Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 836 6683094 5953794 2026-05-30T18:15:27Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dogodki */ 6683094 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1888''' ('''[[rimske številke|MDCCCLXXXVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]], po 12 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[petek]]. == Dogodki == * [[3. november]] - [[Velika ovčja panika]] v [[Oxfordshire]]-ju v [[Anglija|Angliji]] == Rojstva == * [[15. februar]] - [[Kuki Šuzo]], japonski sodobni filozof († [[1941]]) * [[8. april]] - [[Drago Leskovšek (gradbenik)|Drago Leskovšek]], slovenski gradbeni inženir († [[1978]]) * [[3. julij]] - [[Ramón Gómez de la Serna]], španski pisatelj * [[5. september]] - [[Sarvepalli Radhakrishnan]], indijski filozof in državnik († [[1975]]) * [[10. september]] - [[Metod Peternelj]], slovenski učitelj in zborovodja († [[1956]]) * [[9. oktober]] - [[Nikolaj Ivanovič Buharin]], ruski komunistični voditelj, ekonomist († [[1938]]) * [[17. oktober]] - [[Paul Isaac Bernays]], švicarski matematik, logik († [[1977]]) == Smrti == * [[15. april]] - [[Peter Joseph Dietzgen]], nemški materialistični filozof in socialist (* [[1828]]) * [[24. avgust]] - [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]], nemški matematik, fizik (* [[1822]]) * [[10. september]] - [[Matija Hočevar]], slovenski prevajalec in nabožni pisec (* [[1824]]) [[Kategorija:Leto 1888|*]] 0tvgu2juki66mpuxe2scx9n9z8qgx3v 0 3300 6683140 6648873 2026-05-30T20:58:40Z Yerpo 8417 /* GEN III reaktorji */ razločitev 6683140 wikitext text/x-wiki [[Slika:Crocus-p1020491.jpg|thumb|250px|Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave]] '''Jedrski reaktor''' Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta [[Jedrska elektrarna|jedrske elektrarne]], saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder ([[Jedrska cepitev|fisija]]). Ta toplota se uporablja za proizvodnjo pare, ki vrti turbogenerator, ta pa proizvaja elektriko. V svetovnem merilu se približno 10 % [[Električna energija|električne energije]] proizvede iz [[Jedrska energija|jedrske energije]].<ref>{{Navedi splet|title=Nuclear Power Reactors {{!}} How does a nuclear reactor work? - World Nuclear Association|url=https://world-nuclear.org/information-library/nuclear-fuel-cycle/nuclear-power-reactors/nuclear-power-reactors.aspx|website=world-nuclear.org|accessdate=2022-03-02}}</ref> Z več kot 440 komercialnimi reaktorji po vsem svetu je jedrska energija eden od največjih virov zanesljive proizvodnje [[Električna energija|električne energije]] brez izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Jedrski reaktorji se uporabljajo za mnogo namenov. Najbolj značilna uporaba je proizvodnja [[Električna energija|električne energije]] v energetskih jedrskih reaktorjih v [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]]. [[Raziskovalni reaktor|Raziskovalni reaktorji]] se uporabljajo za proizvodnjo [[Izotop|izotopov]] in za poskuse z [[Nevtron|nevtroni]]. Prvi jedrski reaktorji so bili namenjeni proizvodnji plutonija za jedrsko orožje, po drugi svetovni vojni pa so se jedrski reaktorji začeli uporabljati tudi za pogon večjih vojaških in civilnih plovil, zlasti podmornic, letalonosilk in ledolomilcev.<ref name="history">{{navedi splet |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/outline-history-of-nuclear-energy.aspx |title=Outline History of Nuclear Energy |accessdate=25.10.2019 |date=april 2019 |format= |work=World Nuclear Association }}</ref> == Delovanje jedrskega reaktorja<ref name=":0" /> == V jedrskem reaktorju poteka kontrolirana verižna jedrska reakcija cepitve jeder. === Jedrska verižna reakcija === Jedrska energija se sprošča pri jedrskih reakcijah, tj. pri pretvorbah [[Atomsko jedro|atomskih jeder]]. Poznamo veliko jedrskih reakcij, pri katerih se sprosti energija, vendar so za proizvodnjo energije primerne zgolj tiste, ki vzdržujejo same sebe. Med jedrskimi reakcijami, ki lahko potekajo v obliki verižne reakcije, sta pomembna predvsem dva tipa reakcij. Primerne bi bile lahko reakcije zlivanja lahkih jeder (tj. [[Jedrsko zlivanje|fuzija]]), ki potekajo na Soncu, vendar jih na Zemlji zaenkrat še ne znamo vzdrževati na omejen in dovolj dolgotrajen način. Druga vrsta verižnih reakcij pa temelji na '''cepitvi težkih jeder''' (tj. [[Jedrska cepitev|fisija]]) in te reakcije poganjajo vse današnje jedrske elektrarne. Pri cepitvi jeder vlogo vmesnega člena v verigi samovzdrževanja reakcije ne igra povišana temperatura kot to velja za kemijske reakcije (in tudi za reakcije zlivanja lahkih jeder), temveč '''delec nevtron''', ki je eden od sestavnih delov atomskega jedra. Če prosti [[nevtron]] trči ob jedro težkega elementa, ga to lahko zajame in jedro težkega elementa se lahko razcepi na dva manjša dela oziroma manjši jedri. Pri taki cepitvi se sprosti precejšnja količina energije, pomembno pa je, da se sprostijo tudi dva ali trije nevtroni, ki so na voljo za proženje novih cepitev. Shema jedrske verižne reakcije je torej naslednja: [[Slika:Jedrska verižna reakcija.png|sličica|287x287px|Jedrska verižna reakcija|sredina]] Naprava, v kateri poteka kontrolirana jedrska verižna reakcija, se imenuje jedrski reaktor. Za jedrske reakcije je značilno, da se na enoto mase goriva sprosti bistveno večja energija kot pri kemijskih reakcijah. Energija, ki se sprosti pri cepitvi enega grama urana, tako ustreza energiji, ki se sprosti pri gorenju dveh ton nafte ali sedmih ton lignita. == Spremembe reaktivnosti<ref>Srebotnjak, Egon; Koželj, Matjaž; Kromar, Marjan (2021). ''Spremembe reaktivnosti''. Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo</ref> == Sredica reaktorja je podvržena različnim vplivom, ki spreminjajo njene lastnosti. S spremembo lastnosti se spremeni tudi njena reaktivnost. Glede na hitrost spreminjanja lastnosti sredice oziroma njene reaktivnosti med obratovanjem reaktorja razdelimo spremembe reaktivnosti na '''kratkoročne, srednjeročne''' in '''dolgoročne'''. === Kratkoročne spremembe reaktivnosti === Med spreminjanjem moči reaktorja na področju obratovalnih moči od 0 % do 100 % se spreminjata [[Temperatura|temperaturi]] goriva in hladila. S spremembo temperature se spremenijo lastnosti sredice in njena reaktivnost. Spreminjanje moči reaktorja je relativno hiter proces, zato govorimo o kratkoročnih spremembah reaktivnosti. Imamo naslednje vplive: * Vpliv temperature hladila (moderatorja) na reaktivnost sredice; * Vpliv spremembe temperature goriva na reaktivnost; * Vpliv praznin na reaktivnost; * Vpliv spremembe moči na reaktivnost. === Srednjeročne spremembe reaktivnosti === Pri [[Jedrska cepitev|cepitvah]] v sredici nastaja več kot 200 različnih cepitvenih produktov. Večina ima majhne absorpcijske preseke ali pa zelo hitro razpadejo in so z obratovalnega stališča nepomembni. Dva izmed teh nuklidov pa imata zelo velik absorpcijski presek za termične nevtrone in neposredno vplivata na obratovanje reaktorja. To sta ¹³⁵[[Ksenon|Xe]] (ksenon-135) in ¹⁴⁹[[Samarij|Sm]] (samarij-149). === Dolgoročne spremembe reaktivnosti === Z obratovanjem je v sredici tlačnovodnega reaktorja vedno manj [[Cepljivi material|cepljivega materiala]]. V sredici se nabirajo cepitveni produkti, ki imajo relativno velik absorpcijski presek za nevtrone. Vpliv staranja se kaže v zmanjševanju reaktivnosti sredice. Pri tlačnovodnih reaktorjih menjamo gorivo na 12 do 18 mesecev. Da bi elektrarna lahko obratovala do naslednje polnitve, moramo poskrbeti, da bo reaktivnost sredice na začetku višja, kot je potrebno za obratovanje na polni moči. Ta višek reaktivnosti imenujemo '''presežna reaktivnost'''. Presežna reaktivnost je definirana kot višek reaktivnosti od tiste, ki omogoča obratovanje reaktorja na ničelni moči. == Glavne komponente == Jedrski reaktor sestavljajo: * jedrsko gorivo, * moderator, * hladilo in * regulacijski sistem. '''[[Jedrsko gorivo]]''' vsebuje naraven ali obogateni [[uran]], lahko tudi plutonij. Med goriva štejemo izotope, katerih jedra cepijo že termični nevtroni, običajno so uporabljeni ²³³[[uran|U]], ²³⁵U in ²³⁹[[plutonij|Pu.]]<ref name="rosina2">Rosina, M. (1981). ''Jedrska fizika''. Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, str. 238-239.</ref> Novo nastali nevtroni so za učinkovito verižno reakcijo prehitri, zato mora jedrski reaktor vsebovati tudi moderator, ki jih upočasni. Z moderatorjem, ki mora vsebovati lahke elemente, se upočasni nevtrone na termično območje, s čimer se poveča verjetnost za razcep ²³⁵U. Najpogosteje so za moderator uporabljeni: [[voda]] (75 % vseh reaktorjev na svetu), [[težka voda]] (D₂O; 5 % vseh reaktorjev na svetu), [[berilij]], [[berilijev oksid]] (BeO) in [[grafit]] (20 % vseh reaktorjev na svetu).<ref name="rosina2" /><ref>{{navedi knjigo| last = Miller jr.| first = G.T.| authorlink = | title = Living in the Environment: Principles, Connections, and Solutions, 12. izdaja | publisher = The Thomson Corporation | date = 2002 | location = Belmont| pages = [https://archive.org/details/livinginenvironm0000mill_f3z4/page/344 345] | url =https://archive.org/details/livinginenvironm0000mill_f3z4| isbn = 0-534-37697-5}}</ref> Sestavni del jedrskega reaktorja pa je tudi '''hladilo''', ki poskrbi za odvajanje toplote. Energija, ki se sprosti pri jedrskih reakcijah v reaktorju, se zelo hitro spremeni v toploto, ki je treba odvesti. Reaktorsko hladilo mora biti v tekočem ali plinastem stanju in tako kot moderator tudi hladilo ne sme pretirano absorbirati nevtronov. V mnogih primerih je hladilo hkrati tudi moderator, ni pa to nujno.<ref name=":0">Jenčič, Igor; Istenič, Radko (2019). ''Uvod v jedrsko energetiko''. Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo.</ref> Običajno so uporabljeni vodik, voda, težka voda, [[natrij]], [[bizmut]] in živo srebro; imeti morajo dobre toplotne in korozijske lastnosti in morajo absorbirati čim manj nevtronov.<ref name="rosina2" /> Del vsakega reaktorja je tudi '''regulacijski sistem''', s katerim določamo moč reaktorja in ga z njim tudi zaženemo ter ustavimo. Regulacijski sistem vsebuje snovi, ki močno absorbirajo nevtrone.<ref name=":0" /> S pomočjo regulacijskih palic se regulira fluks nevtronov pri cepitvah, ki niha okoli ravnovesne lege med eksponentnim naraščanjem in padanjem (ugašanjem); običajno se uporabljajo [[kadmij]]<ref name="rosina2" /> [[srebro]] in [[indij]], lahko pa se uporablja tudi druge elemente z velikim [[presek za zajetje|presekom za zajetje]] nevtronov, kot so [[bor (element)|bor]], [[kobalt]], [[evropij]], [[hafnij]], [[disprozij]], [[gadolinij]], [[samarij]] ter njihove [[zlitina|zlitine]] in [[zmes]]i. Strukturni elementi jedrskega reaktorja morajo imeti dobre mehanske, toplotne in [[korozija|antikorozijske]] lastnosti ter čim manj absorbirati nevtrone. Običajno so to [[aluminij]], [[cirkonij]] in nerjavno [[jeklo]].<ref name="rosina2" /> Jedrske elektrarne lahko glavnem lahko razdelimo glede na to, kakšno vrsto goriva, moderatorja in hladila uporabljajo. == Uporaba jedrskih reaktorjev == Jedrski reaktor je lahko uporabljen kot vir nevtronov ali kot vir toplote. Tako delimo reaktorje na raziskovalne in energetske, kjer se prvi uporabljajo za nevtronsko aktivacijsko analizo, proizvodnjo radionuklidov, testiranje materialov in šolanja, medtem ko se drugi, energetski reaktorji, uporabljajo za proizvodnjo elektrike, pogon plovil, daljinsko ogrevanje, razsoljevanje morske vode, proizvodnjo vodika ter za pridobivanje nafte. Po svetu je v 53 državah okoli 220 operativnih raziskovalnih reaktorjev, ki se uporabljajo za raziskave, usposabljanja, preizkušanje materialov ali proizvodnjo radioizotopov za medicino in industrijo. Njihov glavni namen ni prozivodnja energije, temveč proizvodnja nevtronov. Po velikosti so tudi veliko manjši od energetskih reaktorjev in mnogi se nahajajo v univerzitetnih kampusih.<ref>{{Navedi splet|title=Nuclear Research Reactors - World Nuclear Association|url=https://world-nuclear.org/information-library/non-power-nuclear-applications/radioisotopes-research/research-reactors.aspx|website=world-nuclear.org|accessdate=2022-02-25}}</ref> Razširjena delitev jedrskih reaktorjev po uporabi: * [[Jedrska energija]]: ** toplota za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] (v [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]]) ** toplota za domače in industrijsko [[ogrevanje]] ** [[razsoljevanje]] * [[Jedrski pogon]]: ** pogon plovil ([[jedrska podmornica|jedrskih podmornic]], [[Letalonosilka|letalonosilk]], [[Ledolomilec|ledolomilcev]]) ** predlagane [[jedrska termalna raketa|jedrske termalne rakete]] * [[Transmutacija]] elementov: ** proizvodnja [[plutonij]]a, pogosto za uporabo v [[jedrsko orožje|jedrskem orožju]] ** ustvarjanje različnih [[radioaktivnost|radioaktivnih]] [[izotop]]ov, kot so [[americij]] v [[detektor dima|detektorjih dima]] ter [[kobalt]]-60, [[molibden]]-99 in ostali, ki se uporavljajo za slikanje in zdravstvo. * V [[raziskovanje|raziskavah]]: ** pridobivanje vira [[nevtronsko sevanje|nevtronskega]] in [[pozitronsko sevanje]] pozitronskega sevanja (npr. za [[kalij-argonovo datiranje]]) ** razvoj [[jedrska tehnologija|jedrske tehnologije]] == Vrste jedrskih reaktorjev == === Namembnost === * Energetski reaktorji - za proizvodnjo [[toplota|toplote]], večinoma za pretvorba toplote v delo, pretvorbo toplote v električno energijo * [[Produkcijski reaktorji]] - za proizvodnjo plutonija za [[atomska bomba|jedrske bombe]] (produkcijskih reaktorjev skoraj ni več, ker imajo jedrske sile dovolj plutonija) * Raziskovalni reaktorji Za proizvodnjo [[plutonij]]a, primernega za [[atomska bomba|bombe]], mora biti omogočeno zelo pogosto menjavanje goriva. Najpogostejši energetski reaktorji (tlačno- ali vrelovodni) ne dajejo dovolj čistega [[cepljivi materiali|cepljivega plutonija]], ker se gorivo menja občasno, v razmikih od 12 do 18 mesecev. Pogostejša menjava goriva je možna pri reaktorjih tipa CANDU, RBMK in produkcijskih reaktorjih. Pri čisto produkcijskih reaktorjih proizvedeno toplotno energijo zavržejo kot [[odpadna toplota|odpadno toploto]]. === Tehnične razlike === Obstajata dve osnovni delitvi jedrskih reakotjev glede na '''vrsto jedrske reakcije'''. Vsi jedrski reaktorji za komercialno rabo temeljijo na jedrski cepitvi. Pri cepitvi jeder sproščene nevtrone imenujemo hitri [[Nevtron|nevtroni]] in njihova kinetična energija se meri v MeV. Za proženje cepitve so najučinkovitejši termični nevtroni, katerih energija se meri v desetinkah eV. Hitre nevtrone moramo upočasniti, za to pa potrebujemo moderator. * '''Termični (počasni) reaktorji''' - V termičnih reaktorjih hitre nevtrone upočasnjujemo in ti po nekaj zaporednih sipanjih izgubijo dovolj energije, da je ohranjena kinetična energija primerljiva s termično energijo. Elastično sipanje je najbolj učinkovito na lahkih jedrih. Pri termičnih reaktorjih so uporabljeni moderatorji lahka, težka voda ali grafit. Pri reaktorjih tega tipa se uporablja nizko obogateno gorivo. Skoraj vsi trenutno komercialno delujoči reaktorji so te vrste.<ref name=":0" /> * '''Hitri reaktorji''' - V hitrih reaktorjih večino cepitev povzročajo hitri nevtroni. Pri reaktorju tega tipa ne uporabljamo moderatorja. V tem primeru moramo uporabiti hladilo s čim višjim atomskim številom oziroma s čim nižjo gostoto. Zaradi nizke gostote je plin primerno hladilo tudi za hitre reaktorje. <ref name=":0" />Hitri reaktorji so manj pogosti kot termični. Hitri reaktorji so bili v razvoju že ob začetku razvoja jedrske tehnologije, vendar je bil nato razvoj opuščen. V zadnjih letih so spet v razvoju hitri reaktorji za jedrske elektrarne IV. generacije, ki so zaenkrat v fazi testiranjai (primeri [[BN-600]], [[BN-1200]]). Pri hitrih reaktorjih je kot gorivo uporabljen ²³⁵U, ki ga cepijo v glavnem že nevtroni v hitrem in srednjem območju hitrosti. Dobri strani tovrstnega reaktorja sta njegova majhnost in s tem lažja vgradnja v omejen prostor ter veliko število razpoložljivih nevtronov (saj se ne izgubljajo v ostalih sestavinah reaktorja). Slabi strani drago gorivo (zaradi procesa ločevanja oziroma separacije ²³⁵U od uranske mešanice pri njegovi proizvodnji) ter povečana nevarnost eksplozije.<ref name="rosina1">Rosina, Jedrska fizika, 1981, str. 238.</ref> === Obstoječe družine jedrskih reaktorjev === [[File:GenIVRoadmap-slovene.svg|thumb|446x446px|Koncepti generacij reaktorjev]] Obstaja vrsta različnih izvedb jedrskih elektrarn oziroma jedrskih reaktorjev, ki jih v glavnem lahko razdelimo na to, kakšno vrsto goriva, moderatorja in hladila uporabljajo: * [[Tlačnovodni reaktor]] (PWR, angl. P''ressurized Water Reactor''; APWR, angl. ''Advanced PWR'') - Moderiran in hlajen z navadno vodo. V reaktorju je tako visok tlak, da voda ne zavre. Toplota se prenaša na sekundarni krog v uparjalniku, kjer nastaja para in poganja turbino. Tudi sovjetski/ruski reaktorji tipa VVER so tlačnovodni reaktorji. Večina komercialnih reaktorjev je tega tipa (dva cikla hlajenja) * [[Vrelovodni reaktor|Vrelni reaktor]] (BWR, angl. B''oiling Water Reactor;'' ABWR, angl. ''Advanced BWR'') - Moderiran in hlajen z navadno vodo. Voda v reaktorju vre, nastala para poganja turbino. * [[Reaktorji IV. generacije|Reaktor hlajen z vodo]] pri nadkritičnem tlaku in temperaturi (SCWR, angl. ''SuperCritical Water Reactor'').  Reaktor ima en cikel hlajenja kot BWR, vendar voda v reaktorju ne vre.Prednost bo večji izkoristek. Ta tip reaktorja je šele v razvoju. * [[Težkovodni reaktor]] (PHWR, angl. ''Pressurized Heavy Water Reactor''; CANDU, angl. ''CANada – Deuterium – Uranium'') - Moderiran in hlajen s težko vodo. Voda v reaktorju ne vre. Težka voda v uparjalniku greje lahko vodo, nastala para poganja turbino. * '''Grafitni vodno hlajeni reaktor''' (LWGR, angl. ''Light Water Graphite Reactor) -'' Moderator je grafit, hladilo pa voda, ki v tlačnih ceveh ob gorivu vre. Ruska kratica teh reaktorjev je RBMK. Reaktor v Černobilu, kjer se je zgodila najhujša jedrska nesreča, je bil tega tipa. * '''Plinsko hlajeni reaktor''' (GCR, angl. ''Gas Cooled Reactor ([[Magnox]]);'' AGR, angl. ''Advanced Gas-cooled Reactor;'' HTGR, angl. ''High'' ''Temperature Gas-cooled Reactor).'' * [[Hitri oplodni reaktor]] (FBR, angl. ''Fast Breeder Reactor'') - nima moderatorja, primarno in sekundarno hladilo je tekoči natrij. Primarno, radioaktivno hladilo v prenosniku toplote segreva sekundarno hladilno zanko iz (neradioaktivnega) natrija, slednja v uparjalniku uparja vodo, nastala para poganja turbino. * [[Hitri reaktor]] za "sežiganje" (angl. burn) oziroma transmutacijo porabljenega jedrskega goriva, s čimer ze zmanjša količina visokoradiokativnih odpadkov. Tlačnovodni reaktor, vrelovodni reaktor, SCWR in RBMK so hlajeni z navadno (light) vodo in spadajo v kategorijo lahkovodnih reaktorjev (LWR, ang. ''Light Water Reactor''). Medtem, ko je CANDU (PHWR) hlajen s težko (heavy) vodo (HWR, angl. ''Heavy Water Reactor'') - težka voda ima izotop devterij, ki je težji do enoatomenga vodika, zato oznaka težka voda). Večina oplodnih reaktorjev je hitrih, obstajajo pa tudi termičnoplodni reaktorji, tak je npr. (AHWR, angl. ''Advanced Heavy Water Reactor''), ki proizvaja cepilni U²³³ iz [[Torij|torija]]. == Jedrski reaktorji in tveganja<ref>Stritar. Andrej (2020). ''Jedrska varnost.'' Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo.</ref> == Vsaka tehnologija ima tudi svoja tveganja, ki jih je treba upoštevati. Tveganja, ki jih je treba z ukrepi za zagotavljanje jedrske varnosti obdržati na sprejemljivo nizki ravni, so neločljivo povezana s procesom jedrske cepitve in spremljajočega radioaktivnega sevanja. V vseh obratovalnih stanjih jedrske elektrarne je treba zagotavljati: * nadzor nad verižno reakcijo v reaktorju (obvladovanje moči reaktorja), * neprekinjeno hlajenje reaktorja, * ohranjanje integritete pregrad, ki preprečujejo sproščanje radioaktivnih snovi. === Toplota pri radioaktivnem razpadu === Pri radioaktivnih razpadih se sprošča velika količina toplote, ki jo moramo tudi po zaustavitvi jedrskega reaktorja odvajati. To toploto imenujemo '''zaostala toplota'''. Zaostala toplota je odvisna od časa obratovanja jedrskega reaktorja pred zaustavitvijo. Dlje kot je reaktor obratoval pred zaustavitvijo, več dolgoživih izotopov se je nakopičilo v sredici in počasneje se bo zaostala toplota zmanjševala. Zaostalo toploto je treba še dalj časa po zaustavitvi jedrskega reaktorja odvajati iz njegove sredice, saj se v nasprotnem primeru lahko gorivo pregreje, poškoduje in/ali stali. Zato je tudi pomembno, da ima jedrska elektrarna sisteme za odvajanje zaostale toplote in sisteme za zasilno hlajenje sredice. Enako velja tudi za bazen za izrabljeno gorivo. == Prihodnost jedrskih reaktorjev == Razvoj reaktorjev gre v smeri povečanja varnosti in ekonomske učinkovitosti jedrskih elektrarn. Po eni strani tečejo izboljšave preizkušenih tehničnih rešitev v lahkovodnih reaktorjih, po drugi strani pa so v razvoju tudi precej nove, drugačne zasnove reaktorjev, ki jih odlikuje predvsem inherentna varnost. To pomeni, da zaradi zasnove določene nezgode niso možne (npr. balon, ki je polnjen s helijem, je inherentno varen glede požara). === GEN III reaktorji === V prvo skupino sodijo '''reaktorji ti. III. ali III+ generacije'''. Zanje je značilna poenostavljena zasnova primarnega sistema (manjše število komponent pomeni manj možnosti za okvare), uporaba pasivnih varnostnih sistemov, ki delujejo na podlagi gravitacije ali temperaturnih razlik (in niso odvisni od zunanjega električnega napajanja in/ali aktivnih komponent kot so črpalke), pa tudi izboljšanih varnostnih sistemov, ki bi preprečili izpust radioaktivnih snovi v okolje celo v primeru taljenja sredice. Francosko-nemško podjetje Areva proizvaja reaktor EPR (v gradnji na Finskem, v Franciji in na Kitajskem), ameriško podjetje Westinghouse pa AP1000 (v gradnji na Kitajskem in ZDA), poleg njih pa so že danes komercialno dosegljivi reaktorji III. generacije proizvajalcev iz Japonske, Južne Koreje in Rusije.<ref name=":0" /> GEN III reaktorji: *[[CPR1000+]] (PWR) - kitajska verzija [[CPR-1000]], originalno osnovan na francoskem 900 MWe, 1000 MW neto (1080 MWe) *[[Advanced Boiling Water Reactor]] (ABWR) - [[General Electric|GE]] dizajn, prvič uporabljen na Japonskem leta 1996. [[Nuclear Regulatory Commission|NRC]] certificiran avgusta 1997, moč 1350 MWe neto (3926 MWt). *[[Advanced Pressurized Water Reactor]] (APWR) - razvit v [[Mitsubishi Heavy Industries]], moč 1538 MWe, kasneje 1700 MWe (4451 MWt) *Enhanced [[CANDU]] 6 (EC6) (PHWR) - razvit v Kanadi [[Candu Energy Inc.]] *[[VVER]]-1000/392 (PWR) ruski reaktor v verzijah [[AES-91]] and [[AES-92]], moč 1200 MWe Tipa reaktorjev CPR1000 in ABWR sta že operativna. ==== GEN III v fazi načrtovanja ==== *[[AP600]] *[[System 80|System 80+]] <ref>https://archive.today/20120730191420/www.eia.doe.gov/cneaf/nuclear/page/analysis/nucenviss2.html%23_ftn4</ref><ref name=ucs-npww>{{navedi splet |url=http://www.ucsusa.org/assets/documents/nuclear_power/nuclear-power-in-a-warming-world.pdf |title=Nuclear Power in a warming world. |date=Dec 2007 |accessdate=2014-01-13 |archive-date=2014-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140611150244/http://www.ucsusa.org/assets/documents/nuclear_power/nuclear-power-in-a-warming-world.pdf |url-status=dead }}</ref> koncept za APR-1400 *[[Advanced Heavy Water Reactor]] (AHWR) pri [[Bhabha Atomic Research Centre|BARC]] v Indiji, gorivo bo [[torij]]. === GEN III+ === Generacija III+ ponuja veliko izboljšav v varnosti, obratovanju in ekonomičnosti <ref name="gnep.energy.gov">http://www.gnep.energy.gov/pdfs/FS_GenIV.pdf{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} DEAD URL - Try http://nuclear.energy.gov/pdfFiles/factSheets/NGNP-GENIV-Final-Jan31-07.pdf</ref> *[[Advanced CANDU Reactor]] (PHWR) (ACR-700) - moč 700MWe in ACR-1000 (1200 MWe) *[[AP1000 Reaktor]] - baziran na [[AP600]] z večjo močjo 1117MWe *APR-1400 (APWR) - baziran na System 80+, na katerem je baziran Korean Next Generation Reactor (KNGR) [http://world-nuclear.org/info/default.aspx?id=528][[EPR Reaktor]] (PWR) - (European Pressurized Reactor) baziran na [[Framatome]] N4 in nemških [[Siemens AG|Siemens Power Generation Division]] KONVOI reaktorjih, moč neto 1650 MWe *[[B&W mPower]] (APWR) - v razvoju pri [[Babcock and Wilcox]] in [[Bechtel]] [http://www.babcock.com/products/modular_nuclear/generation_mpower.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100823034405/http://www.babcock.com/products/modular_nuclear/generation_mpower.html |date=2010-08-23 }} *[[Economic Simplified Boiling Water Reactor]] ([[ESBWR]]) - baziran na [[ABWR]] *EU-ABWR - baziran na [[ABWR]] z večjo močjo *HPR 1000 (Hualong one) *[[VVER]] (PWR) - 1200 novejši VVER ** V392M (PWR) - [[AES-2006]] ** V491 (PWR) - in design of [[AES-2006] tudi kot MIR. Moč 1200 MWe * VVER-1300 ** V510 (PWR) - AES-2010 (tudi [[WWER-TOI]]), baziran na V392M Skoraj vsi so (LWR) lahkovodni reaktorji (izjema CANDU). Noben od zgoraj naštetih ni hiter reaktor in edini oplodni reaktor je AHWR, ki je še v fazi načrtovanja. === GEN IV Reaktorji === {{glavni|Reaktorji IV. generacije}} Bolj dolgoročen je razvoj tako imenovane '''IV. generacije reaktorjev''', ki naj bi dosegali velik izkoristek goriva, minimalen vpliv na okolje, ekonomičnost, varnost in minimalno možnost uporabe jedrskih materialov v vojaške namene. Možni tipi reaktorjev so predvsem oplodni reaktorji. Ti reaktorji izkoriščajo dejstvo, da del nevtronov doživi jedrsko reakcijo z necepljivim izotopom urana ²³⁸U. Pri tej reakciji nastane umetni element [[plutonij]], ki je cepljiv in predstavlja jedrsko gorivo. Plutonij sicer v manjši meri nastaja v vseh reaktorjih, a v oplodnih reaktorjih nastane več novega goriva (plutonija) kot se ga porabi pri verižni reakciji. Oplodni reaktorji praviloma delujejo na hitre nevtrone (nimajo moderatorja) in omogočajo bistveno (okoli 70 krat) večjo izrabo [[Uran|urana]] kot sedanja generacija reaktorjev. Pričakujejo, da bodo prvi takšni reaktorji razviti v naslednjih dveh desetletjih.<ref name=":0" /> Najnovejši reaktorji, ki naj bi začeli obratovati komercialno po letu 2030 so: Reaktorji na termične nevtrone: * Visoko temperaturni reaktor (VHTR, angl. ''Very High Temperature Reactor'') - večje temperature za večji izkoristek. * Reaktor na tekočo sol (MSR, angl. ''Molten Salt Reactor'') prednost je hlajenje pri nizkem tlaku. * Reaktorji hlajeni z nadkritično vodo (SCWR, angl. ''Super Critical Water Reactor'') večji izkoristek zaradi višjih temperatur in tlakov. * Oplodni reaktor hlajen s tekočim [[Fluor|fluorom]] (LFTR, angl. ''Liquid Fluoride Thorium Reactor'') termalni oplodni reaktor za pridobivanje cepljivega U²³³ iz [[torij|torija]]. Reaktorji na hitre nevtrone: * Plinsko hlajeni hitri reaktor (GFR, angl. ''Gas cooled Fast Reactor'') - hlajen s [[helij]]em. * Hitri reaktor hlajen z natrijem (SFR, angl. ''Sodium cooled Fast Reactor''). * Hitri reaktor hlajen s svincem (LFR, angl. ''Lead cooled Fast Reactir''). Vsi trije tipi reaktorjev na hitre nevtrone lahko delujejo kot oplodni ali v "burn" načinu, kjer tansmutirajo ("sežigajo") aktinide v manj radioaktivne izotope. === GEN V+ Reaktorji === {{glavni|Reaktorji V+ generacije}} == Jedrski reaktorji v Sloveniji == * '''[[Raziskovalni reaktor TRIGA]]''' - V Sloveniji imamo en raziskovalni reaktor, ki se nahaja v Reaktorskem centru na Brinju v okviru [[Institut "Jožef Stefan"|Instituta Jožef Stefan]] in deluje že od leta 1966. Največja moč, ki jo lahko doseže, je 250 kW. Za primerjavo: moč reaktorja jedrske elektrarne Krško je kar osemtisočkrat večja. Reaktor TRIGA se hladi z vodo pri atmosferskem tlaku in temperaturi, tako da je najvišja obratovalna temperatura v gorivnih elementih le nekaj sto stopinj Celzija. Gorivni elementi so izdelani iz posebno odporne kovinske mešanice [[Uran|urana]] in [[Cirkonijev hidrid|cirkonijevega hidrida]], ki kot goba zadrži cepitvene produkte, nastale pri delovanju reaktorja. Reaktor je zasnovan tako, da nobena napaka operaterja ali odpoved hlajenja ne povzroči poškodbe goriva. Ime TRIGA je akronim za: '''T''' = Training (šolanje), '''R''' = Research (raziskave), '''I''' = Isotope production (proizvodnja izotopov), '''GA''' = General Atomics (ime izdelovalca tega tipa reaktorja v ZDA). * '''Jedrska elektrarna Krško''' - V Sloveniji imamo eno [[Jedrska elektrarna|jedrsko elektrarno]], ki je namenjena komercialni uporabi in to je Nuklearna elektrarna Krško (NEK). Nahaja se na levem bregu Save v bližini Krškega. [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrska elektrarna Krško (JEK)]] deluje že od leta 1983 in jo je zgradila družba Westinghouse. Jedrski reaktor je [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega tipa]] največje moči 727 MW, zaradi potreb lastnega delovanja pa v omrežje pošilja 696 MW. V sedanjem času sodi med manjše jedrske elektrarne tega tipa. Gorivo je obogaten [[uran]] (2,1-4,95 utežnih odstotkov ²³⁵U), masa goriva je okoli 50 [[tona|t]], gorivnih elementov je 121, moderator demineralizirana voda, 33 snopov po 20 palic iz [[zlitina|zlitine]] [[srebro|srebra]], [[indij]]a in [[kadmij]]a za regulacijo moči. == Opombe in reference == {{sklici|2}} {{Jedrski reaktorji}} [[Kategorija:Jedrska energija]] [[Kategorija:Jedrski reaktorji]] {{normativna kontrola}} pnh7oeff6aa6whcgum9tuyhslejqyfg 0 3409 6683139 6198434 2026-05-30T20:57:02Z Yerpo 8417 --nesmisel 6683139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | image = <!-- WD --> | caption = Peter Ware Higgs na tiskovni konferenci v Stockholmu, december 2013 | field = ([[teoretična fizika|teoretična]]) [[fizika]] | known_for = [[Higgsov bozon]] <br /> [[Higgsov mehanizem]] <br /> [[Higgsovo polje]] | awards = [[Hughesova medalja]] {{small|(1981)}} <br /> [[Diracova medalja]] {{small|(1997)}} <br /> [[slika:Wolf prize icon.svg|20px]] [[Wolfova nagrada za fiziko]] {{small|(2004)}} <br /> [[Sakuraijeva nagrada]] {{small|(2010)}} {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] {{small|(2013)}} }} '''Peter Ware Higgs''', [[Škoti|škotski]] [[fizik]], * [[29. maj]] [[1929]], [[Newcastle upon Tyne]], [[Anglija]], † [[8. april]] [[2024]], [[Edinburg]], [[Škotska]]. Leta 1964 je Higgs, neodvisno od dveh belgijskih raziskovalecev, napovedal obstoj [[Higgsov bozon|Higgsovih bozonov]], ki naj bi bili nosilci [[skalarno polje|skalarnega]] [[Higgsovo polje|Higgsovega polja]] in naj bi dajali [[osnovni delec|osnovnim delcem]] [[masa|maso]]. Za to teoretično odkritje, ki so ga potrdili poskusi v [[Veliki hadronski trkalnik|Velikem hadronskem trkalniku]], je leta 2013 skupaj z Belgijcem [[François Englert|Françoisom Englertom]] prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]].<ref>{{navedi nobelprize.org |področje=fizika |leto=2013 |accessdate=8.10.2013}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{Projekt Matematična genealogija|id=35098}} {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Wolfova nagrada za fiziko}} {{Hughesova medalja}} {{Copleyjeva medalja}} {{normativna kontrola}} {{physicist-stub}} {{DEFAULTSORT:Higgs, Peter}} [[Kategorija:Škotski fiziki]] [[Kategorija:Škotski akademiki]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe iz Edinburga]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Hughesove medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Sakuraijeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za fiziko]] [[Kategorija:Peter Ware Higgs| ]] rlnjhzl7p4c4nxrsttuns8to5mswvwm 0 3486 6683141 6664419 2026-05-30T21:00:13Z Yerpo 8417 razločitev 6683141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji | grb = | lokacija = Obcine Slovenija 2006 Brezice.svg | lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F9_T1257_vF_b_x547756.5_y88377.5_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F9_T1257_vF_b_x547756.5_y88377.5_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |sedež=[[Brežice]] | župan = [[Ivan Molan]] | površina = 268,1 |prebivalstvo=24402 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=12328 |ženske=12074 | splet = http://www.brezice.si }} '''Občina Brežice''' s središčem v [[Brežice|Brežica]]h je ena izmed 212 [[Občine v Sloveniji|občin v Sloveniji]], 14. po vrsti po površini in 13. po številu prebivalcev (nekaj nad 24.000 leta 2025), ki živijo v 109 naseljih in 20 krajevnih skupnostih. Leži na vzhodu Slovenije ob slovensko-hrvaški državni meji. V njej imata sotočje reki [[Sava]] in [[Krka]], vzhodno državno mejo pa predstavlja reka [[Sotla]]. Čez občino poteka [[Avtocesta A2]] [[Ljubljana]]–[[Zagreb]], katere slovenski del se zaključi na [[Mejni prehod za mednarodni promet Obrežje|Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje]], in pa [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]], pravtako z nadaljevanjem proti Zagrebu. Poleg mesta Brežice so nekoliko pomembnejša naselja še [[Dobova]], [[Bizeljsko]] in [[Krška vas, Brežice|Krška vas]]. Znana je po največjem slovenskem zdravilišču [[Terme Čatež|Termah Čatež]], historističnem [[Vodovodni stolp Brežice|vodovodnem stolpu]], [[Grad Brežice|gradu Brežice]] z največjo viteško dvorano v Sloveniji, v katerem domuje [[Posavski muzej Brežice|pokrajinski muzej za regijo Posavje]], državnem protokolarnem objektu [[Grad Mokrice|gradu Mokrice]] in po edinem slovenskem vojaškem [[Letališče Cerklje ob Krki|Letališču Cerklje ob Krki]]. V Brežicah deluje tudi regionalna [[Splošna bolnišnica Brežice]] z urgentnim centrom ter med drugim [[Mladinski center Brežice]], [[Gimnazija Brežice]], Strokovno izobraževalni center Brežice in Fakulteta za turizem. Župan občine je od 1. aprila 2005 [[Ivan Molan]]. == Zgodovina upravne ureditve == V letu, ki je sledilo marčni revoluciji je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] izdal Provizorični zakon o občinah, s katerim označujemo začetke lokalne samouprave na Slovenskem.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=|cobiss=}}</ref> Občine so se na podlagi že s katastri določenih katastrskih občin oblikovale do junija 1850, ko so pričeli z volitvami v občinske zastope. V letu 1862 je bil izdan zakon, ki je bil podlaga za nadaljnje ustvarjanje občinskih volilnih redov, Štajerska (kamor so sodile tudi Brežice) ga je denimo dobila 2. maja 1864. Volilni redi so z manjšimi spremembami ostali v veljavi dokler nova oblast po razpadu Avstro-ogrske, ni vpeljala nove volilne zakonodaje. V letu 1850 se je dežela Štajerska delila na tri okrožja, Graško s sedežem v Gradcu, Bruško, katere središče je bil Bruck na Muri in Mariborsko. V slednjem je živela velika večina slovensko govorečega prebivalstva te dežele, vanj so sodile tudi Brežice. Mariborsko okrožje se je delilo na 6 okrajnih glavarstev, le-ta pa na 20 sodnih okrajev. Eno izmed okrajnih glavarstev je imelo sedež v Brežicah in se je delilo na sodne okraje Brežice, Kozje in Sevnica. Okrajno glavarstvo Brežice je obsegalo 82 občin. V drugi polovici 19. stoletja je avstrijska oblast izvedla več štetij prebivalstva na podlagi katerih lahko pridobimo podatke tudi o Brežicah. V letu 1854 je okraj Brežice štel 15.839 prebivalcev in vključeval 38 občin. Desetletje in pol za tem je okrajno glavarstvo v Brežicah še vedno zajemalo sodne okraje Brežice, Kozje in Sevnico.<ref>Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. December 1869. Dunaj: k. k. Statistische Central – Komission, 1872.</ref> Sam sodni okraj Brežice pa se je delil na krajevne občine Artiče, Bojsno, Mostec, Gaberje, Globoko, Veliki Obrež, Kapele, Loč, Mihalovec, Pišece, Pleterje, Brežice, Rigonce, Zakot, Sela, Sromlje, Videm in Bizeljsko, ki so skupaj premogle 16.637 prebivalcev. V sodnem okraju Brežice, ki se je delil na mesto in predmestje pa je bivalo skupno 925 posameznikov, in sicer 740 v mestu ter 185 v predmestju. Naslednji popis so izvedli leta 1883, ko je okrajno glavarstvo zajemalo enake sodne okraje in občine kot desetletje pred tem.<ref>Spezial-orts-repertorium der in Oestereichischen Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, herausgegeben von der k. k. Statistischen Central – Komission, IV. Steiermark. Wien: 1883/ Obširen imenik krajev na Štajerskem na svitlo dan po c. kr. Statistični centralni komisiji. Dunaj: 1883.</ref> Sodni okraj Brežice je tedaj štel 17.7223 prebivalcev. V občini Brežice je v mestu bivalo 865 prebivalcev, med katerimi so bili poleg katolikov tudi 2 evangeličana in jud. Kot občevalni jezik je nemščino navedlo 422 posameznikov in slovenščino 388. V predmestju je bivala 131 ljudi, vsi so se izrekli za pripadnike katoliške vere, 76 jih naj bi v večji meri uporabljalo nemški 50 pa slovenski jezik. V zadnjem popisu prebivalstva, ki je bil izveden v 19. stoletju, je na področju okrajnega glavarstva Brežice, ki je še vedno obsegalo enako področje kot pri prejšnjih popisih, prebivalo 48.010 oseb, na področju sodnega okraja Brežice jih je bilo 18.456, v občini, tedaj je obsegala 3,03&nbsp;km², pa 1058.<ref>Special Orts-Repertorium von Steiermark Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 Herausgegeben von der K.K. Statistischen central-Commission. Wien:1894. / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890 na svitlo dala c. kr. Centralna statistična komisija. Dunaj: 1894.</ref> Od tega jih je v mestu živelo 899, med njimi sta se dva versko opredelila kot evangeličana. 534 jih je za občevalni jezik navedlo nemščino in 326 slovenščino. V brežiškem predmestju je živelo 159 katolikov, 100 se jih je odločilo za nemški in 59 za slovenski občevalni jezik. Rezultati popisa s konca leta 1900, ko so bile Brežice sedež okrajnega glavarstva, sodnega okraja in občine, kažejo na to da je v mestu samem živelo 1.164, v predmestju pa 180 oseb.<ref>Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru Leksikon občin za Štajersko izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31.grudna 1900 izdala c.kr. centralna statistična komisija. Dunaj: 1904.</ref> V prvem je bilo 1157 katoličanov in 7 evangeličanov, v drugem pa so bili vsi rimokatoliške veroizpovedi. V obeh je prevladoval nemški občevalni jezik (mesto 647, predmestje 76 govorcev), ki mu je sledila slovenščina (mesto 351 in predmestje 40). Zadnji popis, ki ga je v Brežicah izvedla avstrijska oblast je bil 1910.<ref>Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel Specialni krajevni repertorij za Štajersko Izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910 Izdala C.kr. statistična centralna komisija. Dunaj: 1918.</ref> Brežice so bile še vedno sedež političnega okraja, sodnega okraja in krajevne občine, ki je sedaj obsegala 159 ha, na katerih je prebivalo 1269 oseb. Med njimi je bilo 1235 katolikov, 32 evangeličanov, pri dveh posameznikih pa je bil podatek vpisan v kategorijo ostalo. Še vedno je kot občevalni jezik pred slovenščino prednjačila nemščina, ki je s 777 osebami prehitela 433 govorcev slovenskega jezika. V kratkem obdobju po razpadu Avstro-ogrske sta območje večine današnje Republike Slovenije, in tudi Brežic, nadzorovala Narodna vlada za Slovenijo in nato Deželna vlada za Slovenijo. Z vidovdansko ustavo (28. junij 1921)<ref name=":0" /> je bila uvedena delitev države na 33 oblasti. Na področju, ki danes sodi v Republiko Slovenijo sta bili ustanovljeni Mariborska in Ljubljanska oblast. V načrtu je bila delitev oblasti na okrožja, sreze in občine, vendar delitev na okrožja v praksi ni bila izpeljana. V letu 1926 je kralj Aleksander razveljavil vidovdansko ustavo in uvedel diktaturo. Tri leta po uvedbi diktature je bila izvedena nova upravna razdelitev države, ki se je sedaj namesto na oblasti delila na banovine. Število banovin je bilo znatno nižje od števila oblasti, bilo jih je 9 in status banovine pa je imela tudi prestolnica Beograd. Večina slovensko govorečega prebivalstva je po novi razdelitvi živela v Dravski banovini, katere sedež je bila Ljubljana. Brežice so v skladu z v vidovdanski ustavi zapisano delitvijo države na oblasti pripadle Ljubljanski oblasti in se tako odtegnile dotedanji upravni povezanosti s večino preostalega dela Spodnje Štajerske, ki je po novi ureditvi sodila v Mariborsko oblast. Brežice so s sodnim okrajem Sevnica tvorile skupen srez. V okraju Brežice je tedaj prebivalo 48.431 oseb. Obsegal je 58 občin, med njimi tudi občino Brežice, ki je tedaj štela 1.138 prebivalcev. V letu 1929 je srez Brežice postal sedež združene zdravstvene občine, ki je vključevala občine Bizeljsko, Brežice, Planina, Rajhenburg (danes Brestanica) in Sevnica. Iz nje se je leta 1931 izločila upravna občina Cerklje ob Krki, ki je prešla pod Združeno zdravstveno občine Krško.<ref>''Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine za leto 1931'', (Ljubljana, 1932).</ref> Štiri leta za tem pa je bila občina Planina vključena v združeno zdravstveno občino Šmarje pri Jelšah.<ref>''Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine za leto 1935 I. polletje'', (Ljubljana, 1935).</ref> V letu 1930 pa so Brežice postale sedež še enega odbora, ki je bdel nad pomembnim področjem samouprave in sicer, cestnega odbora v območju brežiškega sreza.<ref>''Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine'', (Ljubljana, 1930).</ref> V letu 1931 so jugoslovanske oblasti izvedle popis prebivalstva, s katerim je bilo ugotovljeno, da je na območju občine Brežice tedaj bivalo 1.229 oseb.<ref name=":0" /> V letu 1933 je bila na območju sreza Brežice izvedena komasacija občin, število občin je s 33 padlo na 16, vendar je občina Brežice tedaj ostala nespremenjena. Nekatere ozemeljske spremembe so bile uvedene v letu 1937, ko so katastrske občine Cerina, Čatež, Globočinca, Koritno, Velika Dolina in Bregana ter upravni občini Čatež in Velika Dolina iz območja davčne uprave Krško prešle pod davčno upravo v Brežicah, in sta se občina Brežice in Brežice – okolica spojili v enotno občino s sedežem v Brežicah.<ref>''Službeni list za leto 1937.''</ref> V letu 1937 je izšel Leksikon Dravske banovine, ki nam o Brežicah prinaša sledeče podatke: srez se Brežice je raztezal na 407&nbsp;km² in po podatkih ljudskega štetja iz leta 1931 nudil dom 35.342 prebivalcem.<ref>''Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine''. Ljubljana: 1937.</ref> Obsegal je občine Artiče, Bizeljsko, Blanca, Brežice-mesto, Brežice-okolica, Dobova, Globoko, Kapele, Pišece, Rajhenburg, Senovo, Sevnica, Sromlje, Videm, Zabukovje in Zdole. Občina Brežice-mesto je imela 1229 prebivalcev. V njej so imeli sedež sresko načelstvo, sresko sodišče, davčna uprava, občina, pošta, zdravstveni okoliš, žandarska postaja, oddelek finančne kontrole in župnija. V občini so bile tudi narodna šola, državna meščanska šola, v kraju je imel sedež Krajevni šolski odbor. V Brežicah je stala obča javna bolnica. V mestu so imela svoje prostore različna poklicna združenja (Združenje trgovcev za srez Brežice, Kolektivno združenje obrtnikov za srez Brežice, Združenje čevljarjev, Združenje krojačev, Združenje trgovec za srez Brežice, Skupno združenje mlinarjev in žagarjev) in društva (SKJ z godbenim odsekom in gledališkim odrom, JS, UJU, RK, Strelsko društvo, Udruženje četnikov, Prosvetno, Pevsko, PCMD, Gasilsko društvo, Šola in dom. V kraju so delovali 4 zdravniki, 2 lekarni 3 advokati in notar. Mesto je imelo vodovod in električno razsvetljavo. V občini Brežice-okolica, katere sedež je bil v vasi Št. Lenart, je prebivalo 2000 občanov. Obsegala je sledeče vasi: Brezina (tukaj tudi brežiška železniška postaja), Bukošek, Cundrovec, Črnc, Št. Lenart, Trnje, Zakot in Zverinjak. V letu 1939 je bil objavljen splošni pregled Dravske banovine, ki ga je sestavil statistični urad v Zagrebu.<ref>''Splošni pregled dravske banovine. Glavni statistični podatki. Upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma''. Ljubljana: Kraljeva banska uprava dravske banovine, 1939.</ref> V njem so objavljeni podatki o okraju Brežice, ki je meril 470,33&nbsp;km², imel je 39.375 prebivalcev, obsegal pa je 18 občin. Ena izmed njih je bila tedaj že enotna občina Brežice, ki se je razprostirala na 19,95&nbsp;km² in je imela 3271 prebivalcev. V času druge svetovne vojne so bile Brežice z okolico del nemškega zasedbenega območja, ki se je delilo na Spodnjo Koroško in Spodnjo Štajersko.<ref>Bajt, Drago; Vidic, Marko ur. ''Slovenski zgodovinski atlas''. Ljubljana: Nova revija, 2011.</ref> Slednja, pripadale so ji tudi Brežice, se je delila na pet okrožij. Središče enega izmed teh okrožij so bile Brežice. Širše brežiško območje je bilo predvideno za načrtno naselitev Kočevskih Nemcev, zato je bil velik del prebivalstva tega področja izseljen v Srbijo, Nemčijo pa tudi drugam.<ref name=":0" /> V prvem obdobju po 2. svetovni vojni (do sprejema ustave v l. 1963) je bilo spreminjanje lokalnih teritorialnih enot pogosto. Že v septembru leta 1945 je bil sprejet Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je predvideval delitev na 5 okrožij, 28 okrajev in 1583 krajev. Po tej upravni razdelitvi so Brežice sodila v okraj Krško, ki je bil del novomeškega okrožja.<ref>''Uradni list slovenskega narodno osvobodilnega sveta in narodne vlade Slovenije'', (Ljubljana, 1945).</ref> Že v naslednjem letu sta bila sprejeta Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije in Splošni zakon o ljudskih odborih.<ref name=":0" /> Z njima je bila podana podlaga za novo konstrukcijo države, ki je temeljila na ljudskih odborih. Ti so obstajali na nivoju krajev, okrajev, mestnih četrti, mest, okrožij in oblasti. V istem letu je bil potrjen tudi Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki je uzakonil njeno delitev na okrožji. Brežice so po tej delitve ostale znotraj novomeškega okrožja in znotraj okraja Krško. V matičnem okolišu Brežice pa si tedaj delovali 4 krajevni ljudski odbori.<ref name=":1">Kopač, Janez. ''Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955''. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2006.</ref> V letu 1947 so bila z Ustavo Ljudske republike Slovenije odpravljena okrožja.<ref name=":0" /> Le leto za tem je bil sprejet nov Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki je predvideval upravno delitev na glavno mesto Ljubljana in okraje (29), ki so jim bili podrejeni kraji (1264). Brežice so tako sodile v Ljudsko republiko Slovenijo, okraj Krško in kraja Brežice in Brežice okolica. V tistem letu je bil izveden popis prebivalstva, v katerem izvemo, da je v kraju Brežice bivalo 1.349, v kraju Brežice okolica pa 2.223 občanov.<ref>''Končani rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine. Knj. 1, Stanovništvo po polu i domaćinstva'', (Beograd, 1951).</ref> Že v letu 1949 je bila ponovno uvedena nova upravna enota, tokrat so bile to oblasti.<ref name=":0" /> Na področju Slovenije so bile Primorska, katere sedež je postala Postojna, Goriška, Mariborska in Ljubljanska. Brežice so sodile v slednjo. Ta stopnja uprava pa se je obdržala le do leta 1951. Z Zakonom o razdelitvi iz leta 1952 je bil v upravni sistem uveden pojem občina, ki je nadomestil kraj. Brežice so bile v tem času mestna občina s 4.281 prebivalci, ki se je nahajala v okviru okraja Krško. V letu 1953 je bil izveden popis prebivalstva, pri katerem so pridobili podatke, da je na območju občine Brežice v113 naseljih prebivalo 25.754 ljudi, od tega pa le 1.823 v mestu samem.<ref>''Popis stanovništva 1953. Knjiga 5, Delatnost i poljoprivredno stanovništvo. Podaci za srezove prema upravnoj podeli u 1953 godini'', (Beograd, 1960).</ref> Leto 1955, ko so bili sprejeti Splošni zakon o ureditvi občin in okrajev, Zakon o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in Uredba o pristojnosti h občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih pristojnostih, velja za čas vzpostavitve komunalnega sistema.<ref name=":0" /> V tej razdelitvi so Brežice zamenjale okraj, sedaj so s preostalimi posavskimi občinami sodile pod Okraj Trbovlje.<ref name=":1" /> Občina Brežice je tedaj štela 26.000 prebivalcev, kar je bilo daleč največje število prebivalcev na občino v okraju.<ref name=":0" /> V tem času se je zgodilo tudi nekaj sprememb na brežiški upravni ravni. Naselje Črnec se je preimenovalo v Črnc in Gornji Lenart je bil razglašen za samostojno naselje znotraj katastrske občine Št. Lenart.<ref>''Uradni list Ljudske republike Slovenije za leto 1955'', (Ljubljana, 1955).</ref> Junija 1955 je bil ustanovljen zdravstveni dom v Brežicah, ki je s svojim delovanjem pričel v mesecu avgustu. V drugi polovici petdesetih let je sledilo več sprememb zakona, enoten trend pa je bil postopno zmanjševanje števila okrajev in občin. Tako so ob koncu ostali okraji Celje, Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. Brežice so sodile v slednjega. Nov popis je bil izveden v letu 1961. Med prebivalstvo občine Brežice je bilo v letu 1961 prištetih 24.584 posameznikov, mesto pa je imelo zgolj 1.349 prebivalcev. V letu 1971 je bil opravljen popis prebivalstva v katerem je zabeležen podatek, da je občina Brežice imela takrat 24.870 prebivalcev, le 3.274 pa jih je bivalo v mestu Brežice. V sredini sedemdesetih let je bil sprejeta nova ustava. Občina je ostajala temeljna teritorialna enota. V letu 1974 se je povečal delokrog krajevnih skupnosti, te naj bi opravljale naj bi opravljali komunalne, socialne, vzgojne, kulturne, zdravstvene in društvene dejavnosti. V občini Brežice jih je bilo 19: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Krška vas, Mrzla vas, Pišece, Rečice – Križe, Skopice, Sromlje, Šentlenart, Velika Dolina, Velike Malence, Zakot – Bukošek – Trnje.<ref name=":0" /> V letu 1980 je bilo na področju Socialistične republike Slovenije 65 občin. V brežiški občini, je po podatkih iz popisa prebivalstva, ki je bil opravljen v letu 1981 stanovalo 25.732, od tega 4.043 v mestu Brežice.<ref>''Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31.3. 1981: prvi podatki po naseljih''. Ljubljana: 1981.</ref> Po osamosvojitvi je nova oblast želela izpeljati spremembe lokalne samouprave v smer »klasične lokalne samouprave« evropskega tipa.<ref name=":0" /> Glavna sprememba glede na prejšnji sistem naj bi bila ločnica med državno oblastjo in lokalno samoupravo. Občina Brežice, ki je v letu 1994 obsegala 268&nbsp;km² in imela po podatkih popisa, ki je bil izveden leto poprej, 24.875 prebivalcev je zadostila zakonsko podanim pogojem. V letu 1999 je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je uveljavil novo teritorialno kategorijo – statistične regije. V Republiki Sloveniji jih je 12, Brežice sodijo v Spodnjesavsko regijo. Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpoljnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx SiOL.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]</ref>. Nihanju števila prebivalstva v občini Brežice je možno slediti od osamosvojitve dalje. Leta 1991 je bil izveden popis, s katerim je bilo ugotovljeno, da je na področju občine bivalo 24.743 posameznikov, v mestu pa jih je bivalo 6.862.<ref>''Prebivalstvo po kraju popisa in navzočnosti, naselja, Slovenija, popis 1991''. Ljubljana: 1991.</ref> V letu 1997 je v 109 naseljih brežiške občine prebivalo 24.520 oseb.<ref name=":0" /> V prvem popisu iz novega tisočletja je razvidno, da število prebivalcev občine nekoliko upadlo, takrat jih je bilo 23.253.<ref>''Popis 2002, prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu – skupaj, naselja, Slovenija, popis, STAT.''</ref> Ta številka je za približno 1000 povečala do popisa leta 2011, ko je v celotni občini bivalo 24.301 oseb, v mestu pa 6.573.<ref>''Registrski popis 2011, STAT.''</ref> Po najnovejših podatkih, ki so na voljo na spletni strani Statističnega urada Slovenije pa občina Brežice šteje 24.086 prebivalcev.<ref><nowiki>https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H227S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2</nowiki>, 4. 1. 2019.</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 20718 (89,1 %) občanom, [[hrvaščina]] 1423 (6,1 %) osebam, [[srbščina]] pa 157 (0,7 %) osebam. Neznano je za 524 (2,3)% oseb. 15639 ali 67,3 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Nagrade in priznanja == * 2023: [[Steletovo priznanje]] za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika [[Vodovodni stolp Brežice]] (EŠD 7131)<ref>[https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slavnostna-podelitev-steletovih-nagrad-in-priznanj-za-leto-2022/ Slavnostna podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2022]. 6. junij 2023. ''gov.si''</ref> * 2024: [[Valvasorjevo častno priznanje]] za celostno prenovo Vodovodnega stolpa Brežice in vzpostavitev centra za obiskovalce<ref>{{Navedi splet|title="Ne pozabite na družbeno vlogo muzejev. Ti so ogledalo družbe in ogledalo družbi"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ne-pozabite-na-druzbeno-vlogo-muzejev-ti-so-ogledalo-druzbe-in-ogledalo-druzbi/709042|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-29|language=sl|first=M.|last=K|date=21. maj 2024}}</ref> == Naselja == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right" ! Slika ! Naselje ! Površina<br><small>(km²)</small> ! Prebivalci<br><small>(1. 1. 2025)</small><ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> ! [[Krajevna skupnost|Krajevna<br>skupnost]] |- | {{Slika d|Q2112284}} | [[Arnovo selo]] | 2,9 | 298 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q3440958}} | [[Artiče]] | 2,08 | 341 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q2140199}} | [[Bizeljska vas]] | 1,38 | 45 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q3440994}} | [[Bizeljsko]] | 10,271 | 698 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q3504628}} | [[Blatno]] | 3,53 | 132 | [[Pišece]] |- | {{Slika d|Q2536578}} | [[Bojsno]] | 4,83 | 208 | [[Globoko, Brežice|Globoko]] |- | {{Slika d|Q2793715}} | [[Boršt, Brežice|Boršt]] | 0,9 | 140 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2687657}} | [[Bračna vas]] | 0,62 | 46 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q2835859}} | [[Brezje pri Bojsnem]] | 1,65 | 70 | [[Globoko, Brežice|Globoko]] |- | {{Slika d|Q3196165}} | [[Brezje pri Veliki Dolini]] | 2,37 | 86 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q2246564}} | [[Brezovica na Bizeljskem]] | 1,44 | 101 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q15858}} | '''[[Brežice]]''' | 8,899 | 6867 | [[Brežice]],<br>[[Brežice|Šentlenart]],<br>[[Bukošek|Zakot-Bukošek-Trnje]] |- | {{Slika d|Q2674317}} | [[Brvi]] | 0,38 | 46 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2678049}} | [[Bukošek]] | 5,87 | 307 | [[Bukošek|Zakot-Bukošek-Trnje]] |- | {{Slika d|Q2182376}} | [[Bukovje, Brežice|Bukovje]] | 2,41 | 64 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q2180138}} | [[Bušeča vas]] | 1,21 | 146 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q1910149}} | [[Cerina]] | 1,13 | 159 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q1963392}} | [[Cerklje ob Krki]] | 1,66 | 256 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2158368}} | [[Cirnik, Brežice|Cirnik]] | 3,87 | 118 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q3502411}} | [[Cundrovec]] | 1,9 | 129 | [[Brežice|Šentlenart]] |- | {{Slika d|Q2458458}} | [[Curnovec, Brežice|Curnovec]] | 3,36 | 164 | [[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q2579401}} | [[Čatež ob Savi]] | 5,44 | 405 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2321632}} | [[Čedem]] | 0,83 | 10 | [[Mrzlava vas]] |- | {{Slika d|Q2373793}} | [[Črešnjice pri Cerkljah]] | 1,16 | 234 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q3502416}} | [[Dečno selo]] | 4,35 | 305 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q3442123}} | [[Dednja vas]] | 2,69 | 171 | [[Pišece]] |- | {{Slika d|Q2017581}} | [[Dobeno, Brežice|Dobeno]] | 4,11 | 63 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2255086}} | [[Dobova]] | 2,54 | 709 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q2678395}} | [[Dolenja Pirošica]] | 1,2 | 84 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2801529}} | [[Dolenja vas pri Artičah]] | 0,97 | 93 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q3440924}} | [[Dolenje Skopice]] | 2,05 | 207 | [[Gorenje Skopice|Skopice]] |- | {{Slika d|Q2661605}} | [[Dramlja]] | 2,01 | 62 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q1996849}} | [[Drenovec pri Bukovju]] | 1,9 | 133 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q2273611}} | [[Dvorce]] | 0,61 | 127 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2404615}} | [[Gabrje pri Dobovi]] | 0,92 | 221 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q2758503}} | [[Gaj, Brežice|Gaj]] | 0,55 | 36 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q2530374}} | [[Gazice]] | 2,43 | 163 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2366850}} | [[Globočice, Brežice|Globočice]] | 2,61 | 80 | [[Mrzlava vas]] |- | {{Slika d|Q1822657}} | [[Globoko, Brežice|Globoko]] | 4,32 | 321 | [[Globoko, Brežice|Globoko]] |- | {{Slika d|Q2317853}} | [[Glogov Brod]] | 1,05 | 117 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q2170903}} | [[Gorenja Pirošica]] | 1,79 | 124 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q515248}} | [[Gorenje Skopice]] | 4,98 | 176 | [[Gorenje Skopice|Skopice]] |- | {{Slika d|Q2419210}} | [[Gornji Lenart]] | 7,26 | 226 | [[Brežice|Šentlenart]],<br>[[Artiče]] (št. 61−74) |- | {{Slika d|Q2459048}} | [[Gregovce]] | 0,42 | 49 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q1974424}} | [[Hrastje pri Cerkljah]] | 1,96 | 135 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q959849}} | [[Izvir, Brežice|Izvir]] | 1,83 | 13 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2246963}} | [[Jereslavec]] | 3,81 | 137 | [[Kapele]] |- | {{Slika d|Q2240625}} | [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] | 1,29 | 221 | [[Jesenice, Brežice|Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q3440878}} | [[Kamence, Brežice|Kamence]] | 0,62 | 13 | [[Mrzlava vas]] |- | {{Slika d|Q2181309}} | [[Kapele]] | 2,03 | 208 | [[Kapele]] |- | {{Slika d|Q2562510}} | [[Koritno, Brežice|Koritno]] | 3,97 | 97 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q2009513}} | [[Kraška vas]] | 0,96 | 26 | [[Mrzlava vas]] |- | {{Slika d|Q2904261}} | [[Križe, Brežice|Križe]] | 4,43 | 124 | [[Križe, Brežice|Križe]] |- | {{Slika d|Q1945695}} | [[Krška vas, Brežice|Krška vas]] | 3,61 | 506 | [[Krška vas, Brežice|Krška vas]] |- | {{Slika d|Q598990}} | [[Laze, Brežice|Laze]] | 0,65 | 46 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q3440910}} | [[Loče, Brežice|Loče]] | 0,65 | 177 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q2729467}} | [[Mala Dolina]] | 0,31 | 103 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q1938146}} | [[Mali Cirnik]] | 1,26 | 0 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2134278}} | [[Mali Obrež]] | 1,08 | 131 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q3146325}} | [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]] | 2,92 | 288 | [[Globoko, Brežice|Globoko]] |- | {{Slika d|Q3064144}} | [[Mihalovec]] | 2,57 | 306 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q3440950}} | [[Mostec, Brežice|Mostec]] | 2,24 | 215 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q1906342}} | [[Mrzlava vas]] | 2,13 | 194 | [[Mrzlava vas]] |- | {{Slika d|Q2718861}} | [[Nova vas ob Sotli]] | 1,3 | 58 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q2788089}} | [[Nova vas pri Mokricah]] | 0,4 | 224 | [[Jesenice, Brežice|Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2106336}} | [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] | 2,54 | 355 | [[Jesenice, Brežice|Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q3440965}} | [[Oklukova Gora]] | 1,24 | 65 | [[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q1265613}} | [[Orešje na Bizeljskem]] | 2,86 | 196 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q1987373}} | [[Pavlova vas]] | 3,84 | 222 | [[Pišece]] |- | {{Slika d|Q15176651}} | [[Pečice, Brežice|Pečice]] | 3,11 | 88 | [[Pečice, Brežice|Pečice]] |- | {{Slika d|Q3440989}} | [[Perišče]] | 0,35 | 22 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q2562245}} | [[Piršenbreg]] | 3,84 | 255 | [[Globoko, Brežice|Globoko]] |- | {{Slika d|Q2138280}} | [[Pišece]] | 4,25 | 337 | [[Pišece]] |- | {{Slika d|Q2436214}} | [[Podgorje pri Pišecah]] | 6,42 | 185 | [[Pišece]] |- | {{Slika d|Q3440931}} | [[Podgračeno]] | 0,47 | 33 | [[Jesenice, Brežice|Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2608345}} | [[Podvinje]] | 1,66 | 124 | [[Kapele]] |- | {{Slika d|Q3129250}} | [[Ponikve, Brežice|Ponikve]] | 5,24 | 115 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q3441001}} | [[Poštena vas]] | 0,58 | 50 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2264255}} | [[Prilipe]] | 1,67 | 84 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q3161827}} | [[Račja vas]] | 1,22 | 99 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2478239}} | [[Rajec]] | 1,26 | 75 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q2563170}} | [[Rakovec, Brežice|Rakovec]] | 0,99 | 45 | [[Kapele]] |- | {{Slika d|Q2236469}} | [[Ribnica, Brežice|Ribnica]] | 2 | 116 | [[Jesenice, Brežice|Jesenice na Dolenjskem]] (št. 1–21),<br>[[Velika Dolina]] (št. 21 g–37) |- | {{Slika d|Q2405332}} | [[Rigonce]] | 1,55 | 152 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q3440980}} | [[Sela pri Dobovi]] | 7,319 | 581 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q2394910}} | [[Silovec]] | 1,29 | 42 | [[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q3440892}} | [[Slogonsko]] | 2,74 | 174 | [[Kapele]] |- | {{Slika d|Q2589939}} | [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]] | 2,05 | 195 | [[Jesenice, Brežice|Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2549467}} | [[Sobenja vas]] | 1,4 | 129 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q3440904}} | [[Spodnja Pohanca]] | 0,57 | 127 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q2262184}} | [[Sromlje]] | 2,5 | 117 | [[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q2093351}} | [[Stankovo]] | 0,6 | 7 | [[Mrzlava vas]] |- | {{Slika d|Q3441012}} | [[Stara vas - Bizeljsko]] | 4,47 | 209 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q1817289}} | [[Stojanski Vrh]] | 2,26 | 62 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2143906}} | [[Trebež, Brežice|Trebež]] | 2,02 | 272 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q2002911}} | [[Velika Dolina]] | 0,68 | 141 | [[Velika Dolina]] |- | {{Slika d|Q2180391}} | [[Velike Malence]] | 4,08 | 326 | [[Velike Malence]] |- | {{Slika d|Q2279116}} | [[Veliki Obrež]] | 3,61 | 279 | [[Dobova]] |- | {{Slika d|Q610033}} | [[Vinji Vrh, Brežice|Vinji Vrh]] | 1,16 | 61 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q3284801}} | [[Vitna vas]] | 1,61 | 43 | [[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q2329497}} | [[Volčje, Brežice|Volčje]] | 3,14 | 104 | [[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q2690533}} | [[Vrhje]] | 1,15 | 230 | [[Kapele]] |- | {{Slika d|Q3440856}} | [[Vrhovska vas]] | 1,4 | 78 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q3264072}} | [[Zasap]] | 2,19 | 44 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2315173}} | [[Zgornja Pohanca]] | 3,04 | 99 | [[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q3121258}} | [[Zgornji Obrež]] | 0,59 | 168 | [[Artiče]] |- | {{Slika d|Q2027090}} | [[Žejno]] | 1,3 | 129 | [[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q3440913}} | [[Župeča vas]] | 1,93 | 205 | [[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q1822781}} | [[Župelevec]] | 6,06 | 203 | [[Kapele]] |} == Sosednje občine == * [[Občina Krško]] * [[Občina Kozje]] * [[Občina Bistrica ob Sotli]] Na '''Hrvaškem''' (od severa proti jugu): * Mesto [[Klanjec]] * Občina [[Kraljevec na Sutli]] * Občina [[Dubravica]] * Občina [[Marija Gorica]] * Občina [[Brdovec]] * Mesto [[Samobor]] == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Posavski muzej Brežice]] * [[Seznam županov Občine Brežice]] * [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam gradov v Posavju|Seznam gradov v Občini Brežice]] * [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam cerkva v Občini Brežice|Seznam cerkva v Občini Brežice]] * [[Seznam spomenikov v Občini Brežice]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.brezice.si Brežice], uradna stran občine. * [http://www.mc-brezice.si Mladinski center], uradna stran mladinskega centra * [http://www.mostec.info Mostec pri Dobovi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190526142143/http://www.mostec.info/ |date=2019-05-26 }}, uradna stran vaške skupnosti Mostec * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=55&Itemid=13 gremoVEN.com - Brežice] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=81&Itemid=13 gremoVEN.com - Pišece] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=78&Itemid=13 gremoVEN.com - Bizeljsko] {{Brežice}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Brežice]] [[Kategorija:Občina Brežice| ]] [[Kategorija:Posavje]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] mp92qccu02tlqxmh651tu4qpeijcozt 0 5126 6683030 6672019 2026-05-30T16:03:36Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |local_name = {{Skrčljivi seznam |titlestyle = background:transparent; font-size:9pt; |liststyle = text-align:center; |title = {{resize|9pt|Domača imena}} |1=Great Britain (angleško) |2=Great Breetain (škotsko) |3=Prydain Fawr (valižansko) |4=Breten Veur (korniško) |5=Breatainn Mhòr (škotsko gelsko) }} |image_name = Satellite image of Great Britain and Northern Ireland in April 2002.jpg |image_caption = satelitski posnetek, 2002 |map_image = Great Britain (orthographic projection).svg |location = Severozahodna Evropa |coordinates = {{koord novi|53|50|N|2|25|W|display=inline}} |archipelago = [[Britansko otočje]] |waterbody = [[Atlantski ocean]] |area_km2 = 209331 |area_footnotes = <ref>[http://islands.unep.ch/ICJ.htm#943 ISLAND DIRECTORY] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170808080705/http://islands.unep.ch/ICJ.htm#943 |date=2017-08-08 }}, United Nations Environment Programme. Retrieved 9 August 2015.</ref> |rank = 9. |highest_mount = {{nowrap|[[Ben Nevis]]}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/blog/2016/03/britains-tallest-mountain-is-taller/|title=Great Britain’s tallest mountain is taller|date=2016-03-18|work=Ordnance Survey Blog|accessdate=}}</ref> |elevation_m = 1345 |country = [[Združeno kraljestvo]] |country_admin_divisions_title = Dežele |country_admin_divisions = [[Anglija]], [[Škotska]], [[Wales]] |country_largest_city_type = mesto |country_largest_city = [[London]] |country_largest_city_population = 8.878.892 |population = 60.800.000 |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref>''[http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/population-and-household-estimates-for-the-united-kingdom/stb-2011-census--population-estimates-for-the-united-kingdom.html 2011 Census: Population Estimates for the United Kingdom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151019095532/http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/population-and-household-estimates-for-the-united-kingdom/stb-2011-census--population-estimates-for-the-united-kingdom.html |date=2015-10-19 }}''. V popisu leta 2011 je bilo prebivalstvo Anglije, Walesa in Škotske ocenjeno na približno 61.370.000, od tega 60.800.000 v Veliki Britaniji in 570.000 na ostalih otokih. Pridobljeno 2014-01-23.</ref> |population_rank = 3. |density_km2 =302 |ethnic_groups = {{unbulleted list | 86,8 %&nbsp;belcev | 7,1 %&nbsp;Azijcev | 3,1 %&nbsp;črncev | 2,0 %&nbsp;mešanih | 0,3 %&nbsp;Arabcev | 0,6 %&nbsp;drugih<ref>{{navedi splet|url=http://www.nomisweb.co.uk/census/2011/LC2101EW/view/2092957703?rows=c_ethpuk11&cols=c_age |title=Ethnic Group by Age in England and Wales |publisher=www.nomisweb.co.uk |accessdate=2014-02-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.scotlandscensus.gov.uk/documents/censusresults/release2a/rel2asbtable2.pdf |title=Ethnic groups, Scotland, 2001 and 2011 |publisher=www.scotlandscensus.gov.uk |accessdate=2014-02-02}}</ref> }} |timezone1 = [[Greenwiški srednji čas]] |utc_offset1 = ±00:00{{!}}UTC |timezone1_DST = [[britanski poletni čas]] |utc_offset1_DST = +1}} '''Velika Britanija''' je geografsko poimenovanje [[otok|otoka]] v severnovzhodnem predelu [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], ki zavzema veliko večino ozemlja [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske]]. S površino 229.850 km² je največji otok v [[Britansko otočje|Britanskem otočju]], ki vsebuje mdr. tudi [[Irska (otok)|Irsko]] in [[otok Man]]. Je deveti največji otok na svetu, največji otok v [[Evropa|Evropi]] in tretji najbolj poseljen otok na svetu (za [[Java|Javo]] in [[Honšu]]jem), na njem prebiva 62 milijonov ljudi. V političnem pomenu je ''Velika Britanija'' skupno ime za [[Anglija|Anglijo]], [[Škotska|Škotsko]] in [[Wales]], zato je polno ime današnje države ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske'', kar pomeni ''Združeno kraljestvo Anglije, Škotske, Walesa in Severne Irske''. Velikokrat se poimenovanje ''Velika Britanija'' neprecizno uporablja, saj je [[Velika Britanija (kraljevina)|Kraljevina Velika Britanija]], ki je bila ustanovljena leta 1707 z združitvijo [[Anglija (kraljevina)|Kraljevine Anglije]] s [[Kraljevina Škotska|kraljevino Škotsko]], trajala samo do leta 1801, ko je po združitvi z Irsko nastalo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske]]. == Sklici == {{wikislovar}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Velika Britanija| ]] [[Kategorija:Britansko otočje]] m35u979z438y3cr5iytargpx46ifeob 0 5148 6683068 6682679 2026-05-30T16:47:56Z Ljuba24b 92351 /* Znamenitosti */ np 6683068 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradec}} {{Infobox settlement | name = Gradec | settlement_type = statutarno mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 275 | align = center | caption_align = center | image1 = Graz (35932179023).jpg | caption1 = Razgled z grajskega griča (Schlossberg) | image2 = GrazerRathaus-edit.jpg | caption2 = [[Mestna hiša, Gradec]] | image3 = Graz Kunsthaus-4476.jpg | caption3 = [[Kunsthaus Gradec|Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] | image4 = Murinsel_Graz_2022-08-03_06.jpg | caption4 = Otok v Muri | image5 = Graz - Universität, Hauptgebäude (a).JPG | caption5 = [[Univerza v Gradcu]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Graz.svg | image_shield = AUT Graz COA.svg | shield_size = 80x110px | shield_link = Coat of arms of Styria | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | pushpin_map = Avstrija | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = | image_map = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|15|N|15|26|19|E|type:city|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije|Dežela]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = statutarno mesto | parts_type = | parts_style = para | p1 = | leader_title = Župan | leader_name = Elke Kahr<ref name="arora">{{cite news |last=Arora |first=Steffen |title=KPÖ-geführte Linkskoalition stellt ihr 'Programm für Graz' vor |url=https://www.derstandard.at/story/2000131128582/kpoe-gefuehrte-links-koalition-stellt-ihr-programm-fuer-graz-vor |access-date=17 November 2021 |work=[[Der Standard]] |date=13 November 2021 |language=de-AT}}</ref> | leader_party = | leader_title1 = | leader_name1 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 127,57 km² | elevation_m = 353 | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/zahlen_fakten_bevoelkerung_bezirke_wirtschaft.html|access-date=5 February 2025 |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie }}</ref> | population_total = 306.068 | population_urban = | population_metro = | population_note = | population_density_km2 = auto | population_demonym = Grazer (m.) <br/> Grazerin (f.) | established_title = | established_date = | timezone = CET | timezone_DST = CEST | utc_offset = +1 | utc_offset_DST = +2 | registration_plate = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x | area_code_type = Omrežna skupina | area_code = +43 316 | website = {{URL|graz.at}} | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} | official_name = Graz }} '''Grádec''' ({{jezik-de|Graz}}, arh. slovensko ''Nemški Gradec''<ref>{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref>) je [[glavno mesto]] avstrijske [[zvezna dežela Avstrije|zvezne dežele]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] ob [[reka|reki]] [[Mura|Muri]] in je drugo največje mesto v Avstriji, s 303.000 stalnimi in preko 330.000 dejanskimi [[prebivalstvo|prebivalci]], v širšem velemestnem območju pa jih šteje še enkrat več, torej kar okoli 660.000, kar predstavlja polovico prebivalstva dežele. Najstarejša dokumentirana omemba Gradca sega v 12. stoletje, ko se je razvil kot utrjeno naselje pod vladavino Babenberžanov. V poznem srednjem veku je mesto postalo pomembno trgovsko in upravno središče. Od 14. stoletja naprej je služil kot rezidenca notranjeavstrijske veje habsburške dinastije, kar je prispevalo k njegovemu političnemu, kulturnemu in arhitekturnemu razvoju. Številne renesančne in baročne stavbe iz tega obdobja so še vedno del mestne podobe. Gradec je imel tudi strateški vojaški pomen kot trdnjava proti Osmanskemu cesarstvu, zlasti zaradi utrdb na Schlossbergu. V 19. in 20. stoletju sta industrializacija in rast mest pripomogli k uveljavitvi Gradca kot pomembnega industrijskega, izobraževalnega in kulturnega središča v južni Avstriji. V mestu je sedež rimskokatoliške [[Graška škofija|graško-sekovske]] [[Škofija|škofije]] (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko Štajersko), prav tako je v mestu več univerz : [[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]] (od katere se je leta 2002 osamosvojila [[Medicinska univerza v Gradcu|Medicinska univerza]]), [[Tehniška univerza v Gradcu]] (nekdanja Tehniška visoka šola) in [[Umetniška univerza]] ([[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]]), pa tudi deželni muzej [[Joanneum]], imenovanega po ustanovitelju, [[Nadvojvoda Janez|nadvojvodi Janezu]]. Leta 1999 je bilo zgodovinsko središče Gradca dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO; leta 2010 je bila oznaka razširjena in vključuje [[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] ({{langx|de|Schloss Eggenberg}}) na zahodnem robu mesta. Gradec je bil leta 2003 imenovan za Evropsko prestolnico kulture, leta 2008 pa je postal Mesto kulinaričnih dobrot. V okviru UNESCO-ve mreže Kreativnih mest je prepoznan tudi kot Mesto oblikovanja. == Etimologija == Ime mesta ''Graz'', prej zapisano Gratz<ref>{{Cite EB9|wstitle= Gratz |volume= 11 |page= 63}}</ref> in prej znano tudi kot ''Grätz'', najverjetneje izhaja iz slovanske besede ''gradec/gradac'' 'majhen grad'. Nekatere arheološke najdbe kažejo na postavitev majhnega gradu s strani alpskih Slovanov,<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=ilyK1_1f0zYC&q=graz+castle+fortification&pg=PA126 |title=Historical Dictionary of Austria |last=Fichtner |first=Paula Sutter |date=11 June 2009 |publisher=Scarecrow Press |isbn=9780810863101 |language=en}}</ref> ki so se naselili v regiji, potem ko so barbarski vpadi pregnali prvotne Kelte in Rimljane. V slovenščini gradec še vedno pomeni 'majhen grad', hipokoristična izpeljanka protozahodnojužnoslovanske besede ''*gradьcъ'', ki izhaja preko tekoče metateze iz skupnoslovanske besede ''*gordьcъ'' in preko slovanske tretje palatalizacije iz protoslovanske besede ''*gardiku'', ki je prvotno označevala 'majhno mesto, naselje'. Ime tako sledi običajnemu južnoslovanskemu vzorcu za poimenovanje naselij grad. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena ''Graz'', [[Čehi]] pa ga pišejo kot ''Štýrský Hradec.'' Kljub slovanskemu korenu imena pa so mesto Gradec ustanovili bavarski naseljenci, ki so prispeli kmalu za Slovani, s katerimi so se pomešali. Ime mesta se v zapisih prvič pojavi leta 1128; ''Zapis o Grezu'' iz leta 1091 je sporen. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 110 Graz.jpg|thumb|left|Graz, Georg Matthäus Vischer (1670)]] Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v [[bronasta doba|bronasto dobo]], vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Mesto so nemški ustanovitelji prvotno imenovali ''Bayrischgraz'' ali 'Bavarski Gradec' (tj. nemški Gradec), da bi ga ločili od starejšega ''Windischgraza'' ali 'slovenskega Gradca'. Bavarski Gradec pa je kmalu zasenčil svojega slovenskega dvojnika in odtlej se je Gradec vedno imenoval nemški. Nemško ime ''Graz'' je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod [[Babenberžani|Babenberžanov]] je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar [[Rudolf I. Habsburški]] mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Ti so živeli na [[gradu]] [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]], s katerega so vladali Štajerski, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] ter delom današnje [[Slovenija|Slovenije]] in [[Italija|Italije]] ([[Kranjska|Kranjski]] in [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriški]]). Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]], ta pa je dal prestolnico preseliti na [[Dunaj]]. {{multiple image | direction = vertical | image1 = IMG 0412 - Graz - Landhaushof.JPG|caption1=Zvezni državni parlament (Landhaus) | image2 = Graz-hauptplatz01s.jpg|caption2=Glavni trg (Hauptplatz) }} V 16. stoletju so oblikovanje in načrtovanje mesta v prvi vrsti nadzorovali italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena najbolj znanih stavb, ki predstavlja ta slog, je ''Landhaus'', ki ga je zasnoval Domenico dell'Allio in so ga lokalni vladarji uporabljali kot vladni sedež. S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Ogrov in njihovega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] ter s strani [[Osmansko cesarstvo|osmanskih Turkov]] v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] Astronom Johannes Kepler je od leta 1594 kratek čas živel v Gradcu. Delal je kot okrožni matematik in poučeval na luteranski šoli, a si je vseeno našel čas za študij astronomije. Leta 1600, ko so bili protestanti prepovedani v mestu, je Gradec zapustil in se preselil v Prago. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške]] in [[Istra|Istre]]). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809, istega leta je bila v palači [[Schönbrunn]] na [[Dunaj]]u podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta. Ludwig Boltzmann je bil profesor matematične fizike od leta 1869 do 1890. V tem času je Nikola Tesla leta 1875 študiral elektrotehniko na Politehniki. Nobelov nagrajenec Otto Loewi je poučeval na Univerzi v Gradcu od leta 1909 do 1938. Ivo Andrić, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1961, je doktoriral na Univerzi v Gradcu. Erwin Schrödinger je bil leta 1936 kratek čas rektor Univerze v Gradcu. [[Adolf Hitler]] je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z [[Anschluss]]om priključena [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam [[Rdeča armada|Rdeče armade]] ter s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombardiranji uničeno okoli 16 % stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan. Leta 1945 je v Gradec prispela [[Sovjetska zveza|sovjetska]], nato pa še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|angleška]] vojska, ki sta oblikovali svoji [[zasedbena cona|zasedbeni coni]] ter sta ostali v mestu do leta 1955. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] == Geografija == [[File:Karte Graz Stadtbezirke.svg|250px|right| 17 okrožij Gradca]] Gradec leži na obeh straneh reke [[Mura|Mure]] v jugovzhodni Avstriji. Je približno 150 km jugozahodno od Dunaja. Najbližje večje urbano središče je [[Maribor]] v Sloveniji, ki je približno 50 km južno. Gradec je glavno mesto Štajerske in največje mesto v zvezni deželi, zelena in gosto gozdnata regija na vzhodnem robu Alp. Je v Graški kotlini in je obdan z gorami in hribi na severu, vzhodu in zahodu. Središče mesta leži na nadmorski višini 353 m, najvišja točka je gora Plabutsch s 754 m na zahodni meji. Gora Schöckl je le nekaj kilometrov severneje in se nad mestom dviga za 1100 m. Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem Štajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeno urbano območje mesta obsega 16 mestnih četrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gösting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in še nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrün, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja Hochgreit na severu, Gemeinde Gratwein in Judendorf-Strassengel na severozahodu, Seiersberg, Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd. === Podnebje === Gradec ima oceansko podnebje (''Cfb''),<ref>{{Cite web |url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=4211&cityname=Graz,+Styria,+Austria&units= |title=Graz, Austria Köppen Climate Classification (Weatherbase) |website=Weatherbase|access-date=13 November 2018}}</ref> vendar se zaradi izoterme 0 °C enako dogaja v mejnem vlažnem celinskem podnebju (''Dfb'') po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Wladimir Köppen je bil sam v mestu in je izvedel študije, da bi ugotovil, kako je podnebje preteklosti vplivalo na teorijo kontinentalnega drifta.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=X4ymCQAAQBAJ&pg=PA293 |title=Modern Climatology |last=Saha |first=Pijushkanti |date=5 June 2012 |publisher=Allied Publishers |isbn=9788184247565 |language=en}}</ref> Zaradi svoje lege jugovzhodno od Alp je Gradec zaščiten pred prevladujočimi zahodnimi vetrovi, ki prinašajo vremenske fronte iz severnega Atlantika v severozahodno in srednjo Evropo. Vreme v Gradcu je tako pod vplivom Sredozemlja in ima več sončnih ur na leto kot Dunaj ali Salzburg ter tudi manj vetra ali dežja. Gradec leži v kotlini, ki je odprta le proti jugu, zaradi česar je podnebje toplejše, kot bi pričakovali na tej zemljepisni širini.<ref>Graz-Universität Klimadaten</ref> V Gradcu najdemo rastline, ki običajno rastejo veliko južneje. *povprečne temperature: letališče Gradec 8,7 °C / Univerza Karl-Franzens 9,4 °C *povprečna količina padavin: 818 mm s povprečno 92 deževnimi dnevi (Univerza Karl-Franzens) *povprečne sončne ure: 1989 (Univerza Karl-Franzens) == Izobraževanje == [[Slika:Graz - Universität, Hauptgebäude (b).JPG|180px|thumb|desno|Upravna stavba Graške univerze]] '''[[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]]''' (Karl-Franzens Universität), splošno znana kot [[Univerza v Gradcu|UNI]], je mestna največja in najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski| Karel II]]. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v [[licej]]. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime ''Karl-Franzens Universität''. Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobražuje preko 30.000 študentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo [[Otto Loewi]] je na graški univerzi poučeval od 1909 do 1938, pa tudi [[Johannes Kepler]] kot učitelj matematike. [[Erwin Schrödinger]] je bil leta 1939 kratek čas rektor graške univerze. Na graški Tehniški univerzi (''Technische Universität Graz'') je leta 1875 elektrotehniko študiral ameriški izumitelj srbskega rodu [[Nikola Tesla]]. V mestu deluje tudi znana [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]] (''Universität für Musik und darstellende Kunst Graz''), na kateri študira tudi veliko Slovencev. Mdr. je daleč naokoli znana kot šola jazza. Njeni študenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno življenje v mestu. === Slovenska manjšina === Gradec, glavno mesto takratne večetnične vojvodine Štajerske, je bil tudi središče slovenščine, zlasti od ustanovitve Univerze v Gradcu leta 1586 do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919. Leta 1574 je bila v Gradcu objavljena prva slovenska katoliška knjiga, leta 1592 pa je Hieronymus Megiser v Gradcu objavil knjigo ''Dictionarium quatuor linguarum'', prvi večjezični slovar slovenščine.<ref>{{cite journal |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H9LFKLTH/? |title=Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592 |trans-title=The Concise Grammar of Four Languages in Megiser's 1592 Dictionary |language=sl |journal=Jezikoslovni Zapiski |volume=13 |issue=1/2 |year=2007 |publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU |id={{COBISS |ID=26967085}} |pages=23–32 |issn=0354-0448}}</ref> V 19. stoletju so bila študentska društva v Gradcu kalilnica slovenščine in nekateri slovenski študenti so bili tam bolj nacionalno ozaveščeni kot drugi Slovenci. To je pred in med drugo svetovno vojno privedlo do ostrih protislovenskih prizadevanj nemške večine v Gradcu.<ref name="Granda">{{cite news |url=http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818172011/http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-date=18 August 2011 |url-status=live |title=Gradec in Slovenci |language=sl |first=Stane |last=Granda |year=2006 |publisher=University of Graz |journal=Traditiones |volume=35 |issue=2 |pages=99–103 |access-date=17 December 2010<!--(via Google Documents; [http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:KsSTt5sfY7UJ:isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%2520099-103%2520Granda.pdf+granda+gradec+slovenci&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESiyiNKQdxVieE89s2c8irLJ_Y7pplCPGUZxciVC_ERHycwKkALq3zwFtoF_N3_9QCodJRCu9jYcEgBEKh5IvguAAAPkSCfW4p15qd_3FXs-cnfgEHFe8WgxsOsI-7vm3fWIyP8a&sig=AHIEtbRJwxKwdl8G-BlsHzCdCpoCV95qxw])-->}}</ref> Slovenci so v mestu vedno predstavljali le majhno manjšino.<ref>{{Cite web |title=Slovenes of Carinthia and Styria in Austria |url=https://minorityrights.org/communities/slovenes-of-carinthia-and-styria/ |access-date=2025-12-03 |website=Minority Rights Group |language=en-US}}</ref> Zato je [[Peter Kozler]] na svojem zemljevidu opredelil slovensko ozemlje na podlagi etnične pripadnosti. Dandanes nekateri slovenski Štajerci študirajo, nekateri pa so tam našli zaposlitev, medtem ko so bili prej v Sloveniji brezposelni.<ref name="Granda" /> Leta 2010 je bil v Gradcu ob 200. obletnici ustanovitve prve in najstarejše katedre za slovenščino organiziran simpozij o odnosu Gradca in Slovencev. Ustanovljena je bila julija 1811 na Lyzeumu v Gradcu na pobudo Janeza Nepomuka Primiča.<ref>{{cite journal |url=http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202232426/http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-date=2 December 2013 |url-status=live |title=Janez Nepomuk Primic in ustanovitev stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu 1811 |language=sl |trans-title=Janez Nepomuk Primic and the Establishment of the Chair of Slovene at the ''Lyzeum'' in Graz in 1811 |journal=Slavistična revija [Journal of Slavic Linguistics] |volume=50 |date=January–March 2002 |issue=1 |issn=1855-7570}}</ref> Izdan je bil zbornik predavanj na to temo. Slovenska pošta je obletnico obeležila z znamko.<ref>{{cite journal |url=http://www.posta.si/downloadfile.aspx?fileid=18801 |journal=Razgledi: glasilo Pošte Slovenije [Views: The Bulletin of the Post of Slovenia] |title=Predstavitev znamke v baročni dvorani graškega semenišča |publisher=Pošta Slovenije [Post of Slovenia] |first=Bojan |last=Bračič |date=November–December 2011 |editor=Korber, Mateja |issn=1318-5705}}</ref> == Judovska skupnost == Uspešno [[Judje|judovsko]] skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko [[sinagoga|sinagogo]]. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico [[Kristalna noč|Kristalne noči]], je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila in obžalovanja medvojnih dogodkov. == Znamenitosti == {{glavni|Zgodovinsko mestno jedro Gradca}} [[File:Graz - Uhrturm (c).JPG|thumb|[[Schlossberg, Gradec|grajski hrib]] z urnim stolpom]] [[File:Grazer Schlossberg Kriegssteig.jpg|thumb|upright|Stopnice na grajski hrib, znane tudi kot Vojna pot (Kriegssteig)]] [[File:ARGOS in Graz.jpg|thumb|upright|Burggasse]] [[File:Graz Am Eisernen Tor und Herrengasse-4615.jpg|thumb|upright|Pogled z Železnih vrat (Eisernes Tor)]] [[File:Graz Opera.jpg|thumb|upright|Opera]] [[File:Graz - Uhrenturm6.jpg|thumb|upright|Schlossberg]] '''Zgodovinsko mestno jedro''' je bilo leta 1999 dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO<ref name="graz-sh">{{cite web |url=http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/ |title=A Short History of the City |website=graz.at |publisher=Stadt Graz – Magistratsdirektion, Abteilung für Öffentlichkeitsarbeit. |location=Graz|access-date=25 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20131209042512/http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/|archive-date=9 December 2013|url-status=dead }}</ref> zaradi harmoničnega sobivanja tipičnih stavb iz različnih obdobij in v različnih arhitekturnih slogih. Gradec, ki leži na kulturnem mejnem območju med Srednjo Evropo, Italijo in balkanskimi državami, je vsrkal različne vplive iz sosednjih regij in tako dobil svojo izjemno mestno podobo. Danes zgodovinsko središče sestavlja več kot 1000 stavb, katerih starost sega od gotike do sodobne. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. [[Mavzolej cesarja Ferdinanda II.]] ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. [[Slika:Armory Graz.jpg|180px|thumb|desno|Landhaus z vhodom v Graško orožarno]] === Zunaj zgodovinskega mestnega jedra === *[[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] (''Schloss Eggenberg'') je baročna palača na zahodnem robu Gradca z državniškimi sobanami in muzejem. Leta 2010 je bila dodana na obstoječi seznam svetovne dediščine zgodovinskega jedra Gradca. *Bazilika Mariatrost (''Basilika Mariatrost'') je poznobaročna cerkev na vzhodnem robu Gradca. *Cerkev Jezusovega srca (''Herz-Jesu-Kirche'') je največja cerkev v Gradcu s tretjim najvišjim zvonikom v Avstriji, zgrajena v neogotskem slogu. *Kalvarijski hrib (''Kalvarienberg'') v predelu Gösting v Gradcu s kalvarijo in cerkvijo iz 17. stoletja. *Univerzitetna bolnišnica v Gradcu je največja bolnišnica v Gradcu in ena največjih bolnišnic v Avstriji. Je največji secesijsko-umetniški stavbni kompleks v Avstriji in je bil zgrajen med letoma 1904 in 1912. Upravlja jo zvezna dežela Štajerska in je ena najbolj znanih bolnišnic v Avstriji in srednji Evropi. *Razgledne točke za razgled na mesto so ruševine Gösting (''Ruine Gösting''), ruševine gradu na vrhu hriba na severozahodnem robu mesta, in Plabutsch/Fürstenstand za palačo Eggenberg z restavracijo in razglednim stolpom na vrhu hriba, ter Buchkogel/Kronprinz-Rudolf-Warte. === Širše območje Gradca === *Avstrijska razstava na prostem Stübing (''Österreichisches Freilichtmuseum Stübing''), muzej na prostem, ki vsebuje stare kmečke hiše/gospodarske stavbe iz vse Avstrije, ponovno zbrane v zgodovinskih okoljih. *Lurska jama (''Lurgrotte''), najobsežnejši jamski sistem v Avstriji. *[[Kobilarna lipicanca Piber]] (''Lipizzanergestüt Piber''), kobilarna lipicanca v Piberju, kjer vzrejajo znane konje. *Osem štajerskih vinskih poti (''Steirische Weinstraßen'') skozi vinorodne regije na Štajerskem. *Regija termalnih kopališč (''Thermenregion''), zdraviliška regija vzhodno od Gradca. *[[Grad Riegersburg]], mogočna trdnjava, ki ni bila nikoli osvojena. Bil je branik proti turškim vpadom. == Kulturne prireditve == Leta 2003 je bil Gradec [[kulturna prestolnica Evrope]]. V mestu poteka vsakoletni festival [[Štajerska jesen]]. == Prometne povezave == Južno od mesta leži [[letališče Gradec]]. == Znane osebnosti povezane z Gradcem == * [[Franc Močnik (matematik)|Vitez Franc plemeniti Močnik]], slovenski matematik, rojen v Cerknem, je v Gradcu poučeval na tamkajšnji normalki in je v Gradcu tudi pokopan. *[[Arnold Schwarzenegger]], [[filmski igralec]] in [[politik]], nekdanji [[guverner]] [[Združene države Amerike|ameriške]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Kalifornija|Kalifornije]], se je rodil v bližini Gradca, v majhni [[vas]]ici [[Thal]] * [[Heinrich Harrer]], avstrijski alpinist, geograf in pisatelj * [[Lili Novy]], slovenska pesnica * [[Josip Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Gustav Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Benjamin Ipavec]], slovenski skladatelj * Jakomini * [[Janez Puh]], slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil * [[Nadvojvoda Janez]] * [[Jakob Missia]], prvi slovenski [[kardinal]] *[[Vincenc Muhič]], večletni [[župan]] Gradca *[[Celestina Ekel]], slovenska učiteljica glasbe, glasbenica, organistka in skladateljica *[[Eliza Frančiška Grizold]], slovenska učiteljica, pesnica in skladateljica; umrla v Gradcu == Pobratena mesta == * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] od 1948 (dogovor podpisan 1957) * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Montclair, New Jersey|Montclair]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]], od 1950 * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Groningen (mesto)|Groningen]], [[Nizozemska]], od 1965 * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Darmstadt]], [[Nemčija]], od 1968 * {{ikonazastave|Norveška}} [[Trondheim]], [[Norveška]], od 1968 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], [[Hrvaška]], od 1972 * {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]], od 1973 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]], [[Slovenija]], od 1987 * {{ikonazastave|Madžarska }} [[Pécs]], [[Madžarska]], od 1989 * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], od 2001 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]], od 1994 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]], od 2001 Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju: * {{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]], [[Srbija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Avstriji]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * [https://www.youtube.com/watch?v=dW0y_B8AzN4&list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&index=159 Komentar Boža Repeta o razstavi 100 Jahre Grenze II: 1919- 1945] {{Zbirka|Graz}} * [http://www.graz.at Stadt Graz] - uradna spletna stran {{ikona de}} * [http://www.flughafen-graz.at Letališče Gradec] {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Štajerska}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Muri]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Gradec|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Glavna mesta okrajev v Avstriji]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Naselja na Štajerskem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Okraji v Avstriji]] hnd6qu7rep18lbx85kc41rnpjcrr4f6 6683231 6683068 2026-05-31T09:31:08Z Ljuba24b 92351 /* Znamenitosti */ 6683231 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradec}} {{Infobox settlement | name = Gradec | settlement_type = statutarno mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 275 | align = center | caption_align = center | image1 = Graz (35932179023).jpg | caption1 = Razgled z grajskega griča (Schlossberg) | image2 = GrazerRathaus-edit.jpg | caption2 = [[Mestna hiša, Gradec]] | image3 = Graz Kunsthaus-4476.jpg | caption3 = [[Kunsthaus Gradec|Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] | image4 = Murinsel_Graz_2022-08-03_06.jpg | caption4 = Otok v Muri | image5 = Graz - Universität, Hauptgebäude (a).JPG | caption5 = [[Univerza v Gradcu]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Graz.svg | image_shield = AUT Graz COA.svg | shield_size = 80x110px | shield_link = Coat of arms of Styria | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | pushpin_map = Avstrija | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = | image_map = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|15|N|15|26|19|E|type:city|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije|Dežela]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = statutarno mesto | parts_type = | parts_style = para | p1 = | leader_title = Župan | leader_name = Elke Kahr<ref name="arora">{{cite news |last=Arora |first=Steffen |title=KPÖ-geführte Linkskoalition stellt ihr 'Programm für Graz' vor |url=https://www.derstandard.at/story/2000131128582/kpoe-gefuehrte-links-koalition-stellt-ihr-programm-fuer-graz-vor |access-date=17 November 2021 |work=[[Der Standard]] |date=13 November 2021 |language=de-AT}}</ref> | leader_party = | leader_title1 = | leader_name1 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 127,57 km² | elevation_m = 353 | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/zahlen_fakten_bevoelkerung_bezirke_wirtschaft.html|access-date=5 February 2025 |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie }}</ref> | population_total = 306.068 | population_urban = | population_metro = | population_note = | population_density_km2 = auto | population_demonym = Grazer (m.) <br/> Grazerin (f.) | established_title = | established_date = | timezone = CET | timezone_DST = CEST | utc_offset = +1 | utc_offset_DST = +2 | registration_plate = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x | area_code_type = Omrežna skupina | area_code = +43 316 | website = {{URL|graz.at}} | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} | official_name = Graz }} '''Grádec''' ({{jezik-de|Graz}}, arh. slovensko ''Nemški Gradec''<ref>{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref>) je [[glavno mesto]] avstrijske [[zvezna dežela Avstrije|zvezne dežele]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] ob [[reka|reki]] [[Mura|Muri]] in je drugo največje mesto v Avstriji, s 303.000 stalnimi in preko 330.000 dejanskimi [[prebivalstvo|prebivalci]], v širšem velemestnem območju pa jih šteje še enkrat več, torej kar okoli 660.000, kar predstavlja polovico prebivalstva dežele. Najstarejša dokumentirana omemba Gradca sega v 12. stoletje, ko se je razvil kot utrjeno naselje pod vladavino Babenberžanov. V poznem srednjem veku je mesto postalo pomembno trgovsko in upravno središče. Od 14. stoletja naprej je služil kot rezidenca notranjeavstrijske veje habsburške dinastije, kar je prispevalo k njegovemu političnemu, kulturnemu in arhitekturnemu razvoju. Številne renesančne in baročne stavbe iz tega obdobja so še vedno del mestne podobe. Gradec je imel tudi strateški vojaški pomen kot trdnjava proti Osmanskemu cesarstvu, zlasti zaradi utrdb na Schlossbergu. V 19. in 20. stoletju sta industrializacija in rast mest pripomogli k uveljavitvi Gradca kot pomembnega industrijskega, izobraževalnega in kulturnega središča v južni Avstriji. V mestu je sedež rimskokatoliške [[Graška škofija|graško-sekovske]] [[Škofija|škofije]] (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko Štajersko), prav tako je v mestu več univerz : [[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]] (od katere se je leta 2002 osamosvojila [[Medicinska univerza v Gradcu|Medicinska univerza]]), [[Tehniška univerza v Gradcu]] (nekdanja Tehniška visoka šola) in [[Umetniška univerza]] ([[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]]), pa tudi deželni muzej [[Joanneum]], imenovanega po ustanovitelju, [[Nadvojvoda Janez|nadvojvodi Janezu]]. Leta 1999 je bilo zgodovinsko središče Gradca dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO; leta 2010 je bila oznaka razširjena in vključuje [[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] ({{langx|de|Schloss Eggenberg}}) na zahodnem robu mesta. Gradec je bil leta 2003 imenovan za Evropsko prestolnico kulture, leta 2008 pa je postal Mesto kulinaričnih dobrot. V okviru UNESCO-ve mreže Kreativnih mest je prepoznan tudi kot Mesto oblikovanja. == Etimologija == Ime mesta ''Graz'', prej zapisano Gratz<ref>{{Cite EB9|wstitle= Gratz |volume= 11 |page= 63}}</ref> in prej znano tudi kot ''Grätz'', najverjetneje izhaja iz slovanske besede ''gradec/gradac'' 'majhen grad'. Nekatere arheološke najdbe kažejo na postavitev majhnega gradu s strani alpskih Slovanov,<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=ilyK1_1f0zYC&q=graz+castle+fortification&pg=PA126 |title=Historical Dictionary of Austria |last=Fichtner |first=Paula Sutter |date=11 June 2009 |publisher=Scarecrow Press |isbn=9780810863101 |language=en}}</ref> ki so se naselili v regiji, potem ko so barbarski vpadi pregnali prvotne Kelte in Rimljane. V slovenščini gradec še vedno pomeni 'majhen grad', hipokoristična izpeljanka protozahodnojužnoslovanske besede ''*gradьcъ'', ki izhaja preko tekoče metateze iz skupnoslovanske besede ''*gordьcъ'' in preko slovanske tretje palatalizacije iz protoslovanske besede ''*gardiku'', ki je prvotno označevala 'majhno mesto, naselje'. Ime tako sledi običajnemu južnoslovanskemu vzorcu za poimenovanje naselij grad. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena ''Graz'', [[Čehi]] pa ga pišejo kot ''Štýrský Hradec.'' Kljub slovanskemu korenu imena pa so mesto Gradec ustanovili bavarski naseljenci, ki so prispeli kmalu za Slovani, s katerimi so se pomešali. Ime mesta se v zapisih prvič pojavi leta 1128; ''Zapis o Grezu'' iz leta 1091 je sporen. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 110 Graz.jpg|thumb|left|Graz, Georg Matthäus Vischer (1670)]] Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v [[bronasta doba|bronasto dobo]], vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Mesto so nemški ustanovitelji prvotno imenovali ''Bayrischgraz'' ali 'Bavarski Gradec' (tj. nemški Gradec), da bi ga ločili od starejšega ''Windischgraza'' ali 'slovenskega Gradca'. Bavarski Gradec pa je kmalu zasenčil svojega slovenskega dvojnika in odtlej se je Gradec vedno imenoval nemški. Nemško ime ''Graz'' je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod [[Babenberžani|Babenberžanov]] je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar [[Rudolf I. Habsburški]] mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Ti so živeli na [[gradu]] [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]], s katerega so vladali Štajerski, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] ter delom današnje [[Slovenija|Slovenije]] in [[Italija|Italije]] ([[Kranjska|Kranjski]] in [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriški]]). Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]], ta pa je dal prestolnico preseliti na [[Dunaj]]. {{multiple image | direction = vertical | image1 = IMG 0412 - Graz - Landhaushof.JPG|caption1=Zvezni državni parlament (Landhaus) | image2 = Graz-hauptplatz01s.jpg|caption2=Glavni trg (Hauptplatz) }} V 16. stoletju so oblikovanje in načrtovanje mesta v prvi vrsti nadzorovali italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena najbolj znanih stavb, ki predstavlja ta slog, je ''Landhaus'', ki ga je zasnoval Domenico dell'Allio in so ga lokalni vladarji uporabljali kot vladni sedež. S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Ogrov in njihovega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] ter s strani [[Osmansko cesarstvo|osmanskih Turkov]] v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] Astronom Johannes Kepler je od leta 1594 kratek čas živel v Gradcu. Delal je kot okrožni matematik in poučeval na luteranski šoli, a si je vseeno našel čas za študij astronomije. Leta 1600, ko so bili protestanti prepovedani v mestu, je Gradec zapustil in se preselil v Prago. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške]] in [[Istra|Istre]]). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809, istega leta je bila v palači [[Schönbrunn]] na [[Dunaj]]u podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta. Ludwig Boltzmann je bil profesor matematične fizike od leta 1869 do 1890. V tem času je Nikola Tesla leta 1875 študiral elektrotehniko na Politehniki. Nobelov nagrajenec Otto Loewi je poučeval na Univerzi v Gradcu od leta 1909 do 1938. Ivo Andrić, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1961, je doktoriral na Univerzi v Gradcu. Erwin Schrödinger je bil leta 1936 kratek čas rektor Univerze v Gradcu. [[Adolf Hitler]] je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z [[Anschluss]]om priključena [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam [[Rdeča armada|Rdeče armade]] ter s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombardiranji uničeno okoli 16 % stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan. Leta 1945 je v Gradec prispela [[Sovjetska zveza|sovjetska]], nato pa še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|angleška]] vojska, ki sta oblikovali svoji [[zasedbena cona|zasedbeni coni]] ter sta ostali v mestu do leta 1955. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] == Geografija == [[File:Karte Graz Stadtbezirke.svg|250px|right| 17 okrožij Gradca]] Gradec leži na obeh straneh reke [[Mura|Mure]] v jugovzhodni Avstriji. Je približno 150 km jugozahodno od Dunaja. Najbližje večje urbano središče je [[Maribor]] v Sloveniji, ki je približno 50 km južno. Gradec je glavno mesto Štajerske in največje mesto v zvezni deželi, zelena in gosto gozdnata regija na vzhodnem robu Alp. Je v Graški kotlini in je obdan z gorami in hribi na severu, vzhodu in zahodu. Središče mesta leži na nadmorski višini 353 m, najvišja točka je gora Plabutsch s 754 m na zahodni meji. Gora Schöckl je le nekaj kilometrov severneje in se nad mestom dviga za 1100 m. Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem Štajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeno urbano območje mesta obsega 16 mestnih četrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gösting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in še nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrün, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja Hochgreit na severu, Gemeinde Gratwein in Judendorf-Strassengel na severozahodu, Seiersberg, Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd. === Podnebje === Gradec ima oceansko podnebje (''Cfb''),<ref>{{Cite web |url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=4211&cityname=Graz,+Styria,+Austria&units= |title=Graz, Austria Köppen Climate Classification (Weatherbase) |website=Weatherbase|access-date=13 November 2018}}</ref> vendar se zaradi izoterme 0 °C enako dogaja v mejnem vlažnem celinskem podnebju (''Dfb'') po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Wladimir Köppen je bil sam v mestu in je izvedel študije, da bi ugotovil, kako je podnebje preteklosti vplivalo na teorijo kontinentalnega drifta.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=X4ymCQAAQBAJ&pg=PA293 |title=Modern Climatology |last=Saha |first=Pijushkanti |date=5 June 2012 |publisher=Allied Publishers |isbn=9788184247565 |language=en}}</ref> Zaradi svoje lege jugovzhodno od Alp je Gradec zaščiten pred prevladujočimi zahodnimi vetrovi, ki prinašajo vremenske fronte iz severnega Atlantika v severozahodno in srednjo Evropo. Vreme v Gradcu je tako pod vplivom Sredozemlja in ima več sončnih ur na leto kot Dunaj ali Salzburg ter tudi manj vetra ali dežja. Gradec leži v kotlini, ki je odprta le proti jugu, zaradi česar je podnebje toplejše, kot bi pričakovali na tej zemljepisni širini.<ref>Graz-Universität Klimadaten</ref> V Gradcu najdemo rastline, ki običajno rastejo veliko južneje. *povprečne temperature: letališče Gradec 8,7 °C / Univerza Karl-Franzens 9,4 °C *povprečna količina padavin: 818 mm s povprečno 92 deževnimi dnevi (Univerza Karl-Franzens) *povprečne sončne ure: 1989 (Univerza Karl-Franzens) == Izobraževanje == [[Slika:Graz - Universität, Hauptgebäude (b).JPG|180px|thumb|desno|Upravna stavba Graške univerze]] '''[[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]]''' (Karl-Franzens Universität), splošno znana kot [[Univerza v Gradcu|UNI]], je mestna največja in najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski| Karel II]]. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v [[licej]]. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime ''Karl-Franzens Universität''. Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobražuje preko 30.000 študentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo [[Otto Loewi]] je na graški univerzi poučeval od 1909 do 1938, pa tudi [[Johannes Kepler]] kot učitelj matematike. [[Erwin Schrödinger]] je bil leta 1939 kratek čas rektor graške univerze. Na graški Tehniški univerzi (''Technische Universität Graz'') je leta 1875 elektrotehniko študiral ameriški izumitelj srbskega rodu [[Nikola Tesla]]. V mestu deluje tudi znana [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]] (''Universität für Musik und darstellende Kunst Graz''), na kateri študira tudi veliko Slovencev. Mdr. je daleč naokoli znana kot šola jazza. Njeni študenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno življenje v mestu. === Slovenska manjšina === Gradec, glavno mesto takratne večetnične vojvodine Štajerske, je bil tudi središče slovenščine, zlasti od ustanovitve Univerze v Gradcu leta 1586 do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919. Leta 1574 je bila v Gradcu objavljena prva slovenska katoliška knjiga, leta 1592 pa je Hieronymus Megiser v Gradcu objavil knjigo ''Dictionarium quatuor linguarum'', prvi večjezični slovar slovenščine.<ref>{{cite journal |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H9LFKLTH/? |title=Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592 |trans-title=The Concise Grammar of Four Languages in Megiser's 1592 Dictionary |language=sl |journal=Jezikoslovni Zapiski |volume=13 |issue=1/2 |year=2007 |publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU |id={{COBISS |ID=26967085}} |pages=23–32 |issn=0354-0448}}</ref> V 19. stoletju so bila študentska društva v Gradcu kalilnica slovenščine in nekateri slovenski študenti so bili tam bolj nacionalno ozaveščeni kot drugi Slovenci. To je pred in med drugo svetovno vojno privedlo do ostrih protislovenskih prizadevanj nemške večine v Gradcu.<ref name="Granda">{{cite news |url=http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818172011/http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-date=18 August 2011 |url-status=live |title=Gradec in Slovenci |language=sl |first=Stane |last=Granda |year=2006 |publisher=University of Graz |journal=Traditiones |volume=35 |issue=2 |pages=99–103 |access-date=17 December 2010<!--(via Google Documents; [http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:KsSTt5sfY7UJ:isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%2520099-103%2520Granda.pdf+granda+gradec+slovenci&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESiyiNKQdxVieE89s2c8irLJ_Y7pplCPGUZxciVC_ERHycwKkALq3zwFtoF_N3_9QCodJRCu9jYcEgBEKh5IvguAAAPkSCfW4p15qd_3FXs-cnfgEHFe8WgxsOsI-7vm3fWIyP8a&sig=AHIEtbRJwxKwdl8G-BlsHzCdCpoCV95qxw])-->}}</ref> Slovenci so v mestu vedno predstavljali le majhno manjšino.<ref>{{Cite web |title=Slovenes of Carinthia and Styria in Austria |url=https://minorityrights.org/communities/slovenes-of-carinthia-and-styria/ |access-date=2025-12-03 |website=Minority Rights Group |language=en-US}}</ref> Zato je [[Peter Kozler]] na svojem zemljevidu opredelil slovensko ozemlje na podlagi etnične pripadnosti. Dandanes nekateri slovenski Štajerci študirajo, nekateri pa so tam našli zaposlitev, medtem ko so bili prej v Sloveniji brezposelni.<ref name="Granda" /> Leta 2010 je bil v Gradcu ob 200. obletnici ustanovitve prve in najstarejše katedre za slovenščino organiziran simpozij o odnosu Gradca in Slovencev. Ustanovljena je bila julija 1811 na Lyzeumu v Gradcu na pobudo Janeza Nepomuka Primiča.<ref>{{cite journal |url=http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202232426/http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-date=2 December 2013 |url-status=live |title=Janez Nepomuk Primic in ustanovitev stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu 1811 |language=sl |trans-title=Janez Nepomuk Primic and the Establishment of the Chair of Slovene at the ''Lyzeum'' in Graz in 1811 |journal=Slavistična revija [Journal of Slavic Linguistics] |volume=50 |date=January–March 2002 |issue=1 |issn=1855-7570}}</ref> Izdan je bil zbornik predavanj na to temo. Slovenska pošta je obletnico obeležila z znamko.<ref>{{cite journal |url=http://www.posta.si/downloadfile.aspx?fileid=18801 |journal=Razgledi: glasilo Pošte Slovenije [Views: The Bulletin of the Post of Slovenia] |title=Predstavitev znamke v baročni dvorani graškega semenišča |publisher=Pošta Slovenije [Post of Slovenia] |first=Bojan |last=Bračič |date=November–December 2011 |editor=Korber, Mateja |issn=1318-5705}}</ref> == Judovska skupnost == Uspešno [[Judje|judovsko]] skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko [[sinagoga|sinagogo]]. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico [[Kristalna noč|Kristalne noči]], je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila in obžalovanja medvojnih dogodkov. == Znamenitosti == {{glavni|Zgodovinsko mestno jedro Gradca}} [[File:Graz - Uhrturm (c).JPG|thumb|[[Schlossberg, Gradec|grajski hrib]] z urnim stolpom]] [[File:Grazer Schlossberg Kriegssteig.jpg|thumb|upright|Stopnice na grajski hrib, znane tudi kot Vojna pot (Kriegssteig)]] [[File:ARGOS in Graz.jpg|thumb|upright|Burggasse]] [[File:Graz Am Eisernen Tor und Herrengasse-4615.jpg|thumb|upright|Pogled z Železnih vrat (Eisernes Tor)]] [[File:Graz Opera.jpg|thumb|upright|Opera]] [[File:Graz - Uhrenturm6.jpg|thumb|upright|Schlossberg]] '''Zgodovinsko mestno jedro''' je bilo leta 1999 dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO<ref name="graz-sh">{{cite web |url=http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/ |title=A Short History of the City |website=graz.at |publisher=Stadt Graz – Magistratsdirektion, Abteilung für Öffentlichkeitsarbeit. |location=Graz|access-date=25 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20131209042512/http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/|archive-date=9 December 2013|url-status=dead }}</ref> zaradi harmoničnega sobivanja tipičnih stavb iz različnih obdobij in v različnih arhitekturnih slogih. Gradec, ki leži na kulturnem mejnem območju med Srednjo Evropo, Italijo in balkanskimi državami, je vsrkal različne vplive iz sosednjih regij in tako dobil svojo izjemno mestno podobo. Danes zgodovinsko središče sestavlja več kot 1000 stavb, katerih starost sega od gotike do sodobne. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. [[Mavzolej cesarja Ferdinanda II.]] ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Kunsthaus Gradec|Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. [[Slika:Armory Graz.jpg|180px|thumb|desno|Landhaus z vhodom v Graško orožarno]] === Zunaj zgodovinskega mestnega jedra === *[[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] (''Schloss Eggenberg'') je baročna palača na zahodnem robu Gradca z državniškimi sobanami in muzejem. Leta 2010 je bila dodana na obstoječi seznam svetovne dediščine zgodovinskega jedra Gradca. *Bazilika Mariatrost (''Basilika Mariatrost'') je poznobaročna cerkev na vzhodnem robu Gradca. *Cerkev Jezusovega srca (''Herz-Jesu-Kirche'') je največja cerkev v Gradcu s tretjim najvišjim zvonikom v Avstriji, zgrajena v neogotskem slogu. *Kalvarijski hrib (''Kalvarienberg'') v predelu Gösting v Gradcu s kalvarijo in cerkvijo iz 17. stoletja. *Univerzitetna bolnišnica v Gradcu je največja bolnišnica v Gradcu in ena največjih bolnišnic v Avstriji. Je največji secesijsko-umetniški stavbni kompleks v Avstriji in je bil zgrajen med letoma 1904 in 1912. Upravlja jo zvezna dežela Štajerska in je ena najbolj znanih bolnišnic v Avstriji in srednji Evropi. *Razgledne točke za razgled na mesto so ruševine Gösting (''Ruine Gösting''), ruševine gradu na vrhu hriba na severozahodnem robu mesta, in Plabutsch/Fürstenstand za palačo Eggenberg z restavracijo in razglednim stolpom na vrhu hriba, ter Buchkogel/Kronprinz-Rudolf-Warte. === Širše območje Gradca === *Avstrijska razstava na prostem Stübing (''Österreichisches Freilichtmuseum Stübing''), muzej na prostem, ki vsebuje stare kmečke hiše/gospodarske stavbe iz vse Avstrije, ponovno zbrane v zgodovinskih okoljih. *Lurska jama (''Lurgrotte''), najobsežnejši jamski sistem v Avstriji. *[[Kobilarna lipicanca Piber]] (''Lipizzanergestüt Piber''), kobilarna lipicanca v Piberju, kjer vzrejajo znane konje. *Osem štajerskih vinskih poti (''Steirische Weinstraßen'') skozi vinorodne regije na Štajerskem. *Regija termalnih kopališč (''Thermenregion''), zdraviliška regija vzhodno od Gradca. *[[Grad Riegersburg]], mogočna trdnjava, ki ni bila nikoli osvojena. Bil je branik proti turškim vpadom. == Kulturne prireditve == Leta 2003 je bil Gradec [[kulturna prestolnica Evrope]]. V mestu poteka vsakoletni festival [[Štajerska jesen]]. == Prometne povezave == Južno od mesta leži [[letališče Gradec]]. == Znane osebnosti povezane z Gradcem == * [[Franc Močnik (matematik)|Vitez Franc plemeniti Močnik]], slovenski matematik, rojen v Cerknem, je v Gradcu poučeval na tamkajšnji normalki in je v Gradcu tudi pokopan. *[[Arnold Schwarzenegger]], [[filmski igralec]] in [[politik]], nekdanji [[guverner]] [[Združene države Amerike|ameriške]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Kalifornija|Kalifornije]], se je rodil v bližini Gradca, v majhni [[vas]]ici [[Thal]] * [[Heinrich Harrer]], avstrijski alpinist, geograf in pisatelj * [[Lili Novy]], slovenska pesnica * [[Josip Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Gustav Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Benjamin Ipavec]], slovenski skladatelj * Jakomini * [[Janez Puh]], slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil * [[Nadvojvoda Janez]] * [[Jakob Missia]], prvi slovenski [[kardinal]] *[[Vincenc Muhič]], večletni [[župan]] Gradca *[[Celestina Ekel]], slovenska učiteljica glasbe, glasbenica, organistka in skladateljica *[[Eliza Frančiška Grizold]], slovenska učiteljica, pesnica in skladateljica; umrla v Gradcu == Pobratena mesta == * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] od 1948 (dogovor podpisan 1957) * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Montclair, New Jersey|Montclair]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]], od 1950 * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Groningen (mesto)|Groningen]], [[Nizozemska]], od 1965 * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Darmstadt]], [[Nemčija]], od 1968 * {{ikonazastave|Norveška}} [[Trondheim]], [[Norveška]], od 1968 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], [[Hrvaška]], od 1972 * {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]], od 1973 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]], [[Slovenija]], od 1987 * {{ikonazastave|Madžarska }} [[Pécs]], [[Madžarska]], od 1989 * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], od 2001 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]], od 1994 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]], od 2001 Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju: * {{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]], [[Srbija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Avstriji]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * [https://www.youtube.com/watch?v=dW0y_B8AzN4&list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&index=159 Komentar Boža Repeta o razstavi 100 Jahre Grenze II: 1919- 1945] {{Zbirka|Graz}} * [http://www.graz.at Stadt Graz] - uradna spletna stran {{ikona de}} * [http://www.flughafen-graz.at Letališče Gradec] {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Štajerska}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Muri]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Gradec|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Glavna mesta okrajev v Avstriji]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Naselja na Štajerskem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Okraji v Avstriji]] 3x4lj15imapnxri56148a7b0oj4b82l 0 5356 6683221 6674642 2026-05-31T09:03:50Z Ljuba24b 92351 6683221 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Wales<br>Cymru |common_name2 = |conventional_long_name = |common_name = Wales |image_flag = Flag of Wales (1959–present).svg |alt_flag = A flag of a red dragon passant on a green and white field. |image_coat = Arms of Llywelyn.svg |symbol_type = |national_motto = Cymru am byth (Wales za vedno)<ref>{{navedi splet|url=http://www.walesonline.co.uk/lifestyle/fun-stuff/cymru-am-byth-meaning-behind-8592076 |title=Cymru am byth! The meaning behind the Welsh motto)}}</ref> |national_anthem = {{lang|cy|[[Hen Wlad Fy Nhadau]]}}<br/>{{small|Dežela mojih očetov}} |prime_minister = Carwyn Jones |patron_saint = [[sveti David]] (''Sant Dewi'') |image_map = Wales in the UK and Europe.svg |map_width = 250px |map_caption = Lega Walesa v Združenem kraljestvu |status = Država Združenega kraljestva |capital = [[Cardiff]] {{small|(''{{lang|cy|Caerdydd}}'')}} |demonym = [[Valižani]] {{small|(''{{lang|cy|Cymry}}'')}} |latd=51 |latm=29 |lats= |latNS=N |longd=3 |longm=11 |longs=|longEW=W |largest_city = glavno mesto |official_languages =[[valižanščina]] (''Cymraeg'') [[angleščina]] |ethnic_groups = |ethnic_groups_year = |sovereignty_type = oblikovan v visokem srednjem veku |sovereignty_note = |established_event1 = združitev (Gruffydd ap Llywelyn) |established_date1 = [[1057]] |established_event2 = Rhuddlanski statut <ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100419253|title=Statute of Rhuddlan| publisher=legislation.gov.uk|accessdate=26 July 2014 }}</ref> |established_date2 = 3. marec 1284 |established_event3 = zakon o priključitvi Walesa<ref>{{navedi splet|url=http://www.legislation.gov.uk/aep/Hen8/27/26/contents|title=Laws in Wales Act 1535 (repealed 21.12.1993)|publisher=legislation.gov.uk|accessdate=26 July 2014 }}</ref> |established_date3 = 1535 |established_event4 = Vlada Walesa<ref>{{navedi splet|url=http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1998/38/contents|title=Government of Wales Act 1998| publisher=legislation.gov.uk|accessdate=26 July 2014 }}</ref> |established_date4 = 31. julij 1998 |government_type = [[ustavna monarhija]] |legislature = National Assembly for Wales, [[parlament Združenega kraljestva]] |leader_title1 = [[Seznam angleških kraljev|Kralj]] |leader_name1 =[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |leader_title2 = Prvi minister |leader_name2 =[[Mark Drakeford]] |area_rank = |area_magnitude = 1 E10 |area_km2 = 20.779 |area_sq_mi = 8.022 |percent_water = |population_estimate = 3.063.456 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = |population_census = |population_census_year = 2011 |population_density_km2 = 148 |population_density_sq_mi = 381 |population_density_rank = |GDP_PPP = £52.070 billion |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = 2013 |GDP_PPP_per_capita = 16,893 £ |GDP_PPP_per_capita_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI = |HDI_rank = |HDI_year = |HDI_category = |currency = [[funt šterling]] |currency_code = GBP |time_zone = GMT |utc_offset = 0 |time_zone_DST = BST |DST_note = |utc_offset_DST = +1 |cctld = .uk{{smallsup|3}} |calling_code = 44 |footnote1 = Angleščina je uveljavljena po ''[[de facto]]'' uporabi. [[Valižanščina]] je uradno uveljavljena kot regionalni jezik. |footnote2 = [http://www.statistics.gov.uk/statbase/Product.asp?vlnk=15106 Narodna napoved prebivalstva] iz Pisarne narodnih statistik. |footnote3 = V uporabi je tudi .eu kot del [[Evropska unija|EU]]. [[ISO 3166-1]] je [[Velika Britanija|GB]], toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne v posameznih državah v njem. |official_website = {{URL|http://www.wales.com/}} }} '''Wales''' [véls]<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3809620/wales |title=Wales |accessdate=7. marca 2023 |work=Slovenski pravopis }}</ref> ({{langx|cy|Cymru}}; izgovori /ˈkəmri/, slov. tudi [[Valizija]]) je ena od [[država|držav]] (dežel), ki sestavljajo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]. Čeprav je izraz [[Kneževina Wales|''Kneževina Wales'']], ({{langx|cy|Tywysogaeth Cymru}}), pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj [[William, valižanski princ|valižanski princ]] nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa [[Edvard I. Angleški|Edvarda I.]], čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski [[liberalizem]], ki ga je [[Lloyd George]] ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo [[socializem|socializma]] in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka [[Stranka Walesa|Plaid Cymru]] (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. [[File:Cynhadledd i'r Wasg Press Conference 14.05.21.jpg|thumb|left|[[Mark Drakeford]], prvi minister Walesa]] Ob začetku [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v [[Cardiff]]u in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije ''eisteddfoda'', festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v [[ragbi]]ju in igrah [[Commonwealth]]a, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (''Rugby union'') je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade. == Galerija == <gallery> Slika:Snowdon from Llyn Llydaw.jpg|Pogled na Snowdon z Llyn Llydawa Slika:Cardiff castle wall 01.jpg|Grad v Cardiffu Slika:Gwynedd fields.jpg|Polja v Gwyneddu </gallery> == Etimologija == Angleški besedi ''wales'' in ''welsh'' izhajata iz istega germanskega korena (ednina ''walh'', množina ''walha''), ki je izhajal iz imena keltske plemenske konfederacije, ki so jo [[Rimljani]] imenovali ''[[volcae]]'' in se je brez razlikovanja nanašala na vse Kelte in pozneje vse prebivalce rimskega imperija. [[Stara angleščina|Staroangleško]] govoreči [[Anglosasi]] so začeli uporabljati izraz ''wælisc'', ko so se obračali na keltske [[Briti|Brite]], in ''wēalas'', če so mislili na ozemlje. Sodobna imena za nekatere kontinentalne evropske dežele (npr. [[Valonija]] in [[Vlaška]]) in narodi (npr. [[Vlahi]]) imajo podobno etimologijo.<ref>(French) Albert Henry, ''Histoire des mots Wallons et Wallonie'', Institut Jules Destrée, Coll. «Notre histoire», Mont-sur-Marchienne, 1990, 3rd ed. (1st ed. 1965), footnote 13 p. 86. Henry wrote the same about Wallachia</ref><ref name="Tolkien 1">{{navedi knjigo |last=Tolkien|first=J. R. R. |authorlink =J. R. R. Tolkien|title=Angles and Britons: O'Donnell Lectures|url=https://archive.org/details/anglesbritonsodo0000jrrt|publisher=University of Wales Press|year=1963|location=Cardiff|pages=English and Welsh, an O'Donnell Lecture delivered at Oxford on 21 October 1955|no-pp=true}}</ref><ref name="Gilleland">{{navedi splet| last = Gilleland| first = Michael| title = Laudator Temporis Acti: More on the Etymology of Walden| work = Laudator Temporis Acti website| publisher = Michael Gilleland| date = 12 December 2007| url = http://laudatortemporisacti.blogspot.com/2007/12/more-on-etymology-of-walden.html| accessdate=29 October 2008}}</ref> Zgodovinsko gledano v Veliki Britaniji besede niso bile omejene le na sodobni Wales ali valižanščino, ampak so bile uporabljene za vse, kar je bilo povezano z Anglosasi, Briti, tudi z drugimi negermanskimi ozemlji v Veliki Britaniji (npr. [[Cornwall]]) in normanskimi ozemlji, zlasti s keltskimi Briti (npr. Walworth v grofiji Durham in Walton v Zahodnem Yorkshiru), pa tudi za predmete negermanskih Evropejcev, kot je ''walnut'' (oreh). Sodobno valižansko ime za Wales je ''Cymry'' in ''Cymru''. Besedi (izgovor [kəm.rɨ]) sta potomki britske besede ''combrogi'', kar pomeni "rojak". Uporaba besede ''cymry'' kot samoimenovanje izhaja iz po-rimske dobe, odnosa med valižanščino z britsko govorečimi ljudstvi severne Anglije in južne Škotske, narodi "Yr Hen Ogledd" (angleško: ''The Old North''). Poudarjeno je tudi prepričanje, da so bili Valižani in »možje s severa« en narod, ki se je razlikoval od drugih.<ref>{{Cite journal |last=Lloyd |first=John Edward |author-link=John Edward Lloyd |year=1911 |title=A History of Wales from the Earliest Times to the Edwardian Conquest (Note to Chapter VI, the Name "Cymry") |volume=I |edition=Second |publisher=Longmans, Green, and Co. |publication-date=1912 |publication-place=London |pages=191–192 |url=https://books.google.com/books?id=NYwNAAAAIAAJ&pg=PA191 }}</ref> Izraz ni bil uporabljen za Cornwallce ali Bretonce, ki imajo podobno dediščino, kulturo in jezik kot Valižani in možje s severa. Beseda se je uveljavila kot samostojen opis verjetno pred 7. stoletjem. To je potrjeno v pesmi hvalnici za kralja [[Cadwallon ap Cadfan]]a (''Moliant Cadwallon'', Afan Ferddig) okoli 633. V valižanski literaturi je bila beseda ''cymry'' uporabljena ves srednji vek za Valižane, čeprav se je starejši, splošnejši izraz Briti še naprej uporabljal za kateri koli britski narod (tudi za Valižane) in je bil pogostejši literarni izraz do približno 1100. Nato je ''cymry'' prevladala kot sklicevanje na Valižane. Do okoli 1560 je bila beseda napisana ''Kymry'' ali ''Cymry'' za ljudi ali njihovo domovino.<ref>{{navedi knjigo|last=Phillimore|first=Egerton|year=1891|editor-last=Phillimore|editor-first=Egerton|contribution=Note (a) to The Settlement of Brittany|contribution-url=https://books.google.com/books?id=M35QO0vor-EC&pg=PA97|title=Y Cymmrodor|volume=XI|publisher=Honourable Society of Cymmrodorion |publication-date=1892|location=London|pages=97–101}}</ref> Latinizirane oblike teh imen: ''cambrian'', ''cambric'' in ''cambria'' so preživele kot manj razširjena imena za Wales, valižanščino in Valižane. Primeri vključujejo [[Cambrijsko hribovje|Kambrijsko hribovje]] (ki pokriva velik del Walesa, ime so dale [[kambrij]]u, geološko obdobje), časopis ''Cambrian News'' in organizacijo Cambrian Airways, Cambrian Railways, Cambrian Aarcheological Association in Royal Cambrian Academy of Art. Zunaj Walesa je oblika preživela kot ime Cumbria na severozahodu Anglije, ki je bila nekoč del ''Yr Hen Ogledda''. Kumbrijščino, za katero menijo, da je bila tesno povezana z Valižani, so govorili na tem območju do izumrtja okoli 12. stoletja. Ta oblika se pojavi tudi v ''Zgodovini britanskega kraljestva'' Geoffreyja Monmoutha, v kateri nastopa Kamber kot kralj Cymruja. == Zgodovina == {{glavni| Zgodovina Walesa}} === Prazgodovina === [[File:BrynCelliDdu3.jpg|right|thumb|[[Bryn Celli Ddu]], poznoneolitska grobna gomila na Angleseyju |alt= Nizek travnat kupček z vhodom v središču, ki ga uokvirjajo kiklopski kamni]] Wales je bil poseljen s sodobnim človekom vsaj 29.000 let.<ref name="CA 2007">{{navedi splet|title=Welsh skeleton re-dated: even older!|url=http://www.archaeology.co.uk/articles/welsh-skeleton-re-dated-even-older.htm|accessdate=28 September 2010|publisher=Current Archaeology|date=6 November 2007|work=archaeology.co.uk website}} : ''see'' [[Rdeča gospa iz Pavilanda]]</ref> Neprekinjena človekova naselitev je datirana od konca zadnje ledene dobe, med 12.000 in 10.000 leti pred sedanjostjo, ko so se [[mezolitik|mezolitski]] lovci in nabiralci iz srednje Evrope začeli seliti v Veliko Britanijo. V tistem času je bila gladina morja precej nižja kot danes in plitvejši del tega, kar je zdaj v Severnem morju, je bilo kopno. Vzhodna obala današnje Anglije in obale današnje Danske, Nemčije in Nizozemske so bile povezane z nekdanjim kopnim, znanim kot [[Doggerland]], ki je sestavljal britanski polotok na evropski celini. Wales je bil brez ledenikov približno 10.250 let pred sedanjostjo, toplejše podnebje je omogočilo, da je površina postala močno pokrita z gozdom. Poglacialni dvig morske gladine je ločil Wales in Irsko in ustvaril Irsko morje. Doggerland je bil potopljen v Severno morje in 8000 let pred sedanjostjo je britanski polotok postal otok.<ref name="Tempus 13">{{navedi knjigo|editor1-last=Morgan|editor1-first=Prys |editor1-link= |editor2-last=Aldhouse-Green |editor2-first=Stephen |last1=Pollard |first1=Joshua|authorlink= |title=History of Wales, 25,000&nbsp;BC AD&nbsp;2000|url=https://archive.org/details/tempushistoryofw0000unse|contribution=Wales' Hidden History, Hunter-Gatherer Communities in Wales: The Neolithic |pages=[https://archive.org/details/tempushistoryofw0000unse/page/13 13]–25 |publisher=Tempus Publishing |year=2001 |location=Stroud, Gloucestershire |isbn=0-7524-1983-8}}</ref> Do začetka [[neolitik]]a (približno 6000 pred sedanjostjo) je bila morska gladina v Bristolskem zalivu še vedno približno 10 metrov nižja kot danes. John Davies ima teorijo, da zgodba o potopitvi kraljestva Cantre'r Gwaelod in zgodbe v najzgodnejšem proznem britanskem delu [[Mabinogion]], ki pripovedujejo, da je bila voda med Walesom in Irsko vse ožja in plitvejša, kažejo oddaljen spomin ljudi na to obdobje. Neolitski kolonisti so se zlili z avtohtonimi prebivalci, postopoma spremenili svoj način življenja, nomadski lovci in nabiralci so okoli 6000 pred sedanjostjo postali kmetovalci – [[neolitska revolucija]]. Krčili so gozdove, da bi dobili pašnike, kultivirali zemljišče, razvili nove tehnologije, kot so izdelava keramike, tekstila, zgradili so ''[[kromleh]]e'', gomile, kot so [[Pentre Ifan]], [[Bryn Celli Ddu]] in [[Parc Cwm long cairn]] med okoli 5800 in 5500 pred sedanjostjo.<ref>{{navedi splet|title=Stones of Wales – Pentre Ifan Dolmen|url=http://www.stonepages.com/wales/pentreifan.html|accessdate=17 November 2008|publisher=Paola Arosio/Diego Meozzi|year=2003|work=Stone Pages website}}</ref> Skupaj z ljudmi, ki so živeli po vsej Veliki Britaniji, so v naslednjih stoletjih ljudje, ki so živeli v današnjem Walesu, izmenjali ideje [[bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]] [[Kelti|keltske]] kulture. Po Johnu T. Kochu in drugih je bil Wales v pozni bronasti dobi del mreže pomorske trgovine in kulture, ki je vključevala tudi druge keltske narode v Angliji, Franciji, Španiji in na Portugalskem, kjer so bili razviti keltski jeziki.<ref name=Koch>{{navedi splet|url=http://www.wales.ac.uk/Resources/Documents/Research/ODonnell.pdf|title=O'Donnell Lecture 2008 Appendix| year=2008 |accessdate = 2 October 2010}}</ref> To stališče je v nasprotju z mnenjem, da keltski jeziki izvirajo na vzhodu v halštatski kulturi. Med rimskim vdorom v Veliko Britanijo se je površina sodobnega Walesa v naslednjih stoletjih razdelila med plemena Deceangli, Ordoviki, Kornovijci, Demeti in Siluri. === Rimska doba === [[File:Roman.Wales.Forts.Fortlets.Roads.jpg|frameless|border|right|220px]] Rimska osvojitev Walesa se je začela v letu 48 n. št. in se je končala v tridesetih letih. Rimljani so vladali več kot 300 let. Osvajanja so največja značilnost Walesa v rimski dobi zaradi odločne, a na koncu neuspešne zaščite domovine, ki so jo ogrožala domorodna plemena, Siluri in Ordoviki. To je bila vojaška zasedba, razen v južni obalni regiji Walesa, vzhodno od polotoka Gower, kjer je zapuščina romanizacije.<ref name=Jones1>{{navedi knjigo |last1=Jones|first1=Barri|last2=Mattingly| first2=David|year=1990 |contribution=The Development of the Provinces|title=An Atlas of Roman Britain|url=https://archive.org/details/atlasofromanbrit0000jone|publisher=Blackwell Publishers|publication-date=2007|location=Cambridge|page=[https://archive.org/details/atlasofromanbrit0000jone/page/151 151]|isbn=978-1-84217-067-0}}</ref> Edino mesto v Walesu, ki so ga ustanovili Rimljani v južnem Walesu, je bil Caerwent. Caerwent in Carmarthen v južnem Walesu sta postala rimski naselji ''[[civitas]]''. Wales je imel mineralno bogastvo. Rimljani so uporabili svoje inženirske tehnologije za pridobivanje velikih količin zlata, bakra in svinca, pa tudi skromne količine nekaterih drugih kovin, kot sta cink in srebro. [36] Rimski gospodarski razvoj je bil skoncentriran v jugovzhodni Britaniji, v Walesu ga ni bilo, ker ni bilo potrebnega materiala v primerni kombinaciji, bil je tudi gozdnat, gorat in neprimeren za industrializacijo. Čeprav je latinščina postala uradni jezik v Walesu, so ljudje večinoma še vedno govorili britsko. Romanizacija ni bila popolna, a zgornji razred je začel razmišljati kot Rimljani, še posebej po odloku 212, ki je delil rimsko državljanstvo vsem svobodnim ljudem po vsem cesarstvu. Poleg tega je romanski vpliv prodrl s širjenjem krščanstva, ki je dobilo veliko privržencev, ko je bilo leta 313 to dovoljeno. Zgodnji zgodovinarji, tudi duhovnik Gildas iz 6. stoletja, so ugotovili, da je bilo leto 383 pomembna točka v zgodovini Walesa in zelo pomembno za več srednjeveških kraljevih dinastij. V tem letu je rimski general [[Magn Maksim]] ali Macsen Wledig odstranil vse vojake in višje administratorje iz zahodne in severne Britanije, da bi postavil temelje cesarske moči in nadaljeval vladanje v Britaniji iz Galije.<ref name=Frere1>{{navedi knjigo |last=Frere |first=Sheppard Sunderland |author-link= |year=1987 |contribution=The End of Roman Britain |title=Britannia: A History of Roman Britain |url=https://archive.org/details/britanniahistory0000frer_g6r4 |edition=3., revised |publisher=Routledge & Kegan Paul |publication-date=1987 |publication-place=London |page=[https://archive.org/details/britanniahistory0000frer_g6r4/page/354 354] |isbn=0-7102-1215-1}}</ref><ref>{{navedi knjigo |year=1841 |editor-last=Giles |editor-first=John Allen |editor-link= |contribution=The Works of Gildas, The History, Ch. 14 |contribution-url=https://books.google.com/books?id=3R1mCE7p44MC&pg=PA1 |title=The Works of Gildas and Nennius |publisher=James Bohn |publication-date=1841 |publication-place=London |page=13 }}</ref> Gildas okoli leta 540 piše, da je Maksim ob odhodu iz Britanije odpeljal vse rimske vojake, oborožene tolpe, guvernerje. Prizadeval si je za prenos lokalne oblasti na lokalne vladarje. Najzgodnejši valižanski rodovniki imajo Maksima za ustanovnega očeta več kraljevih dinastij, tudi dinastij [[kraljevina Powys|Powys]] in [[Kraljevina Gwent|Gwent]]. Prav ta prenos oblasti je bil povod za prepričanje, da je bil oče valižanskega naroda. Imeli so ga za predhodnika valižanskega kralja, kar je videti na ''Stebru Eliseg'', ki je bil postavljen skoraj 500 let po tem, ko je zapustil Veliko Britanijo, in je tudi na seznamu petnajstih ljudstev Walesa. === Porimska doba === [[File:Britain in AD500 - Project Gutenberg eText 16790.jpg|thumb|right| Britanija v letu 500: območja, obarvana rožnato, so bila naseljena s keltskimi Briti, označeno kot ''Welsh''; svetlomodra območja na vzhodu so bila pod nadzorom Germanov, medtem ko so bledo zelene površine na severu naseljevali Galci in Pikti]] 400-letno obdobje po propadu rimske vladavine je v zgodovini Walesa najtežje razložiti. Po rimskem odhodu iz Britanije leta 410 so veliko nižin na vzhodu in jugovzhodu preplavili različni [[Germani|germanski]] narodi. Pred obsežnimi študijami porazdelitve ''R1b Y-DNK subclades'' so nekateri trdili, da so rojene Brite izpodrinili vsiljivci.<ref>{{navedi splet|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/07/060721-england.html |title=Ancient Britain Had Apartheid-Like Society, Study Suggests |publisher=National Geographic News |first=Kate |last=Ravilious |date=21 July 2006 |accessdate=9 September 2010}}</ref> Ta ideja je bila zavržena z dokazi, da prebivalstvo izvira iz [[Halštatska kultura|halštatskega]] obdobja, verjetno poznega [[neolitik]]a ali zgodnjega [[mezolitik]]a z nekaj anglosaškimi prispevki.<ref name=Myres2010>{{Cite journal|title=A major Y-chromosome haplogroup R1b Holocene effect in Central and Western Europe – see discussion results at end of article, the distribution maps and the supplementary tables|year=2010|last1=Myres|first1=Natalie|journal=European Journal of Human Genetics|doi=10.1038/ejhg.2010.146|url=http://www.nature.com/ejhg/journal/v19/n1/full/ejhg2010146a.html|pmid=20736979|volume=19|issue=1|pmc=3039512|last2=Rootsi|first2=Siiri|last3=Lin|first3=Alice A|last4=Järve|first4=Mari|last5=King|first5=Roy J|last6=Kutuev|first6=Ildus|last7=Cabrera|first7=Vicente M|last8=Khusnutdinova|first8=Elza K|last9=Pshenichnov|first9=Andrey|last10=Yunusbayev|first10=Bayazit|last11=Balanovsky|first11=Oleg|last12=Balanovska|first12=Elena|last13=Rudan|first13=Pavao|last14=Baldovic|first14=Marian|last15=Herrera|first15=Rene J|last16=Chiaroni|first16=Jacques|last17=Di Cristofaro|first17=Julie|last18=Villems|first18=Richard|last19=Kivisild|first19=Toomas|last20=Underhill|first20=Peter A|pages=95–101 |issn=1018-4813}}</ref> Od leta 500 je bilo ozemlje, ki bo postalo Wales, razdeljeno na več svobodnih anglosaških kraljestev. Kraljestva Gwynedd, Powys, Dyfed in Seisyll, Morgannwg in Gwent so se pojavila kot neodvisne valižanske države. Arheološki dokazi v državah Beneluksa in kar naj bi postala Anglija, kažejo zgodnje anglosaške selitve v Veliko Britanijo med letoma 500 do 550, kar se sklada s frankovskimi kronikami. John Davies opozarja, da je to v skladu z zmago [[Briti|Britov]] na Badon Hillu, pripisano [[kralj Artur|Arturju]] iz Nennija. To vztrajno preživetje rimskih Britov in njihovih potomcev v zahodnih kraljestvih naj bi postalo temelj tega, kar zdaj poznamo kot Wales. Z izgubo nižin, angleškega [[kraljestvo Mercija|kraljestva Mercija]] in [[Northumbrija|Northumbrije]], pozneje [[Wessex]]a, bojev s Powysi, Gwenti in Gwyneddi, je določilo mejo med narodoma. Potem ko je v 6. in začetku 7. stoletja Mercija izgubila veliko območja, ki je danes West Midlands, je v poznem 7. stoletju Powys preverjal napredek Mercije. Aethelbald iz Mercije je branil pred kratkim pridobljena ozemlja in zgradili so 64 km dolg obrambni nasip, imenovan [[Wat's Dyke]]. Druga teorija po datiranju z ogljikom je postavila obstoj nasipa 300 let prej; lahko so ga zgradili porimski vladarji iz Wroxetra. Zdi se, da je kralj Offa iz Mercije dal pobudo za večja zemeljska dela, ki so danes znana kot Offov nasip, ''Offa's Dyke'' (''Clawdd Offa''). John Davies je pisal o [[Cyril Fox]]ovi študiji: »Pri načrtovanju je bil dosežen sporazum o posvetovanju kraljev Powys in Gwent. Na Long Mountain blizu Trelystana nasip zavije proti vzhodu, zapusti rodovitna pobočja v rokah Valižanov blizu Rhiwabona, saj je bilo načrtovano, da se zagotovi, da Cadell ap Brochwel obdrži posest trdnjave Penygadden." Offa je nasip zgradil "na vzhodnem grebenu soteske, očitno ker se je zavedal, da sta reka Wye in njen promet pripadala kraljestvu Gwent«.<ref>David Hill and Margaret Worthington, ''Offa's Dyke: history and guide'', Tempus, 2003, ISBN 0-7524-1958-7</ref> Foxovo razlago dolžine in namen nasipa so nedavno večkrat raziskovali. Nasip je ostal meja med valižanščino in angleščino, čeprav so Valižani v 12. stoletju zasedli območje med reko Dee (''Afon Dyfrdwy'') in Conwyjem, znano kot ''Y Berfeddwlad''. V 8. stoletju je bila v glavnem določena vzhodna meja z Anglosasi. Leta 853 so na Anglesey vdrli [[Vikingi]], leta 856 je [[Rhodri Mawr]] premagal in ubil svojega vodjo, Gorma. Briti iz Walesa so nato sklenili mir z Vikingi in [[Anarawd ap Rhodri]], kralj Gwynedda, je skupaj z njimi zasedel sever Northumbrije.<ref>{{navedi knjigo|last=Charles-Edwards |first=T M |authorlink=|title=Mercia: an Anglo-Saxon kingdom in Europe |contribution= Wales and Mercia, 613–918 |editor1-last=Brown |editor1-first=Michelle P |editor1-link=|editor2-last=Farr |editor2-first=Carol Ann |publisher=Leicester University Press |year=2001 |page=104 |url=https://books.google.com/books?id=H8Ke9acHFm4C&pg=PA176|isbn=0-7185-0231-0|accessdate=27 November 2010}}</ref> Ta zveza je razpadla in Anarawd je dosegel dogovor z Alfredom, kraljem Wessexa, s katerim se je boril proti zahodnim Valižanom. V skladu z ''Annales Cambriae'' (zgodnjesrednjeveško besedilo v latinščini, ki je letopis Walesa in sosednjih držav, opisuje dogodke od 447 do 954), v letu 894 "Anarawd z Angleži opustoši deželo Ceredigion in Ystrad Tywi".<ref>{{navedi knjigo|last=Hill |first=David |title=Mercia: an Anglo-Saxon kingdom in Europe |contribution= Wales and Mercia, 613–918 |editor1-last=Brown |editor1-first=Michelle P |editor1-link=|editor2-last=Farr |editor2-first=Carol Ann |publisher=Leicester University Press |year=2001 |page=176|url=https://books.google.com/books?id=H8Ke9acHFm4C&pg=PA176|isbn=0-7185-0231-0|accessdate=27 November 2010}}</ref> === Srednjeveški Wales === [[File:Laws of Hywel Dda (f.1.v) King Hywel cropped.jpg|thumb|Ustoličen Hywel Dda]] Južni in vzhodni del Velike Britanije je izgubil angleška naselja in postal v valižanščini znan kot ''Lloegyr'' (sodobna valižanščina ''Lloegr''), ki bi lahko nastal iz kraljestva Mercija in se nanaša na Anglijo kot celoto. Normani, ki so prevladovali v deželi, so se vedno imenovali ''Saeson'' ali [[Sasi]]. Anglosasi so imenovali rimske Brite "Walha", kar pomeni "romanizirani tujec" ali "tujec". Valižani so se še naprej v srednjem veku imenovali ''Brythoniaid'' (Briti ali Britoni), čeprav prvi pisni dokaz uporabe ''Cymru'' in ''y Cymry'' najdemo v hvalnici ''Cadwallon ap Cadfan'' (''Moliant Cadwallon'', avtor Afan Ferdig) okoli 633. V valižanskipreroški pesnitvi ''Armes Prydain'', domnevno je bila napisana okoli 930–942, se besedi ''Cymry'' in ''Cymro'' uporabljata zelo pogosto (15-krat). So pa ljudje iz anglosaških naselij postopoma začeli sprejemati ime ''Cymry'' namesto ''Brythoniaid''. [[File:Dolwyddelan Castle2.jpg|thumb|left|Grad Dolwyddelan – zgradil ga je princ Llywelyn ab Iorwerth v zgodnjem 13. stoletju za nadzor poti skozi Gwynedd|alt= na travnatem griču stojita pravokotni utrdbi, na levi je ruševina, desna kaže celotno obzidje]] Od leta 800 dalje je vrsta dinastičnih porok povzročila, da je [[Rhodri Veliki|Rhodri Mawr]] (vladal od 844 do 877) dedoval [[Gwynedd]] in [[Powys]]. Njegovi sinovi so ustanovili tri glavne dinastije (Aberffraw za Gwynedd, Dinefwr za Deheubarth in Mathrafal za Powys). Rhodrijev vnuk Hywel Dda (vladal od 900 do 950) je leta 930 ustanovil Deheubarth z dediščino mame in očeta v Dyfedu in Seisyllwgu, razlastil dinastijo Aberffraw iz Gwynedda in Powysa in nato v 940-ih uveljavil valižanski zakon. Maredudd ab Owain (vladal od 986 do 999) iz Deheubartha (Hywelov vnuk) je (spet) začasno razlastil dinastijo Aberffraw za Gwynedd in Powys. Mareduddov pravnuk (s svojo hčerko princeso Angharad) Gruffydd ap Llywelyn (vladal od 1039 do 1063) je osvojil kraljestvo bratranca iz Powysa in celo razširil svojo oblast v Anglijo. Zgodovinar John Davies pravi, da je Gruffydd »edini valižanski kralj, ki je vedno odločal v celotnem območju Walesa ... Tako je od približno 1057 do svoje smrti leta 1063 celoten Wales priznal vladarja Gruffudda ap Llywelyna. Približno sedem kratkih let je bil Wales enoten z enim vladarjem, kar je bil junaški podvig brez naslednika«. Po Johnu Daviesu je bil Owain Gwynedd (1100–1170) iz dinastije Aberffraw prvi valižanski vladar, ki je uporabil naslov ''princeps Wallensium'' (valižanski princ), podeljen za njegovo zmago v hribih Berwyn. [[File:Owain Glyndŵr at Cardiff City Hall.jpg|upright|thumb|Kip Owaina Glyndŵra (okoli 1354 ali 1359–okoli 1416) v mestni hiši v Cardiffu|alt=Kip moža v tuniki in kratkem ogrinjalu, prekrižanem na desni rami, iz belega kamna. Kip stoji v zaprtem prostoru s hrbtom ob obokanem oknu, ima navzdol obrnjen meč v desni roki in zvitek v levici.]] V štirih letih [[Bitka pri Hastingsu |bitke pri Hastingsu]] je bila Anglija popolnoma podrejena Normanom. [[Viljem Osvajalec]] je imenoval vrsto graščakov in jih razvrstil z njihovimi najmočnejšimi bojevniki ob meji z Walesom, meji, določeni le na vzhodu. To obmejno območje in vse angleške posesti gospostva v Walesu so postali ''Marchia Wallie'', Valižanska marka, obmejno ozemlje, v katerem mejni grofje niso bili podrejeni niti angleškemu niti valižanskemu pravu.<ref name="Lieberman 1">{{navedi knjigo|title=The Medieval March of Wales: The Creation and Perception of a Frontier, 1066–1283 |first= Max |last=Lieberman |url=https://books.google.com/?id=2nda0A3pVYAC&pg=PA19|page= 6 |accessdate=4 October 2010 |publisher=Cambridge University Press |year=2010 |location=Cambridge|isbn=0-521-76978-7}}</ref> Območje se je spreminjalo, kot je potekala usoda mejnih grofov in valižanskih knezov.<ref name="BBC History March">{{navedi splet|title=Chapter 6: The Coming of the Normans |url=http://www.bbc.co.uk/wales/history/sites/themes/guide/ch6_coming_of_the_normans.shtml|accessdate=4 October 2010 |publisher=BBC Cymru Wales |year=2008|work=BBC Cymru Wales website}}</ref> Valižanska marka, ki je obstaja več kot 450 let, je bila odpravljena v skladu z zakonom o zvezi leta 1536.<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|title=The Medieval March of Wales: The Creation and Perception of a Frontier, 1066–1283 |first= Max |last=Lieberman |url=https://books.google.com/?id=2nda0A3pVYAC&pg=PA19|page= 4 |accessdate=4 October 2010 |publisher=Cambridge University Press |year=2010 |location=Cambridge|isbn=0-521-76978-7}}</ref> Vnuk Owaina Gwynedda [[Llywelyn Veliki|Llywelyn Fawr]] (1173–1240) je leta 1215 s silo prevzel koncesije z [[Velika listina svoboščin|Magno karto]] in leta 1216 pridobil zvestobo drugih valižanskih gospodov na koncilu v [[Aberdyfi]]ju ter postal prvi ''valižanski princ''. Leta 1267 je njegovega vnuka [[Llywelyn ap Gruffudd|Llywelyna ap Gruffudda]] [[Henrik III. Angleški|Henrik III.]] imenoval za valižanskega princa s pogodbo iz Montgomeryja. Zaradi sporov, tudi zaporne kazni za Llywelynovo ženo Eleanor, hčer Simona de Montforta, je vdrl sem kralj [[Edvard I. Angleški|Edvard I.]] Posledica vojaškega poraza je bila pogodba iz Aberconwyja iz leta 1277, ki je določila Llywelynovo zvestobo Angliji. Mir je bil kratkotrajen in z Edvardovo osvojitvijo leta 1282 je bila oblast valižanskih knezov trajno končana. S smrtjo Llywelyna in usmrtitvijo njegovega brata, princa Dafydda, je nekaj preostalih valižanskih gospodov poklonilo svoje ozemlje Edvardu I. Llywelynovo glavo so nosili po Londonu na kopju; njegova hči Gwenllian (še dojenček) je bila zaklenjena v [[samostan]]u v Sempringhamu, v katerem je ostala do svoje smrti, 54 let.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/wales/786625.stm |title=Tribute to lost Welsh princess |publisher=BBC News |date=12 June 2000|accessdate=5 March 2007}}</ref> [[File:Caernarfon Castle 1994.jpg|thumb|left|[[Grad Caernarfon]], rojstni kraj Edvarda II.]] Da bi pomagal ohraniti svojo prevlado, je Edvard zgradil vrsto velikih kamnitih gradov: [[Grad Beaumaris|Beaumaris]], [[Grad Caernarfon |Caernarfon]] in [[Grad Conwy |Conwy]]. Njegov sin, prihodnji kralj [[Edvard II.]], se je rodil v novem gradu Caernarfon leta 1284. Postal je prvi angleški ''valižanski princ,'' a šele leta 1301. Zgodba pripoveduje, da je Edvard prevaral Valižane in jim ponudil v Walesu rojenega princa, ki govori neangleško; prvič je bila zapisana leta 1584. Naslov in dohodek sta prihajala iz severnozahodnega dela Walesa, znanega kot Kneževina Wales, do zakona o zvezi (1536), po katerem se je izraz kneževina uporabljal za celotni Wales.<ref name="RDEOGB1999">{{navedi knjigo|title=Illustrated Encyclopedia of Britain |url=https://archive.org/details/illustratedencyc0000unse_r1i1 |page=[https://archive.org/details/illustratedencyc0000unse_r1i1/page/459 459] |publisher=Reader's Digest|year=1999 |location=London |isbn=0-276-42412-3 |quote=A country and principality within the mainland of Britain&nbsp;... about half a million}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=The Oxford Illustrated Dictionary|page=949 |publisher=Oxford University Press |year=1976 |origyear=1975|location=Great Britain |quote=Wales (-lz). Principality occupying extreme W. of central southern portion of Gt Britain}}</ref> Po neuspelem uporu Madoga ap Llywelyna v letih 1294–95, ki se je v listini iz Penmachna naslavljal ''valižanski princ'', in po Llywelynu Brenu (1316) je bil naslednji velik upor, ki ga je vodil Owain Glyndŵr proti [[Henrik IV. Angleški|Henriku IV.]] Leta 1404 je bil Owain Glyndŵr okronan za valižanskega princa v prisotnosti odposlancev iz Francije, Španije in Škotske. Glyndŵr je nato hodil na parlamentarne skupščine v več valižanskih mestih, tudi v Machynlleth. Toda upor ni bil uspešen in Owain se je leta 1412 skril. Mir je bil obnovljen leta 1415. Čeprav je ''Rhuddlanski statut'' iz leta 1284 zagotovil ustavno podlago za pozneje osvojene vlade Kneževine Severni Wales od 1284 do 1536, ni bilo uradne zveze do leta 1536. Kmalu za ''valižanskim zakonom'', ki so ga še naprej uporabljali v Walesu po osvojitvi Normanov, je bil v celoti nadomeščen z angleškim pravom in postal znan kot ''zakon zveze''.<ref name="BBC Tudors">{{navedi splet|title=BBC – History – British History in Depth – Wales under the Tudors |url=http://www.bbc.co.uk/history/british/tudors/wales_tudors_01.shtml|accessdate=21 September 2010|publisher=BBC|date=5 November 2009|work=BBC website}}</ref> === Industrijski Wales === [[File:George Childs Dowlais Ironworks 1840.jpg|right|thumbnail|George Childs (1798–1875), ''Dowlais Ironworks'' (1840)]] Pred britansko industrijsko revolucijo med letoma 1750 in 1850, v kateri je gospodarstvo hitro raslo, je bila mala industrija razpršena po Walesu, povezana s [[kmetijstvu|kmetijstvom]] z [[mlin]]i, izdelavo volnenih tkanin, [[rudarstvo|rudarstvom]]. Do industrijske revolucije je bil Wales vedno odvisen od kmetijstva. Nastajajoče industrijsko obdobje se je začelo z razvojem taljenja [[baker|bakra]] na območju Swanseaja. Z dostopom do lokalnih nahajališč [[premog]]a in gradnjo [[pristanišče|pristanišč]] so lahko izkoristili cornwallske rudnike bakra, bakrene sedimente so pridobivali iz takrat največjega rudnika bakra na svetu v gorovju Parys na Angleseyju, Swansea pa se je razvil v glavno središče za taljenje barvnih kovin na svetu v 19. stoletju. Druga kovinska industrija, ki se je širila v Walesu, je bila taljenje [[železo|železa]]. Proizvodnja železa je postala razširjena na severu in jugu države. Na severu Walesa je bila pomembna industrija ''John Wilkinsonova železarna'' v Bershamu, na jugu je bil center [[metalurgija|metalurgije]] v Merthyru Tydfilu, kjer so bile štiri [[železarna|železarne]] v Dowlaisu, Cyfarthfi, Plymouthu in Penydarrenu ter postal najpomembnejše središče proizvodnje železa v Walesu. Leta 1820 je imel južni Wales sam 40 % vsega izdelanega surovega železa v Veliki Britaniji. [[File:Penrhyn Slate Quarries, near Bangor.jpeg|thumb|Skrilolom v Penrhynu, 1852]] V poznem 18. stoletju so se začeli hitro širiti [[kamnolom]]i [[skrilavec|skrilavca]] – skrilolomi, predvsem v severnem Walesu. Skrilolom v Penrhynu je leta 1770 odprl Richard Pennant in je konec 19. stoletja zaposloval 15.000 ljudi skupaj s kamnolomom Dinorwic. Obvladoval je valižansko trgovino skrilavca. Čeprav so bili skrilolomi opisani kot "najbolj valižanska industrija", je bilo [[premogovništvo]] eden od industrijskih sinonimov za Wales in njegove ljudi. Sprva so premog izkoriščali za zagotavljanje energije za lokalno kovinsko industrijo, z odprtjem sistemov kanalov in nato železnic je valižansko premogovništvo zacvetelo. Ker so bila premogova nahajališča v južnem Walesu predvsem v gorskih dolinah okoli Aberdara in pozneje Rhondde, so pristanišča Swansea, Cardiff in Penarth prerasla v svetovne izvoznike premoga. Skupaj s tem je naraščalo tudi prebivalstvo. Na vrhuncu leta 1913 je Wales proizvajal skoraj 61 milijonov ton premoga. Prav tako so bila pomembna nahajališča premoga na severovzhodu države, še posebej v okolici Wrexhama.<ref>{{navedi splet|url=http://www.museumwales.ac.uk/en/rhagor/article/1912/|title=Wales – the first industrial nation of the World|publisher=National Museum Wales|date=5 October 2008|accessdate=9 September 2010|archive-date=2011-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20111003192341/http://www.museumwales.ac.uk/en/rhagor/article/1912/|url-status=dead}}</ref> Čeprav je bil Wales odvisen od proizvodnje investicijskega blaga namesto potrošnih dobrin, je imel nekaj usposobljenih obrtnikov in rokodelcev v delavnicah v Birminghamu in Sheffieldu v Angliji in nekaj tovarn končnih izdelkov. === Sodobni Wales === [[File:MametzWood Christopher Williams.jpg|thumb|right|300px|Christopher Williams (1918), ''Bitka pri Mametz Woodu'']] Zgodovinar Kenneth Morgan opisuje Wales na predvečer prve svetovne vojne kot "sorazmerno spokojen, samozavesten in uspešen narod". Črpanje premoga se je še naprej povečevalo, dolina Rhondda je bila na vrhu z 9,6 milijona ton premoga v letu 1913.<ref>{{navedi knjigo |last=John |first=Arthur H. |title=Glamorgan County History, Volume V, Industrial Glamorgan from 1700 to 1970 |year=1980 |publisher=University of Wales Press |location=Cardiff|page=183}}</ref> Izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] (1914–1918) je Wales, ki je bil del Združenega kraljestva, dočakal s sovražnostjo do Nemčije. 272.924 valižanskih mož je služilo v vojni, kar je bilo 21,5 % moškega prebivalstva. [79] Od tega je bilo ubitih približno 35.000. Dve najbolj opazni bitki v vojni z vključenimi valižanskimi silami sta bili v Mametz Woodu, [[Bitka na Somi (1916)]] in [[bitka pri Passchendaelu]]. Prva četrtina 20. stoletja je pomenila premik na političnem prizorišču Walesa. Od leta 1865, ko je liberalna stranka imela parlamentarno večino v Walesu, in po splošnih volitvah leta 1906 je samo en neliberalni poslanec, Keir Hardie iz Merthyr Tydfila, predstavljal valižansko volilno enoto v Westminstru. Kljub temu so se leta 1906 začela industrijska nesoglasja in politična bojevitost je spodkopala liberalno soglasje v južnih nahajališčih premoga. Leta 1916 je bil David Lloyd George prvi Valižan, ki je postal premier Britanije, ko je postal vodja koalicijske vlade.<ref>{{navedi splet|title=David Lloyd George (1863–1945)|url=http://www.bbc.co.uk/wales/history/sites/themes/figures/lloyd_george.shtml |accessdate=26 September 2010|publisher=BBC Cymru Wales|work=BBC Cymru Wales website}}</ref> Decembra 1918 je bil Lloyd George ponovno izvoljen na čelu konservativcev, ki so prevladovali v koalicijski vladi. Njegovo slabo ravnanje s stavko rudarjev premoga leta 1919 je bil ključni dejavnik pri uničevanju podpore liberalni stranki v južnem Walesu. Industrijski delavci Walesa so se začeli vključevati v novo politično organizacijo, ki se zdaj imenuje stranka dela in so jo ustanovili Hardie in drugi, da bi zagotovili izvoljenega predstavnika delavskega razreda. Ko je leta 1908 Rudarska federacija Velike Britanije postala pridružena laburistični stranki, so štiri laburistične kandidate sponzorirali rudarji, vsi so bili izvoljeni za poslance. Do leta 1922 je bila polovica valižanskih sedežev v Westminstru v lasti laburističnih politikov, kar je bil začetek hegemonije dela, ki bo obvladovala Wales v 21. stoletju. Kljub gospodarski rasti v prvih dveh desetletjih 20. stoletja, od začetka 1920 do konca 1930, je valižanska industrija prestala dolgotrajen padec, kar je povzročilo brezposelnost in revščino v dolinah južnega Walesa.<ref>{{navedi knjigo|last=Morgan|first=Kenneth O.|title=Rebirth of a Nation: Wales 1880–1980|url=https://archive.org/details/wales18801980reb0000morg|year=1982|publisher=Oxford University Press|isbn=0-19-821760-9|pages=[https://archive.org/details/wales18801980reb0000morg/page/208 208]–210|location=Oxford}}</ref> Prvič se je število prebivalcev Walesa začelo zmanjševati; s proizvodnimi zahtevami druge svetovne vojne se je brezposelnost samo povečevala. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] (1939–1945) so bili Valižani vojaki, ženske so se borile na vseh večjih območjih vojne, okoli 15.000 je bilo ubitih. Ob bombardiranjih je umrlo veliko ljudi, posebno ko so se nemška letala usmerila na doke Swanseaja, Cardiffa in Pembroka. Po letu 1943 je bilo zaradi pomanjkanja delovne sile poslanih na delo v rudnike premoga 10 % valižanskih nabornikov, starih 18 let; postali so znani kot ''Bevin Boys''. [[Pacifizem|Pacifistične]] številke med obema vojnama so bile precej nizke, še posebej v drugi svetovni vojni, ki je bila videti kot boj proti fašizmu. Od političnih strank v Walesu je le Plaid Cymru zavzela nevtralno stališče, češ da gre za "imperialistično vojno". 20. stoletje je prineslo oživitev valižanskega narodnega občutka. Stranka Plaid Cymru je bila ustanovljena leta 1925, prizadevala si je za večjo avtonomijo ali neodvisnost od preostalega Združenega kraljestva.<ref name="LLGC Plaid">{{navedi splet|title=Disestablishment, Cymru Fydd and Plaid Cymru |url=http://www.llgc.org.uk/ymgyrchu/Datganoli/PlaidCymru/index-e.htm |accessdate=25 November 2010 |publisher=llgc.org.uk|work=National Library of Wales}}</ref> Leta 1955 izraz Anglija in Wales običajno opisuje območje, za katero se uporablja angleško pravo, Cardiff je bil razglašen za glavno mesto Walesa. ''Združenje za valižanščino'' (Cymdeithas yr Iaith Gymraeg) je bilo ustanovljeno leta 1962 kot odgovor na strahove, da bi jezik kmalu izumrl.<ref name="GTJ Cymdeithas yr Iaith Gymraeg">{{navedi splet|title=Cymdeithas yr Iaith Gymraeg's first protest, 1963|url=http://www.gtj.org.uk/index.php?id=5192 |accessdate=25 November 2010 |publisher=gtj.org.uk |work=Gathering the Jewels}}</ref> Nacionalizem je zrasel po poplavah v dolini Tryweryn leta 1965, ko so hoteli graditi rezervoar za oskrbo z vodo za angleško mesto [[Liverpool]].<ref>{{navedi splet|title=Wales on Air: The drowning of Tryweryn and Capel Celyn |url=http://www.bbc.co.uk/wales/walesonair/database/trywerin.shtml|accessdate=25 November 2010|publisher=BBC|work=BBc.co.uk}}</ref> Kljub temu da je 35 valižanskih poslancev od 36 glasovalo proti predlogu zakona z drugimi vzdržanimi, je parlament vseeno sprejel zakon in vas Capel Celyn je bila potopljena. ''Svobodna valižanska vojska'' (Free Wales Army) in ''Valižansko obrambno gibanje'' (Mudiad Amddiffyn Cymru) sta nastala kot neposredna posledica uničenja Tryweryna v akciji leta 1963.<ref name="MAC & FWA">{{navedi knjigo |last=Clews|first=Roy|title=To Dream of Freedom – The story of MAC and the Free Wales Army |publisher=Y Lolfa Cyf., Talybont |year=1980 |isbn=0-86243-586-2|pages=15, 21 & 26–31}}</ref> V letih do investiture princa Charlesa kot valižanskega princa leta 1969 so bili odgovorni za številne bombne eksplozije, uničenje vodnih cevi, davčnih in drugih uradov in dela jezu na novi zajezitvi Clywedog, projekta v Montgomeryshiru, ki se je gradil za oskrbo z vodo za angleško srednjo Anglijo.<ref>{{navedi splet |title=Our history – Clywedog Dam, Wales −1967 |url=http://www.halcrow.com/Who-we-are/History/Clywedog-dam-Wales-1967/ |accessdate=8 January 2012 |year=2011 |publisher=Halcrow Group Ltd |work=Halcrow website |archive-date=2011-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111230051005/http://www.halcrow.com/Who-we-are/History/Clywedog-dam-Wales-1967/ |url-status=dead }}</ref><ref name="MAC & FWA 2">{{navedi knjigo |last=Clews|first=Roy|title=To Dream of Freedom – The story of MAC and the Free Wales Army|publisher=Y Lolfa Cyf., Talybont |year=1980 |isbn=0-86243-586-2|pages=22, 59, 60 & 216}}</ref> Leta 1966 je sedež v valižanskem parlamentu ''Carmarthen'' zasedel Gwynfor Evans na vzporednih volitvah, prvi parlamentarni sedež stranke Plaid Cymru. V nadaljevanju leta je bil zakon 1746 za Wales in Berwick razveljavljen in določene legalna opredelitev Walesa in meje z Anglijo.<ref>{{navedi splet|title=The Constitution Series: 1 – Wales in the United Kingdom|url=http://www.assembly.wales/Research%20Documents/The%20Constitution%20Wales%20in%20the%20United%20Kingdom%20-%20Quick%20guide-22072011-217207/qg07-0001-English.pdf|publisher=National Assembly for Wales|date=July 2011|accessdate=6 April 2016}}</ref> Do konca leta 1960 je regionalna politika prinašala podjetjem v prikrajšanih območjih Walesa finančne spodbude, kar se je pokazalo za zelo uspešno razpršitev industrijske pokrajine. Ta politika se je začela leta 1934, bila okrepljena z gradnjo industrijskih posestev in izboljšanjem prometnih povezav, predvsem avtoceste M 4, ki povezuje Wales neposredno z Londonom. Videti je bilo, da so dani temelji za stabilno gospodarsko rast v Walesu, vendar se je pokazalo drugače. Po recesiji v zgodnjih 1980-ih je propadlo precej proizvodnje, zgrajene v zadnjih štiridesetih letih. Prvi referendum leta 1979, na katerem so valižanski volivci glasovali o oblikovanju državnega zbora Walesa, je prinesel veliko večino glasov "ne".<ref name="Long Walk">{{navedi novice|first=Betsan|last=Powys|title=The long Welsh walk to devolution|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/wales_politics/7813837.stm|accessdate=26 September 2010|publisher=BBC |date=12 January 2010 |work=BBC News website}}</ref> Referendum leta 1997 je na isto vprašanje prinesel "da", čeprav z zelo tesno večino. Državni zbor Walesa (''Cynulliad Cenedlaethol Cymru'') je bil sestavljen v letu 1999 (po Government of Wales Act 1998) in ima moč, da preveri državni proračun Walesa, čeprav si parlament ZK pridržuje pravico, da določi omejitve valižanske pristojnosti. Vlade Združenega kraljestva in Walesa skoraj vedno opredelijo Wales kot državo.<ref name="Number 10">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130115132020/http://www.number10.gov.uk/Page823|archivedate=2013-01-15|url=http://www.number10.gov.uk/Page823|title=Countries within a country|publisher=10 Downing Street|date=10 January 2003|accessdate=5 November 2010|work=10 Downing Street website|quote=The United Kingdom is made up of four countries: England, Scotland, Wales and Northern Ireland.|url-status=dead}}</ref><ref name="WalesOnline 03072010">{{navedi splet |url =http://www.walesonline.co.uk/news/welsh-politics/welsh-politics-news/2010/07/03/un-report-causes-stir-with-wales-dubbed-principality-91466-26777027/|title = UN report causes stir with Wales dubbed 'Principality' |accessdate = 25 July 2010 |date =3 July 2010 |publisher = Media Wales Ltd |work= WalesOnline website |quote= ... the Assembly’s Counsel General, John Griffiths, <nowiki>[said]</nowiki>: "I agree that, in relation to Wales, Principality is a misnomer and that Wales should properly be referred to as a country.}}</ref> Valižanska vlada pravi: "Wales ni kneževina. Čeprav smo se združili z Anglijo po kopnem in smo del Velike Britanije, je Wales samostojna država." Naslov ''valižanski princ'' še vedno pripada britanskemu prestolu, zdaj ga ima princ Charles, a v sodobnem Walesu nima zakonite vloge. == Geografija == [[File:Snowdon from Llyn Llydaw.jpg|thumb|upright|Snowdon, Gwynedd, najvišja gora v Walesu]] [[File:Cambriae Typus NLW.jpg|thumb|260px|Zemljevid Walesa. Iz Orteliusa: Theatrum Orbis Terrarum okoli 1574.]] {{glavni| Geografija Walesa}} Wales je v glavnem gorata država na zahodni strani osrednjega juga Velike Britanije.<ref name="ONS Cymru">{{navedi knjigo |url=http://www.ons.gov.uk/ons/rel/social-trends-rd/the-official-yearbook-of-the-united-kingdom/2005-edition/the-official-yearbook-of-the-united-kingdom---2005-edition.pdf |publisher=Office for National Statistics |year=2004 |title=UK 2005 – The Official Yearbook of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland |pages=2 & 30 |accessdate=10 February 2012 |isbn=0-11-621738-3 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Velik je približno 270 km v smeri sever–jug in 97 km v smeri vzhod–zahod ali približno 20.779 km².<ref>{{navedi splet|title=Size of Wales project|url=http://more.sizeofwales.org.uk/index.php/aboutus/what-is-size/|accessdate=10 February 2012|publisher=Size of Wales|year=|archive-date=2012-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120129074121/http://more.sizeofwales.org.uk/index.php/aboutus/what-is-size/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://eulis.eu/service/countries-profile/england-and-wales/ |publisher=European Land Information Service |title=England and Wales |accessdate=2 October 2010 |archive-date=2017-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170727105357/http://eulis.eu/service/countries-profile/england-and-wales/ |url-status=dead }}</ref>Wales meji na Anglijo na vzhodu in na morje v vseh drugih smereh: Irsko morje na severu in zahodu, preliv svetega Jurija in Keltsko morje na jugozahodu ter [[Bristolski zaliv]] na jugu. Wales ima okoli 2700 km obale (pri srednjem nivoju visoke vode) s celino, otokom Anglesey in Holyheadom. Ima več kot 50 otokov, največji je Anglesey na severozahodu. Velik del Walesa je razgiban in gorat, predvsem na severu in v osrednjem delu. Gore so bile oblikovane med zadnjo ledeno dobo ob poledenitvi Devensian. Najvišje gore v Walesu so v Snowdonia (''Eryri''), od katerih je pet višjih kot 1000 m. Najvišja med njimi je Snowdon (''Yr Wyddfa'') s 1085 m. 14 valižanskih gora ali 15, če štejemo še Garnedd Uchaf, so pogosto neupoštevane zaradi nizke topografske pomembnosti – več kot 910 m visoke so znane pod skupnim imenom ''valižanskih 3000'' in so na majhnem prostoru na severozahodu. Najvišja zunaj 3000-ih je Aran Fawddwy z 905 m na jugu Snowdonie. Brecon Beacons (''Bannau Brycheiniog'') je na jugu (najvišja točka Pen y Fan ima 886 m) in še [[Cambrijsko hribovje|Kambrijsko hribovje]] v osrednjem Walesu. Najvišje točka je Pumlumon s 752 metrov. [[File:Map of Wales.svg|thumb|left|Topografski zemljevid Walesa:<br />{{legend|#e9c6af|Topografija nad 600 m}}{{legend|#228b22|Narodni parki Anglije in Walesa}}]] Wales ima tri narodne parke: [[Snowdonia]], [[Brecon Beacons]] in [[Obala Pembrokeshire]]. Ima pet območij izjemne naravne lepote: Anglesey, Clwydian Range in dolina reke Dee, polotok Gower, polotok Llŷn in dolina reke Wye.<ref>{{navedi splet |url=http://wales.gov.uk/topics/environmentcountryside/consmanagement/aonb/?lang=en |publisher=Welsh Government |work=Welsh Government website |title=Areas of Outstanding Natural Beauty |accessdate=6 October 2010 |archive-date=2012-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120625232127/http://wales.gov.uk/topics/environmentcountryside/consmanagement/aonb/?lang=en |url-status=dead }}</ref> Polotok Gower je bil prvo območje v Združenem kraljestvu, ki je bil leta 1956 določen kot območje izjemne naravne lepote. 42 % obale južnega in zahodnega Walesa je ''Heritage Coast'' (obala dediščine) s 13 posebnimi pasovi obale, ki jih upravlja Natural Resources Wales (naslednica urada Deželnega sveta za Wales).<ref>{{navedi splet|url=http://www.britainexpress.com/countryside/coast/ |publisher=britainexpress.com |title=Heritage Coasts|accessdate=29 September 2010}}</ref> Od leta 2012 ima obala Walesa 43 modrih zastav plaže in 5 modrih zastav marin. Kljub dediščini in nagrajenim plažam so tu pogosto močni sunki vetra z Atlantika, zahodni vetrovi so v preteklih letih razbili več plovil. V noči na 25. oktober 1859 je bilo ob obali Walesa uničenih več kot 110 ladij, ko je pihal orkan z Atlantika. Več kot 800 življenj je bilo izgubljenih v vsej Veliki Britaniji zaradi neurja, vendar je bila največja tragedija potopitev ladje ''Royal Charter'' ob obali Anglesey, v kateri je umrlo 459 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/wales/northwest/sites/history/pages/tomparryllandudnopier.shtml |publisher=BBC |date=28 April 2006|title=Stormy Weather|accessdate=26 September 2010 |work=BBC North West Wales website}}</ref> Število razbitin okoli obale Walesa je doseglo vrhunec v 19. stoletju z več kot 100 plovili in okoli 78 mrtvimi mornarji letno. Vojaške pomorske izgube so bile blizu Holyheada, Milford Havna in Swanseaja. Zaradi čeri in neosvetljenih otokov sta Anglesey in Pembrokeshire še vedno znana po ladijskih razbitinah, precej škode je povzročil izliv nafte v morje ob poškodbi ''Sea Empress'' leta 1996.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/shared/spl/hi/picture_gallery/06/uk_the_sea_empress_disaster/html/1.stm |publisher=BBC |year= 2000|title=In detail: The Sea Empress disaster|accessdate=26 September 2010 |work=BBC News website}}</ref> Prva meja med Walesom in Anglijo je bila conska meja, razen okoli reke Wye, ki je bila najprej sprejeta meja. Offov nasip naj bi bil zgodnja meja, kar je onemogočil Gruffudd ap Llewellyn, ki je predelal zemljišča onkraj nasipa. Zakon o zvezi iz leta 1536 je oblikoval linearno mejo, ki se je raztezala od izliva reke Dee do izliva reke Wye. Tudi po zakonu o zvezi je precejšen del meje ostal nejasen in premičen vse do ''Welsh Sunday Closing act'' iz leta 1881, ki je prisilil lokalna podjetja, da so se odločala, pravo katere države bodo sprejeli, ali valižansko ali angleško. [[File:Llyn y Fan Fawr.jpg|thumb|Llyn y Fan Fawr, Powys, v narodnem parku Brecon Beacons]] ''Sedem čudes Walesa'' je seznam v verzih ''doggerel'' za verjetno sedem geografskih in kulturnih znamenitosti Walesa, sestavljen v poznem 18. stoletju pod vplivom angleškega turizma. Vsa "čudesa" so v severnem Walesu: Snowdon (najvišja gora), zvonovi Gresford (potrkavanje zvonov v srednjeveški cerkvi Vseh svetih v Gresfordu), most Llangollen (zgrajen leta 1347 čez reko Dee), St. Winefride's Well (romarsko mesto pri Holywellu) v Flintshiru, zvonik Wrexham (''Wrecsam'') (stolp cerkve sv. Tilna iz 16. stoletja), [[Tisa (rod) |tisa]] Overton (starodavna tisa pri cerkvi svete Marije v Overtonu ob Dee) in Pistyll Rhaeadr – 73 m visok slap. === Geologija === Najzgodnejša [[Geološka časovna lestvica |geološka]] doba [[paleozoik]]a je [[kambrij]], ki je dobil ime po Kambrijskem hribovju, kjer so [[geolog]]i prvič našli kambrijske ostanke.<ref>{{navedi splet |url=http://palaeos.com/paleozoic/cambrian/cambrian.htm |publisher=palaeos.com |date=11 April 2002 |title=The Cambrian Period of the Paleozoic Era: 542 to 488 Million Years Ago |accessdate=2 October 2010 |archive-date=2010-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101126092715/http://palaeos.com/Paleozoic/Cambrian/Cambrian.htm |url-status=dead }}</ref><ref name=Sedgwick1852>{{cite journal|doi=10.1144/GSL.JGS.1852.008.01-02.20|last=Sedgwick |first=A. |year=1852|title=On the classification and nomenclature of the Lower Paleozoic rocks of England and Wales|journal=Q. J. Geol. Soc. Land. |volume=8|pages=136–138}}</ref> V evolucijskih študijah je kambrij obdobje, ko se je pojavila večina glavnih skupin kompleksnih živali ([[kambrijska eksplozija]]). Starejšim kamninam, na katerih temeljijo kambrijske v Walesu, manjkalo [[fosil]]i, ki bi jih lahko uporabili za razlikovanje različnih skupin in so bile označene kot predkambrijske. V sredini 19. stoletja sta dva pomembna geologa, [[Roderick Murchison]] in [[Adam Sedgwick]] (ki je prvi predlagal ime kambrij za dobo), neodvisno uporabila svoje študije o geologiji Walesa in oblikovala načela [[stratigrafija|stratigrafije]] in [[paleontologija|paleontologije]]. Naslednji dve obdobji iz paleozojske dobe ''ordovicij'' in ''silur'' so poimenovali po starodavnih keltskih plemenih s tega območja, kar temelji na delih Murchisona in Sedgwicka.<ref>{{navedi splet|url=http://palaeos.com/paleozoic/silurian/silurian.htm|publisher=palaeos.com|date=11 April 2002|title=The Silurian: The Silurian Period of the Paleozoic Era: 444 to 416 Mya|accessdate=10 February 2012|archive-date=2012-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309135815/http://palaeos.com/paleozoic/silurian/silurian.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://palaeos.com/paleozoic/ordovician/ordovician.htm|publisher=palaeos.com|date=11 April 2002|title=The Ordovician: The Ordovician Period of the Paleozoic Era: 488 to 444 million years ago|accessdate=10 February 2012|archive-date=2012-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120307063915/http://palaeos.com/paleozoic/ordovician/ordovician.htm|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === Wales leži v severnem zmernem pasu. Ima spremenljivo, morsko podnebje in je ena izmed najvlažnejših držav v Evropi. Valižansko vreme je pogosto oblačno, mokro in vetrovno s toplimi poletji in blagimi zimami. Dolgi poletni dnevi in kratki zimski so posledica severnih zemljepisnih širin (med 53 ° 43 's in 51 ° 38' S). [[Aberystwyth]] sredi zahodne obale ima ob poletnem solsticiju skoraj 17 ur dneva, pozimi pa le nekaj več kot sedem in pol ur. Široke geografske razlike v državi povzročajo lokalne razlike v soncu, dežju in temperaturah. Povprečne letne obalne temperature dosegajo 10,5 °C, v nižje ležečih celinskih območij so 1 °C nižje. Hladnejše postane v višjih legah. Višji deli Snowdonie imajo povprečne letne temperature 5 °C. Temperature v Walesu so še vedno višje, kot bi jih sicer pričakovali glede na [[Severnoatlantski tok]], del [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Oceanski tok prinaša toplejšo vodo v severnih zemljepisnih širinah in ima podoben učinek kot na večino severozahodne Evrope. [[File:ThreeCliffsBay.jos.500pix.jpg|left|thumb|Tor Bay in Three Cliffs Bay, polotok Gower, Swansea]] V nižinah so poletja po navadi topla in sončna. Povprečne najvišje temperature se gibljejo med 19 in 22 °C. Zime so običajno precej mokre, vendar so padavine redko pretirane, temperatura običajno ostane nad lediščem. Najsončnejše obdobje je med majem in avgustom. Jugozahodna obala je najsončnejši del Walesa s povprečno več kot 1700 sončnimi urami letno. Obalna območja so vetrovna. [[File:Wales from ISS.jpg|upright|thumb|Slika Walesa z Mednarodne vesoljske postaje]] === Rastlinstvo in živalstvo === [[File:Milvus milvus R(ThKraft).jpg|upright|thumb|[[Rjavi škarnik]] (''Milvus milvus'') – narodni simbol valižanske divjine]] Valižanske prostoživeče živali so take kot britanske z nekaj razlikami. Zaradi svoje dolge obale Wales gosti različne morske ptice. Obale in okoliški otoki so dom kolonij [[Strmoglavec (ptič)|strmoglavcev]], [[Viharniki|viharnikov]] ''Puffinus puffinus'', [[Mormon (ptič)|mormonov]], [[Galebi|galebov]] (''Rissa''), [[Kormorani|kormoranov]] in [[Mala njorka|male njorke]] (''Alca torda'').<ref>{{navedi splet |url=http://www.ecologymatters.co.uk/pdf/Wales_Ring_Ouzel_paper.pdf |title=Wales Ring Ouzel Survey 2006 |publisher=Ecology Matters Ltd. |last=Green |first=Mick |year=2007 |accessdate=6 September 2010 |archive-date=2012-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120311210912/http://www.ecologymatters.co.uk/pdf/Wales_Ring_Ouzel_paper.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/north_east/4644626.stm |title=Black ravens return to the roost |publisher=BBC |date=24 January 2006 |accessdate=6 September 2010}}</ref> V primerjavi s 60 % Walesa nad 150 m višine so v državi tudi različni gorski habitati ptic, kot sta [[krokar]] (''Corvus corax'') in [[komatar]] (''Turdus torquatus''). [[Ujede]] vključujejo [[Mali sokol |malega sokola]], [[Pepelasti lunj|pepelastega lunja]] in [[Rjavi škarnik |rjavega škarnika]], ki je narodni simbol valižanskih divjih živali. Na Conwyju je več kot 200 različnih vrst ptic skupaj s sezonskimi, je ugotovila Kraljeva družba za varstvo ptic (''Royal Society for the Protection of Birds'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.rspb.org.uk/reserves/guide/c/conwy/about.aspx |title=About Conwy |publisher=RSPB.org.uk |date=16 April 2010 |accessdate=6 September 2010}}</ref> Večji sesalci so izumrli v obdobju Normanov, tudi rjavi medvedi, volk in divja mačka. Danes živijo tu predvsem rovke, voluharice, jazbeci, vidre, ježi in petnajst vrst netopirjev. Dve vrsti malih glodavcev sta [[rumenogrla miš]] in polh [[podlesek]], ki sta pomembni za Wales, saj sta razširjeni na mejnem zgodovinskem območju. Druge živali so še vidre, [[velika podlasica|hermelin]] in podlasica ('' Mustela erminea ''). [[Kuna zlatica]] je bila občasno opažena, a uradno je ni od leta 1950. [[Evropski dihur]] je bil v Veliki Britaniji skoraj iztrebljen, vendar je ostal v Walesu in se zdaj hitro širi. Divje koze je mogoče najti v Snowdonii.<ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/environment/2006/nov/13/conservationandendangeredspecies.uknews |title=Goats have roamed Snowdonia for 10,000 years; now they face secret cull |first=John|last=Vidal|publisher=guardian.co.uk |date=13 November 2006 |accessdate=14 August 2011 |location=London}}</ref> Vode jugozahodnega Walesa: Gower, Pembrokeshire in Cardigan Bay privabljajo morske živali, tudi orjaškega morskega psa (''Cetorhinus maximus''), atlantskega [[sivi tjulenj|sivega tjulnja]] (''Halichoerus grypus''), [[orjaška usnjača|orjaško usnjačo]] (''Dermochelys coriacea''), [[delfini|delfine]], [[pliskavke]], [[meduze]], [[rakovice]] in jastoge. Pembrokeshire in Ceredigion sta zlasti poznana kot območji mednarodnega pomena za delfine (''Tursiops truncatus''), New Quay je edino poletno bivališče delfinov v vsej Veliki Britaniji. Najpomembnejše rečne ribe so jegulja, losos,'' Alosinae'', ''Osmerus eperlanus'' in [[jezerska zlatovčica]] (''Salvelinus alpinus''), medtem ko je ''Coregonus pennantii'' samo v jezeru Bala v Walesu. Wales je znan tudi po školjkah, tudi ''Cardiidae'', vodnih polžih, [[klapavice|klapavicah]] in polžih ''Littorina littorea''. Sled, skuša in oslič so pogostejše morske ribe. Na severnih pobočjih Snowdonie so [[relikt]]i predledeniške flore, tudi snowdonska lilija – ''Gagea serotina'' ter druge alpske vrste, kot so [[kamnokreči]] ''Saxifraga cespitosa'', ''Saxifraga oppositifolia'' in ''Silene acaulis''. V Walesu so številne rastlinske vrste, ki jih ne najdemo drugje v Združenem kraljestvu, to so ''Tuberaria guttata'' na Angleseyju in ''Draba aizoides''<ref>{{navedi knjigo |title=Atlas of the British Flora|editor1-last=Perring |editor1-first=E.H. |editor2-last=Walters |editor2-first=S.M. |year=1990 |publisher=BSBI |location= Melksham, Great Britain|isbn=0-901158-19-4 |page=43}}</ref> na Gowerju. == Gospodarstvo == [[File:Profile of Wales.png|thumb|right|Prikaz gospodarstva Walesa leta 2012]] [[File:Port talbot large.jpg|thumb|left|Port Talbot Steelworks – nekoč največji delodajalec v Walesu]] V zadnjih 250 letih se je Wales preoblikoval najprej iz pretežno kmetijske države v industrijsko in zdaj v poindustrijsko gospodarstvo.<ref>{{navedi knjigo|last=Day|first=Graham|title=Making sense of Wales|url=https://archive.org/details/makingsenseofwal0000dayg|year=2002|publisher=University of Wales Press|isbn=0-7083-1771-5|page=[https://archive.org/details/makingsenseofwal0000dayg/page/87 87]|location=Cardiff}}</ref> Po drugi svetovni vojni je bilo v storitvenem sektorju največ delovnih mest. Skupna nominalna bruto dodana vrednost v letu 2010 je bila 45.500.000.000 £ ali 15.145 £ na prebivalca.<ref>{{navedi splet|title=Key Economic Statistics – September 2012 |url=http://wales.gov.uk/docs/statistics/2012/120914sb882012en.pdf |format=PDF |page= 10 |date=14 September 2012 |publisher=Welsh Government|accessdate=26 September 2012 |work=Welsh Government website}}</ref> Od sredine 19. stoletja do povojnega obdobja sta prevladovala rudarstvo in izvoz premoga. Na vrhuncu leta 1913 je bilo v premogovništvu južnega Walesa zaposlenih skoraj 233.000 moških in žensk, izkopali so 56 milijonov ton premoga. Cardiff je bil nekoč največje pristanišče za izvoz premoga na svetu in nekaj let pred prvo svetovno vojno upravljal večjo tonažo tovora kot London ali Liverpool.<ref>{{navedi novice|title= Coal Exchange to 'stock exchange'|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/6586105.stm |publisher=BBC|accessdate=11 October 2008|date=26 April 2007|work=BBC News website}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Coal and Shipping Metropolis of the World|url=http://www.museumwales.ac.uk/en/rhagor/article/1911/|accessdate=11 October 2008|publisher=National Museum Wales (Amgueddfa Cymru)|date=18 April 2007|work=National Museum Wales (Amgueddfa Cymru) website|archive-date=2009-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090105222219/http://www.museumwales.ac.uk/en/rhagor/article/1911/|url-status=dead}}</ref> Leta 1920 je več kot 40 % moškega prebivalstva delalo v težki industriji. Po mnenju profesorja Phila Williamsa je [[velika gospodarska kriza]] "uničila Wales" zaradi njegove "velike odvisnosti od premoga in jekla". Od sredine 1970-ih se je valižansko gospodarstvo spoprijemalo z velikim prestrukturiranjem, številna delovna mesta v tradicionalni težki industriji so izginila in so jih sčasoma nadomestila nova v lahki industriji in pri storitvah. V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je bil Wales uspešen pri privabljanju nadpovprečnega deleža neposrednih tujih naložb v Veliki Britaniji.<ref name="Economi">{{navedi splet|title=Wales A Vibrant Economy|url=http://wales.gov.uk/deet/publications/bande/wave/wavee.pdf?lang=en|publisher=Welsh Government|pages=12, 22, 40, 42|year=2005|accessdate=2 October 2010}}</ref> Zaradi slabe kakovosti tal je velik del Walesa neprimeren za poljedelstvo in reja živali je že tradicionalno v ospredju. Valižanska pokrajina (zaščitena s tremi narodnimi parki) in 45 plažami z modro zastavo, pa tudi enkratna kultura Walesa, pritegne številne turiste, ki igrajo še posebej pomembno vlogo pri gospodarstvu podeželskih območij.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/south_west/8672318.stm |title=Tourism hope over record 45 beach flags in Wales |publisher=BBC|date=11 May 2010|accessdate=7 September 2010|work=BBC News website}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gowales.co.uk/en/graduate/workingInWales/keyIndustryProfiles/tourism/index.html |title=Tourism – Sector Overview Wales |publisher=GO Wales |accessdate=7 September 2010 |work=GO Wales website |archive-date=2010-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100409072132/http://www.gowales.co.uk/en/graduate/workingInWales/keyIndustryProfiles/tourism/index.html |url-status=dead }}</ref> Wales se je boril za razvoj ali pritegnil visoko zaposlenost ter dodano vrednost v financah, pri raziskavah in razvoju. Wales je postal prva država na svetu s [[Pravična trgovina|pravično trgovino]]. Plačilna enota je britanski funt. Številne valižanske banke so v 19. stoletju izdajale svoje bankovce, zadnja banka še leta 1908; čeprav so imele banke na Škotskem in Severnem Irskem še naprej pravico do izdaje svojih bankovcev, je imela Bank of England monopol nad izdajanjem bankovcev v Walesu. Commercial Bank of Wales s sedežem v Cardiffu je ustanovil sir Julian Hodge leta 1971 in je prevzela Bank of Scotland v letu 1988 ter se združila s svojo matično družbo v letu 2002. The Royal Mint izdaja kovance, ki krožijo po celotni Veliki Britaniji. Vsaj en kovanec v obtoku v Združenem kraljestvu ima upodobljeno valižansko obliko, na primer iz leta 1995 in 2000 kovanec za en funt. Po letu 2008 pa Wales ni bil zastopan na nobenem kovancu.<ref>{{navedi splet|title=The New Designs Revealed|url=http://www.royalmint.com/newdesigns/designsRevealed.aspx|accessdate=11 October 2008|publisher=Royal Mint|date=10 February 2012|work=Royal Mint website|archive-date=2008-05-22|archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20080522150734/http://www.royalmint.com/newdesigns/designsRevealed.aspx|url-status=bot: unknown}}</ref> == Promet == [[File:Second Severn crossing.jpg|thumb| Drugi most čez reko Severn na avtocesti M 4]] Glavna cesta ob južni obali Walesa je avtocesta M 4. Zagotavlja povezavo do južne Anglije in se konča v Londonu. Odsek avtoceste, ki ga upravlja valižanska vlada, poteka od drugega [[Drugi most čez reko Severn |mostu čez reko Severn]] (valižansko ''Ail Groesfan Hafren'') do Pont Abrahama, Carmarthenshira in povezuje mesta Newport, Cardiff in Swansea. Hitra cesta A 55 ima podobno vlogo ob severni obali Walesa in povezuje Holyhead in Bangor z Wrexhamom in Flintshirom. Prav tako ima povezave do severozahodne Anglije, predvsem do Chestra. Glavna povezava sever–jug je A 470, ki poteka od Cardiffa do Llandudna. [[File:BR Class 175 at Llandudno Junction.jpg|thumb|left|Vlak Arriva na postaji Llandudno]] Mednarodno letališče Cardiff je edino veliko in mednarodno letališče v Walesu. Zagotavlja povezave do evropskih, afriških in severnoameriških letališč, leži približno 19 km jugozahodno od Cardiffa, v Vale of Glamorgan. Notranji leti povezujejo Anglesey (Valley) in Cardiff ter druge dele severne Anglije, Škotske in Severne Irske. Valižanska vlada upravlja dele britanskega železniškega omrežja v Walesu. Regija Cardiff ima svoje mestno železniško omrežje. Vsi vlaki v Walesu so na dizelski pogon, nimajo elektrificiranih prog, le glavna proga v južnem Walesu, ki je del velike zahodne glavne proge od Paddingtona v Londonu do Cardiffa in Swansea, je elektrificirana. Wales ima štiri komercialna trajektna pristanišča. Redne trajektne proge na Irsko so od Holyheada, Pembroka in Fishguarda. Od Swanseaja na Cork je bila ukinjena leta 2006 in ponovno odprta marca 2010, vendar ji spet grozi zaprtje. == Demografija == Popis 2011 je pokazal, da v Walesu živi 3.063.456 prebivalcev, kar je največ v zgodovini.<ref name="2011census">{{navedi splet |title=2011 Census – Population and Household Estimates for Wales |page=6 |date=March 2011 |url=http://www.ons.gov.uk/ons/dcp171778_272571.pdf |publisher=Office for National Statistics |format=PDF |accessdate=13 December 2012 |archive-date=2016-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160111162200/http://www.ons.gov.uk/ons/dcp171778_272571.pdf |url-status=dead }}</ref> V letu 2011 kar 27 % (837.000) vseh prebivalcev ni bilo rojenih v Walesu, kar 636.000 ljudi (21 % celotnega prebivalstva Walesa) je bilo rojenih v Angliji. Glavnina prebivalstva živi v industrijskih območjih v južnem Walesu z mesti Cardiff, Swansea in Newport in bližnjih dolinah, veliko prebivalcev je tudi na severovzhodu okrog Wrexhama in Flintshira. Popis 2011 je pokazal, da je Wales manj etnično raznovrsten kot druge regije Anglije. 93,2 % je belih Britancev, 2,4 % "drugih belcev", 2,2 % Azijcev (skupaj z azijskimi Britanci), 1 % mešanih in 0,6 % črncev. Po študiji iz 2010 ima 35 % valižanskega prebivalstva priimke valižanskega izvora. Mnogi sodobni priimki, ki izhajajo iz starih valižanskih osebnih imen, so dejansko nastali v Angliji. {{Largest cities | name = Največja mesta v Walesu | class = info | country = Wales | stat_ref = Office for National Statistics, stanje 2011 | list_by_pop = List of towns and cities in Wales by population | div_name = območje lokalne uprave | div_link = | city_1 = Cardiff | div_1 = City & County of Cardiff | pop_1 = 335.145 | img_1 = Cardiff Castle and Millennium Stadium.jpg | city_2 = Swansea | div_2 = City & County of Swansea | pop_2 = 239.000 | img_2 = Meridian Tower Swansea Skyline.jpg | city_3 = Newport, Wales{{!}}Newport | div_3 = Newport City | pop_3 = 128.060 | img_3 = Newportciviccentre.jpg | city_4 = Wrexham | div_4 = Wrexham County Borough | pop_4 = 61.603 | img_4 = Wrexham - geograph.org.uk - 163421.jpg | city_5 = Barry, Wales{{!}}Barry | div_5 = Vale of Glamorgan | pop_5 = 54.673 | city_6 = Neath | div_6 = Neath Port Talbot | pop_6 = 50.658 | city_7 = Cwmbran | div_7 = Torfaen | pop_7 = 46.915 | city_8 = Bridgend | div_8 = Bridgend County Borough| pop_8 = 46.757 | city_9 = Llanelli | div_9 = Carmarthenshire | pop_9 = 43.878 | city_10 = Merthyr Tydfil | div_10 = Merthyr Tydfil | pop_10 = 43.820 | city_11 = Caerphilly | div_11 = Caerphilly County Borough | pop_11 = 41.402 | city_12 = Port Talbot | div_12 = Neath Port Talbot | pop_12 = 37.276 | city_13 = Pontypridd | div_13 = Rhondda Cynon Taf | pop_13 = 30.457 | city_14 = Aberdare | div_14 = Rhondda Cynon Taf | pop_14 = 29.748 | city_15 = Colwyn Bay| div_15 = Conwy County Borough | pop_15 = 29.405 | city_16 = Pontypool| div_16 = Torfaen | pop_16 = 28.334 | city_17 = Penarth| div_17 = Vale of Glamorgan | pop_17 = 27.226 | city_18 = Rhyl| div_18 = Denbighshire | pop_18 = 25.149 | city_19 = Blackwood, Wales{{!}}Blackwood| div_19 = Caerphilly County Borough | pop_19 = 24.042 | city_20 = Maesteg | div_20 = Bridgend County Borough | pop_20 = 18.888 }} <noinclude> === Jeziki === [[Edward Lhuyd]], [[kustos]] v [[Ashmoleov muzej|Ashmoleovem muzeju]], je v svojem delu ''Britanska arheologija'' (Archaeologia Britannica) (1707) ugotovil podobnost med keltskima jezikovnima družinama: [[britanska veja otoških keltskih jezikov]] ([[bretonščina]], [[kornijščina]] in [[valižanščina]]) in [[gelska veja otoških keltskih jezikov]] ([[irska gelščina]], [[manska gelščina]] in [[škotska gelščina]]). Trdil je, da britski jeziki izvirajo iz [[Galija|Galije]] (Francija) in da gelski jeziki izvirajo z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Lhuyd je sklenil, da so bili jeziki keltskega izvora, ljudje, ki so govorili te jezike pa [[Kelti]] (v skladu z novejšo priznano hipotezo sta gelščina in britščina znani kot [[Otoški keltski jeziki|otoška keltska jezika]], razvita skupaj iz nekaj časa ločenih jezikov [[Celinski keltski jeziki|celinskih keltskih jezikov]] kot gelščina in britščina). Od 18. stoletja so ljudstva [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanije]], [[Cornwall]]a, [[Irska|Irske]], [[Otok Man|otoka Man]], Škotske in Walesa znana bolj kot Kelti in jih danes obravnavajo kot sodobne keltske narode.<ref name="Amgueddfa DNA">{{navedi splet|title=Who were the Celts? ... Rhagor|url=http://www.museumwales.ac.uk/rhagor/article/celts/|accessdate=14 October 2009|publisher=National Museum Cardiff (Amgueddfa Cymru)|date=4 May 2007|work=Amgueddfa Cymru – National Museum Wales website|archive-date=2015-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150205060947/http://www.museumwales.ac.uk/rhagor/article/celts/|url-status=dead}}</ref> Prevodi [[Biblija|biblije]] v valižanščino so pomagali ohraniti uporabo valižanščine v vsakdanjem življenju. [[Nova zaveza|Novo zavezo]] je prevedel William Salesbury leta 1567, ki ji je sledilo popolno [[Sveto pismo]] Williama Morgana leta 1588. Zakon o valižanščini iz leta 1993 in zakon o vladi Walesa iz leta 1998 zagotavljata, da se angleščina in valižanščina obravnavata enakopravno. Angleško govorijo skoraj vsi ljudje v Walesu in je dejansko glavni jezik. ''Code-switchinh'' je pogost v vseh delih Walesa in je znan po različnih izrazih, čeprav jezikoslovci nobenega ne priznavajo. "Wenglish" je valižansko angleško narečje. To je pomembno vplivalo na slovnico in vključuje besede, ki izhajajo iz valižanščine. <ref>{{navedi novice |url =http://www.walesonline.co.uk/news/wales-news/tm_objectid=17853095&method=full&siteid=50082&headline=why-butty-rarely-leaves-wales-name_page.html|first=Claire |last=Hill |title =Why butty rarely leaves Wales |accessdate= 15 November 2010 |date=2 October 2006 |publisher= Media Wales Ltd |work=WalesOnline website}}</ref> Severni in zahodni Wales ohranjata številna območja, na katerih je valižanščina prvi jezik večine prebivalstva in so se angleščine naučili kot drugi jezik. Po popisu 2011 je bilo 562.016 ljudi ali 19,0 % prebivalstva Walesa sposobno govoriti valižanščino.<ref name="2011 Census Language">{{navedi novice |url=http://www.ons.gov.uk/ons/publications/re-reference-tables.html?edition=tcm%3A77-286268 |title=2011 Census, Key Statistics for Unitary Authorities in Wales |publisher=Office for National Statistics |date=11 December 2012 |accessdate=11 December 2012 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605121546/http://www.ons.gov.uk/ons/publications/re-reference-tables.html?edition=tcm%3A77-286268 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.byig-wlb.org.uk/English/publications/Publications/332.doc |title=Census 2001: Main statistics about Welsh |publisher=Welsh Language Board |accessdate=30 September 2010 |archive-date=2011-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110524063247/http://www.byig-wlb.org.uk/english/publications/publications/332.doc |url-status=dead }}</ref> Čeprav se večjezičnost pri majhnih otrocih nadaljuje, je valižanščina dolgoročno stvar preteklosti. Prometni znaki v Walesu so večinoma v angleščini in valižanščini; če se krajevna imena razlikujejo, sta uporabljeni obe različici (na primer "Cardiff" in "Caerdydd"), odločitev o tem, kateri je na prvem mestu, je stvar lokalne oblasti.<ref>{{navedi novice|last=Shipton|first=Martin|title=Croeso i Gymru! Welsh language signs to have greater prominence than English across Wales|url=http://www.walesonline.co.uk/news/wales-news/welsh-language-signs-greater-prominence-7206243|work=WalesOnline.com|publisher=Media Wales Ltd|date=2 June 2014|accessdate=7 August 2015}}</ref> == Kultura == Wales ima značilno kulturo, lasten jezik, običaje, praznike in glasbo. Wales ima tri [[Unescova svetovna dediščina|Unescove spomenike]]: [[Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu]], [[akvadukt Pontcysyllte]] in [[Blaenavonska industrijska pokrajina]].<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/gb |title=World Heritage – United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland |publisher=UNESCO |year=2010 |accessdate=9 September 2010 |work= UNESCO World Heritage Convention website}}</ref> === Mitologija === Avtohtona keltska mitologija predkrščanskih Britov se je prenašala ustno v precej spremenjeni obliki kot ''cynfeirdd'' (zgodnji pesniki).<ref name="cynfeirdd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QI_-cR_nZYsC&pg=PA258|last=Snyder|first=Christopher Allen |authorlink= |title=The Britons |year=2003|accessdate=26 November 2010 |pages=258–261| publisher=Wiley-Blackwell |isbn=0-631-22260-X}}</ref> Nekatera dela so preživela v mnogih srednjeveških valižanskih rokopisih, znanih kot ''Black Book of Carmarthen'' (Črna knjiga iz Carmathena) in ''Knjiga iz Aneirina'' (obe iz 13. stoletja), ''Taliesinova knjiga'' in ''Rhydderchova bela knjiga'' (obe iz 14. stoletja) in ''Rdeča knjiga iz Hergesta'' (okoli 1400). Zgodbe iz bele in rdeče knjige v prozi so znane kot ''Mabinogion'', naslov je dala prva prevajalka lady Charlotte Guest in so ga uporabljali tudi poznejši prevajalci. Pesmi, kot so ''Cad Goddeu'' (Bitka dreves) in miselni seznam besedil, kot so ''Welsh Triads'' in ''Thirteen Treasures of the Island of Britain'', vsebujejo tudi mitološko gradivo. Ta besedila vsebujejo tudi najzgodnejše oblike ''Arturjeve legende'' in tradicionalne zgodovine porimske Britanije. Drugi viri valižanske folklore so latinska zgodovinska zbirka ''Zgodovina Britov'' (Historia Brittonum) iz 9. stoletja in latinska kronika ''Zgodovina britanskih kraljev'' (Historia Regum Britanniae) iz 12. stoletja, ki jo je napisal Geoffrey iz Monmoutha, pa tudi ''Valižanske pravljice'' (The Welsh Fairy Book) W. Jenkyna Thomasa.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=f899xH_quaMC&pg=PA927|last=Koch |first=John Thomas |authorlink= |title=Celtic culture: a historical encyclopedia |year=2006 |accessdate=26 November 2010 |pages=925–927|publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara| isbn=1-85109-440-7}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=f899xH_quaMC&pg=PA760|last=Koch |first=John Thomas |authorlink= |title=Celtic culture: a historical encyclopedia |year=2006 |accessdate=26 November 2010 |pages=759–760|publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara| isbn=1-85109-440-7}}</ref> === Literatura Walesa === [[File:Black Book of Carmarthen (f.4.r).jpg|thumb|Valižanska poezija iz 13. stoletja ''Črna knjiga iz Carmarthena'']] Wales se ponaša z eno najstarejših literarnih tradicij v Evropi, saj sega v 6. stoletje in vključuje [[Geoffrey iz Monmoutha|Geoffreyja iz Monmoutha]] in [[Gerald iz Walesa|Geralda iz Walesa]], ki sta po mnenju [[zgodovinar]]ja Johna Daviesa najboljša latinska avtorja srednjega veka. Zgodnji verzi [[pesnik]]ov Taliesina in Aneirina sicer niso ohranjeni v prvotni obliki, ampak kot srednjeveške različice ''Pesniki knezov'' (Poets of the Princes) (okoli 1100–1280) in potem ''Pesniki plemičev'' (Poets of the Gentry) (okoli 1350–1650). Pesniki knezov so bili poklicni pesniki, ki so pisali [[hvalnica|hvalnice]] in [[Žalostinka |elegije]] za valižanske kneze, medtem ko so bili pesniki plemičev šola pesnikov, ki so uporabljali metriko ''cywydd''. Obdobje je znano po poeziji enega največjih valižanskih pesnikov [[Dafydd ap Gwilym| Dafydda ap Gwilyma]]. Po anglizaciji nižjega plemstva se je tradicija zmanjšala. [[File:BpWilliamMorgan.jpg|left|thumb|Škof William Morgan, prevajalec Svetega pisma]] Kljub izumrtju profesionalnih pesnikov je vključitev avtohtone elite v širši kulturni prostor prinesla druge literarne koristi. [[Humanist]]i, kot sta [[William Salesbury]] in [[John Davies]], so prinesli renesančne ideale z angleških univerz, ko so se vrnili v Wales. Leta 1588 je škof [[William Morgan]] prevedel Sveto pismo v valižanščino iz grščine in hebrejščine. Od 16. stoletja dalje je širjenje "svobodnih" verzov postalo najpomembnejše za razvoj poezije, od sredine 17. stoletja pa so številni uvoženi načini iz Anglije postali zelo priljubljeni. Do 19. stoletja je ustvarjanje valižanskega epa postala obsedenost pisateljev v valižanščini. Posledica je bila plodovitost v količini, a neenakost v kakovosti. Obdobje je znano po uporabi psevdonimov valižanskih pesnikov, ki je bilo priljubljeno v gibanju ''eisteddfod''. [[Slika:Dylan Thomas Statue - geograph.org.uk - 3131643.jpg|sličica|262x262_pik|Kip Dylan Thomas]] Pomembnejši dogodek v 19. stoletju v valižanski književnosti je prevod ''Mabinogiona''. Prevedla ga je lady Charlotte Guest. To je ena najpomembnejših srednjeveških valižanskih proznih pripovedi o keltski mitologiji v angleškem jeziku. Leta 1885 je bil objavljen prvi roman v valižanskem jeziku ''Rhys Lewis'', ki ga je napisal Daniel Owen. V 20. stoletju se je zgodil pomemben premik, pompozna in dolgočasna viktorijanska valižanska proza je bila prekinjena z drugačno. [[Thomas Gwynn Jones]] je leta 1902 objavil delo ''Ymadawiad Arthur''. Morija v jarkih prve svetovne vojne je zelo vplivala na valižansko književnost, rodil se je bolj pesimističen slog proze (T. H. Parry-Williams in R. Williams Parry). Industrializacija južnega Walesa je tudi vplivala na ustvarjanje. Rhydwen Williams je v poeziji in metriki opisoval pretekli podeželski Wales v smislu industrijske pokrajine. Po koncu druge svetovne vojne je nase opozorilo več valižanskih pesnikov in pisateljev v angleškem jeziku. Med njimi je Alexander Cordell, katerega romani so pogosto postavljeni v zgodovinski Wales, medtem ko je Gwyn Thomas postal glas angleško govorečih valižanskih dolin s humornim prikazom skrb vzbujajočega življenja. V povojnem obdobju je pisal tudi eden izmed najpomembnejših in priljubljenih valižanskih piscev 20. stoletja [[Dylan Thomas]], eden najbolj inovativnih pesnikov svojega časa. Pomembna pisatelja, rojena v Walesu, ki pa nista pisala v valižanskem jeziku ali slogu, sta še Nobelov nagrajenec [[Bertrand Russell]] in otroški pisatelj [[Roald Dahl]]. === Muzeji in knjižnice === [[File:National Library of Wales.jpg|right|thumb| Narodna knjižnica Walesa, Aberystwyth]] [[File:Amgueddfa_Genedlaethol_Caerdydd.JPG|right|thumb|Narodni muzej v Cardiffu]] Narodni muzej Walesa je bil ustanovljen s kraljevo listino leta 1907 in je zdaj ustanova, ki jo financira valižanska vlada. Narodni muzej je sestavljen iz sedmih lokacij po vsej državi, tudi Narodni muzej v Cardiffu, Narodni muzej zgodovine svetega Fagansa in Narodni muzej premogovništva Big Pit. Aberystwyth je sedež Narodne knjižnice Walesa, v kateri hranijo nekatere najpomembnejše zbirke, tudi knjižnico Johna Williama in zbirko z gradu Shirburn. Tako kot natisnjene zbirke ima knjižnica pomembne umetniške zbirke, portrete in fotografije, razglednice, plakate in zemljevide Ordnance Survey, ki je ena največjih izdajateljic zemljevidov. === Vizualna umetnost === Veliko del [[Keltska umetnost|keltske umetnosti]] so našli v Walesu. V zgodnjem srednjem veku je bilo keltsko krščanstvo Walesa del otoške umetnosti na Britanskem otočju. Ohranjeni so številni iluminirani rokopisi iz Walesa, od katerih so Herefordski evangeliji in Lichfieldski evangeliji iz 8. stoletja najdragocenejši. Ricemarch Psalter iz 11. stoletja (zdaj je v Dublinu) je gotovo valižanski, iz St. Davida, in kaže poznootoški slog z nenavadnim vplivom Vikingov. Najboljši redki valižanski umetniki 16. in 18. stoletja so večinoma zapustili državo, mnogi od njih so se preselili v London ali Italijo. [[Richard Wilson]] (1714–1782) je verjetno prvi večji britanski krajinar. Čeprav je bolj znan po svojih italijanskih prizorih, je naslikal tudi več valižanskih krajin. Konec 18. stoletja je priljubljenost krajinske umetnosti rasla in stranke so bile v večjih valižanskih mestih, kar je omogočalo valižanskim umetnikom, da ostanejo v svoji domovini. Tudi umetniki iz držav zunaj Walesa so bili pripravljeni slikati valižanske kulise, sprva zaradi keltskega preporoda. Na začetku 19. stoletja, ko so [[Napoleonove vojne]] preprečevale velika potovanja v celinsko Evropo, so potovali skozi Wales, ki je bil tudi dostopnejši. [[File:Thomas Jones - The Bard (1774).jpg|thumb|275px|left|Thomas Jones (1742–1803),''The Bard'', 1774]] Zakon o parlamentu je leta 1857 predvidel vzpostavitev številnih umetniških šol po vsem Združenem kraljestvu, Cardiffska šola za umetnost je bila odprta leta 1865. Betws-y-Coed je postal priljubljeno središče umetnikov in njihova umetniška kolonija je leta 1881 sooblikovala Royal Cambrian Academy of Art. Kipar Sir William [[Goscombe John]] je izdelal številna dela za valižanska naročila, čeprav se je naselil v Londonu. [[Christopher Williams]], katerega teme so bile večinoma valižanske, je tudi deloval v Londonu. [[Thomas E. Stephens]] in [[Andrew Vicari]] sta imela zelo uspešne kariere kot portretista s sedežem v ZDA in Franciji. Valižan sir [[Frank Brangwyn]] je le nekaj časa preživel v Walesu. === Narodni simboli === [[Slika:Welsh Dragon (Y Ddraig Goch).svg|sličica|223x223_pik|Rdeči zmaj]] Zastava Walesa ima rdečega zmaja (''Y Ddraig Goch'') kneza Cadwaladerja skupaj z barvami [[Tudorji|Tudorjev]], zeleno in belo. [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] jo je uporabil v bitki pri Bosworthu leta 1485, po kateri jo je prenesel v [[Stolnica svetega Pavla, London |stolnico svetega Pavla]]. Rdeči zmaj je bil nato vključen v kraljevi grb Tudorjev, da bi izrazili svoj valižanski izvor. Leta 1959 je bila uradno priznana kot valižanska. Britanska vključuje zastave Škotske, Irske in Anglije, ne pa tudi Walesa. Wales je pravzaprav predstavljen z zastavo Anglije, saj je bil po zakonu leta 1535 pripojen Angliji po osvojitvi v 13. stoletju. [[Narcisa]] in [[por]] sta tudi simbol Walesa. Por lahko zasledimo že v 16. stoletju, medtem ko so narcise postale priljubljene v 19. stoletju. To se pripisuje povezavi med porom v valižanščini (''cenhinen'') in narciso ''cenhinen Bedr'' ali por svetega Petra. Poročilo iz leta 1916 je dalo prednost poru, ki se je pojavil na britanskem kovancu za funt. Heraldični znak valižanskega princa se včasih uporablja tudi za simbol Walesa. Znak, znan kot ''perje valižanskega princa'', je sestavljen iz treh belih peres, ki izhajajo iz zlate krone. Pentlja pod krono ima nemški moto ''Ich dien'' (služim). Več valižanskih skupin, tudi ragbijska zveza in valižanski polki v britanski vojski (Royal Welsh na primer), uporablja znak ali stilizirano različico. Valižanski princ ima pooblastilo za uporabo simbola. ''Hen Wlad fy Nhadau'' (angleško'' Land of My Fathers'' – Dežela mojih očetov) je narodna himna Walesa in se igra na prireditvah, kot so nogometne ali rokometne tekme z reprezentanco Walesa, pa tudi na odprtjih valižanskih in drugih uradnih prireditvah. "God Save the Queen", himno Združenega kraljestva, včasih igrajo ob ''Hen Wlad fy Nhadau'' pri uradnih dogodkih s kraljevo povezavo. === Kuhinja === [[File:Cawl Cymreig.jpg|thumb|right|''Cawl', tradicionalna jed iz Walesa]] Približno 78 % površine zemljišč v Walesu je namenjenih kmetijstvu, a je zelo malo obdelovalnih površin. Velika večina je pašnikov za ovce in krave. Čeprav sta govedina in krave molznice razširjene, še posebej v Carmarthenshiru in Pembrokeshiru, je Wales bolj znan po ovčjereji, zato je jagnjetina tradicionalno povezana z valižansko kuhinjo. Tradicionalne jedi so ''laverbread'' (izdelan iz alge ''Porphyra umbilicalis''); ''bara brith'' (sadni kruh); ''cawl'' (jagnječja obara); ''cawl cennin'' (porova juha); valižanske torte in valižanska jagnjetina. Školjke so bile včasih tradicionalni zajtrk s slanino in laverbread. Čeprav ima Wales svojo tradicionalno hrano, je velik del kuhinje angleške, zdaj pa tudi indijske, kitajske in ameriške. Piščanec ''tikka masala'' je najljubša jed v državi, medtem ko so hamburgerji in kitajska hrana ter ribe in čips priljubljena hitra hrana. == Sklici == {{sklici|3}} == Literatura== *Davies, John (1994). A History of Wales. London: Penguin. ISBN 0-14-014581-8. *Davies, John; Jenkins, Nigel; Baines, Menna; Lynch, Peredur I., eds. (2008). The Welsh Academy Encyclopaedia of Wales. Cardiff: University of Wales Press. ISBN 978-0-7083-1953-6. ==Zunanje povezave== {{Sisterlinks|Wales|s=Category:Wales|b=no|voy=Wales}} <!--- NOTE: please do add links here, but add them to the Open Directory Project at DMOZ. If you have a website you want to promote, that will give you a backlink; here, all links are no follow. All SPAM links and non-official or commercial sites WILL be removed immediately ---> * [http://www.wales.gov.uk/ Welsh Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080820032137/http://www.wales.gov.uk/ |date=2008-08-20 }} * [http://www.assembly-wales.org/ National Assembly for Wales] * [http://www.wales-legislation.org.uk/ Wales Legislation Online, Cardiff Law School] * [http://www.bbc.co.uk/wales/ BBC Wales] *{{dmoz|Regional/Europe/United_Kingdom/Wales}} * [http://www.visitwales.com/ VisitWales.com] The official international guide to places to stay and things to do in Wales. * [http://www.visitwales.co.uk/ VisitWales.co.uk] The official UK guide to places to stay and things to do in Wales. * [http://www.wales.com/ Wales – Official Gateway to Wales] * [http://www.gtj.org.uk/ Gathering the Jewels – Welsh Heritage and Culture] * [http://www.panoramio.com/user/74349/tags/Wales Photographs of Wales] {{United Kingdom}} [[Kategorija:Wales|*]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} 52mvq1zfb2r8u5ggcny0qb8cgiay51d 0 7110 6682925 6626659 2026-05-30T12:38:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Lojze Kovačič | image = Lojze_Kovačič.jpg | birth_date = <!-- WP --> | birth_place = <!-- WP --> | death_date = <!-- WP --> | death_place = <!-- WP --> | occupation = <!-- WP --> }}{{Drugipomeni}} '''Lojze Kovačič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[9. november]] [[1928]], [[Basel]], [[Švica]], † [[1. maj]] [[2004]], [[Ljubljana]]. __TOC__ == Življenje == Njegov oče, Alojz Kovačič (1886-1943), po rodu Slovenec iz Cegelnice, je leta 1899 odšel po svetu, da bi se naučil [[krznarstvo|krznarstva]] in [[krojaštvo|krojaštva]]. Poročil se je z Elizabeth Faist (1896-1950*), ki je bila po rodu Nemka in Francozinja, rojena v narodnostno mešanem mestu [[Saarlouis]], na severnem delu nemško-francoske meje. Preselila sta se v [[Basel]], kjer se jima je rodil in preživel svoje otroštvo sin Lojze, sestra Claire Kovačič and Margit Kovačič. Claire Kovačič je imela hčerko Gizelo Kovačič (por. Oey), s katero sta se dopisoval, ko se je po 2. sv. vojni iz Spitalla, preko Nizozemske presilila v ZDA. Leta 1938, ko so iz [[Švica|Švice]] družini ponudili državljanstvo, potem pa izgnali vse prebivalce brez švicarskega [[državljanstvo|državljanstva]], se je z družino preselil v [[Slovenija|Slovenijo]]. Najprej so živeli v očetovi rojstni vasi [[Cegelnica|Cegelnici]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]], potem pa so se preselili na [[Stari trg, Ljubljana|Stari trg]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Tu je obiskoval [[osnovna šola|osnovno šolo]], realno [[gimnazija|gimnazijo]] in kasneje [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoško akademijo]] ([[slavistika]], [[germanistika]]). 1944 je oče umrl, po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so bili njegovi domači izgnani v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer je kmalu umrla še mati, on pa je lahko ostal v Sloveniji, vendar je bil ves čas pod [[UDBA|udbovskim]] nadzorom. V tem času je živel v deški sirotišnici oziroma internatu Marijanišče. Danes na tem mestu stoji Dijaški dom [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Leta 1948 je odšel v vojsko, kjer je bil kaznovan in obsojen na pol leta kazenskega bataljona. Po odsluženem vojaškem roku je sodeloval pri ''[[Mladina (revija)|Mladinski reviji]]'', ''[[Beseda|Besedi]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Novem svetu]]'', ''[[Perspektive|Perspektivah]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]''. Zaradi objave prvega nadaljevanja romana ''[[Zlati poročnik]]'' v ''Besedi'' (1957) je bil postavljen pred sodišče, revija pa ukinjena. Po več krajših zaposlitvah (mdr. 1963–67 kot [[dramaturg]] v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]]) je bil dolgoletni vodja lutkovnega oddelka Pionirskega doma, po izločitvi LG iz njega (1967) pa je ostal lutkovni [[pedagog]] in mentor (1963–87), kasneje (1977/8–95) tudi književni pedagog oz. (neformalni) literarni mentor v Pionirskem domu. Njegove lutkovne igrice (mdr. lutkovna nadaljevanka ''Dogodivščine Petra Strune'', ki jo je predvajala TV Ljubljana), so ostale v rokopisu. Kot ustanovitelj in prvi urednik revije ''Lutka'' (1966–73) je v seriji člankov sistematično obdelal svoje mentorske izkušnje pri delu z mladimi lutkarji, več let je bil urednik lutkovnega programa [[šibeniški festival|šibeniškega festivala]] otroka. Postal je član [[SAZU]] kot izredni (1997) in redni član (2003). Leta se je poročil se je z učiteljico (1951), [[Marija Vida Kovačič]] roj. Sever (1926–1978), ki je pri Mladinski knjigi urejala revijo ''[[Pionirski list]]'' (1949–76). Njun starejši sin je dr. psihologije [[Dare Kovačič]] (1951), mlajši sin pa [[glasbenik]], [[kantavtor]], [[filozof]] in [[pisatelj]] [[Jani Kovačič]] (1953). ==Literarno ustvarjanje== Pisal je pripovedno [[proza|prozo]] ([[črtica|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e) in eseje; pisal je tudi za otroke. Snov je zajemal iz osebnega in družinskega življenja ter iz neposredno doživetega okolja. Najprej je pisal pod vplivom [[socialni realizem|socialnega realizma]], a ga je okoli leta 1950 začela zanimati posameznikova duhovna in moralna eksistenca. S tem se je približeval [[eksistencializem|eksistencializmu]] in [[modernizem|modernizmu]]. Cikel ''[[Ljubljanske razglednice]]'' je sprožil ostre [[ideologija|ideološke]] ugovore. V njem je upodobil socialne, eksistenčne in moralne stiske malega človeka v povojni Ljubljani. Po letu 1954 se je začel vračati k motivom svoje družine in mladosti, ki jih je vključil v knjigo ''[[Ključi mesta]]''. Nato je napisal knjigo ''[[Deček in smrt]]'', v kateri je ob spominu na očetovo smrt oblikoval teme tesnobe, smrti in absurda. To je oblikoval v izrazito [[modernizem|modernistični]] tehniki. V tem slogu je napisal tudi cikel ''[[Sporočila v spanju – Resničnost]]'', v katerem je združil simboliko eksistencialnih življenjskih položajev z modernističnimi sanjskimi podobami. V knjigi ''[[Preseljevanja]]'' najdemo večino avtobiografskih besedil in obsežen spis ''[[Delavnica|Delavnica : šola pisanja]]'', ki je zmes spominov na otroštvo in družino ter esejističnih meditacij. Po letu 1980 je dosegel vrh z romansiranimi kosi [[avtobiografija|avtobiografije]], napisanih v različnih slogih in tehnikah. Knjiga ''[[Pet fragmentov]]'' je [[modernizem|modernistično]] sporočilo, napisano v 3. osebi, in govori o življenjsko zrelih, erotičnih doživetjih glavne osebe. V knjigi ''[[Basel]]'': ''(Tretji fragment)'' se pripovedovalec s prijemi [[James Joyce|Joyceove]] in [[Marcel Proust|Proustove]] proze vrača "na sledi za izgubljenim časom" v mesto, kjer je preživel svoje otroštvo. ''[[Prišleki]]'' so obsežna trilogija, v kateri je natančno izrisal otroška in mladostna doživetja pred in med vojno ter v prvih povojnih letih. To delo prerašča v [[kronika|kroniko]] cele dobe, saj sta v njem natančno prikazana okolje in čas. Napisal je več besedil za otroške [[slikanica|slikanice]], med pomembne povojne [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev|mladinske]] pisatelje se je uvrstil s knjigo ''[[Zgodbe iz mesta Rič-Rač]]''. Za otroke je začel objavljati najprej v serijskih publikacijah: ''Ciciban, Ljubljanski dnevnik, Mali veseljak, Mlada njiva, Pionir'' in ''Pionirski list''. Po vojni ni bilo primarne mladinske književnosti, skratka: mladinskega/otroškega leposlovja ni bilo. Mladinsko/otroško leposlovje med 1918–1941 pa ni ustrezalo novemu času in kontekstu. Center mladinskega literarnega sistema je postala [[Založba Mladinska knjiga]] (ustanovljena 1948), ki je razvijala in poganjala slovensko mladinsko književnost z izdajanjem primarne literature (pesmi, pravljice, pripovedke ..., ilustracije, stripi ipd.), s časopisi (''Pionirski list, Pionir'', kasneje ''Mladina'') in z revijami (Ciciban 1945–) ter z zbirkami ''Mladi oder'' (1945), ''Sinji galeb'' (1952), ''Čebelica'' (1953), ''Kondor'' (1956), ''Zlata ptica'' (1956), ''Najdihojca'' (1958) itd. Za razvoj področja je bila zaslužna Kristina Brenk, medtem ko je prav pri leposlovju imela odločujoč vpliv urednica Marija Sever, s katero se je Lojze Kovačič poročil leta 1951. Marija Kovačič - Vida (1926–1978) je bila urednica časopisa Pionirski list (1949–1976) pri založbi Mladinska knjiga^{.https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf} <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|title=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|date=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|accessdate=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|website=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|publisher=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|last=BLAZIC, Milena Mileva|first=BLAZIC, Milena Mileva|archive-date=2025-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251006114352/https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|url-status=dead}}</ref> Njegova dela so bila prevedena v več jezikov. Njegova pisna zapuščina je praktično v celoti v [[NUK|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani. {{navedek|Literarna kritika ga uvršča v sam vrh slovenske književnosti, Slovencem je dal opus, kakršnega je dal [[Francozi|Francozom]] [[Marcel Proust|Proust]], [[Rusi|Rusom]] [[Tolstoj]] in [[Angleži|Angležem]] in [[Irci|Ircem]] [[Joyce]].<br> [[Vesna Milek]], ''Delo'' 1. marca 2003}} ==Bibliografija== ===Romani=== * ''[[Ključi mesta]]'' (1964) {{cobiss|ID=2052872}} * ''[[Deček in smrt]]'' (1. izdaja, 1968; 1. del objavljen v ''Perspektivah'' 1961) {{cobiss|ID=5759745}} * ''[[Sporočila v spanju]]'' (1972) {{cobiss|ID=6960385}} * ''[[Preseljevanja]]'' (1974) {{cobiss|ID=1864200}} * ''[[Resničnost (roman)|Resničnost]]'' (1976; 1. izšlo 1972 skupaj s ''Sporočili v spanju'') {{cobiss|ID=2925571}} (nova izdaja, 2023) * ''[[Pet fragmentov]]'' (1981; nova izd. 2021) {{cobiss|ID=23444993}} * ''[[Prišleki]]'': ''Pripoved (Del 1-2)'' (1984; nova izd. 2018) {{cobiss|ID=14654721}} * ''Prišleki'': ''Pripoved (Del 3)'' (1985) {{cobiss|ID=14654977}} * ''[[Sporočila iz sna in budnosti]]: Opuskule'' (avtorska antologija, 1987) {{cobiss|ID=2839809}} * ''Basel'' ''(Tretji fragment)'' (1989) {{cobiss|ID=7738624}} * ''[[Kristalni čas]]'' (1990) {{cobiss|ID=20626944}} * ''[[Deček in smrt]]'' (avtorsko predelana izdaja, 1999) * ''[[Otroške stvari]]'' (2003) {{cobiss|ID=123920384}} * ''[[Tri ljubezni]]'' (vsebinsko zaokrožen avtorski sklop iz ''Pet fragmentov,'' 2004) {{cobiss|ID=216808448}} * ''[[Zrele reči]]'' (2010, izšlo posmrtno) ===Kratke pripovedi in drugo=== * ''[[Ljubljanske razglednice]]'' (v: ''Novele'', 1954) {{cobiss|ID=1379585}} * ''[[Prah: Dnevnik, zapažanja, reminiscence]]'' (1988) {{cobiss|ID=1710850}} * ''[[Vzemljohod]]'' (1993) {{cobiss|ID=36051456}} * ''[[Zgodbe s panjskih končnic]]'' (1993) {{cobiss|ID=32936704}} * ''[[Delavnica: šola pisanja]]'' (1997) * ''[[Literatura ali življenje]]'' (avtorska antologija, 1999) ===Mladinska proza=== * ''[[Novoletna zgodba]]'' (1958) {{cobiss|ID=2054408}} * ''[[Zgodbe iz mesta Rič-Rač]]'' (1962) {{cobiss|ID=2095134}} *''[[Rokec na drugem koncu sveta]] (gramofonska plošča)'' * ''[[Fantek na oblaku]]''; ''[[Dva zmerjavca]]'' (1969) {{cobiss|ID=2055176}} * ''[[Potovanje za nosom]]'' (1972) {{cobiss|ID=296222}} * ''[[Možiček med dimniki]]'' (1974) {{cobiss|ID=294430}} * ''[[Najmočnejši fantek na svetu]]'' (1977) {{cobiss|ID=316958}} * ''[[Rdeča kapica]]'' (1979) {{cobiss|ID=5425672}} * ''[[Dva zmerjalca]]'' /''Dva zmerjavca'' (1979 /2019) {{cobiss|ID=290846}} * ''[[Zgodba o levih in levčku]]'' (1983) {{cobiss|ID=311326}} * ''[[Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod]]'' (1994) {{cobiss|ID=41594880}} ==Nagrade in priznanja== * [[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]] (1969) * [[Župančičeva nagrada|Župančičeva nagrado]] (1972 in 1986) * zlata [[Linhartova plaketa]] za gledališko dejavnost (1973) * [[Prešernova nagrada]] (1973) * [[kresnik (nagrada)|nagrada kresnik]] (prva podeljena, 1991) za najboljši [[roman]] (''[[Kristalni čas]]''; tudi kresnik vseh kresnikov, 2016) in 2004 za roman ''[[Otroške stvari]]''; nominacija za ''[[Vzemljohod]]'' (1994) in ''[[Zrele reči]]'' (2010) * [[nagrada Morishigo]] za najboljšo [[radijska igra|radijsko igro]] na mednarodnem festivalu radijskih iger v Tokiu (1993) * [[Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo na področju lutkarstva (1996) * član [[SAZU]] v razredu za umetnosti (izredni 1997, redni 2003) == Monografije o Lojzetu Kovačiču: == * ''Interpretacije: Lojze Kovačič'' (1998, Nova revija; urednik zbornika Tomo Virk) * ''Fragmenti o prišleku: spominska knjiga Lojzeta Kovačiča'' (2004, MK; ur./izbor Mateja Komel Snoj) * ''Lojze Kovačič: življenje in delo'' (zbornik z mednarodnega simpozija, 2009; uredniški odbor: Gašper Troha, Milena Mileva Blažič, Andrej Leben) * Jure Šink: ''[[Prišleki]], Lojze Kovačič '' (priročnik za spoznavanje književnih del, 2009) * Jure Jakob: ''Otroški pogled: elementi dvoglasja v avtobiografskem pripovedništvu Lojzeta Kovačiča'' (2010) * Matevž Kos: ''O tistem, ki ždi v meni: trije eseji o Lojzetu Kovačiču'' (2022) == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{dlib|ime=Lojze Kovačič}} * https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf<nowiki/>{{Geopedia2|T105_L11689_F33_s16_b4_vF|Grob Lojzeta Kovačiča na Žalah}} * [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=lojze+kova%E8i%E8 Diplomske naloge na temo Lojze Kovačič]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{wikivir-avtor}} == Viri == * Željko Kozinc: Lojze Kovačič. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. 272–275. * [[Tomo Virk]] (ur.): ''Interpretacije: Lojze Kovačič'' (Nova revija, 1998) * Marjeta Žebovec. ''Slovenski književniki rojeni od leta 1920 do 1929''. Ljubljana: Karantanija, 2007 (str. 262–264) * Marjan Dolgan: ''Literarni atlas Ljubljane : zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani'' (ZRC SAZU, 2014) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Lojze}} [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Lojze Kovačič|*]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] mm2ohz8wkrc2hstx4iy6uajstmhjlsp 0 7447 6683116 6679314 2026-05-30T19:29:36Z Gasperus 219997 Posodobitev 6683116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = UEFA Liga prvakov | logo = | caption = Uradni logotip tekmovanja | founded = 1955; 66 let | region = Evropa ([[UEFA]]) | number of teams = 32 (predtekmovanje) <br> 79 (skupno) | qualifier for = | current champions = {{ikonazastave|FRA}} [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] <br> (2. naslov) | most successful club = {{ikonazastave|ESP}} [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] <br> (15 naslovov) | broadcasters = [[Kanal A]], [[Sportklub]], [[Pop TV]] | related comps = [[UEFA Europa League]] {{nowrap|(drugorazredno)}}<br />[[Evropska konferenčna liga|UEFA Europa Conference League]] {{nowrap|(tretjerazredno)}} | motto = | website = {{url|https://www.uefa.com/uefachampionsleague/|uefa.com/uefachampionsleague}} | current = [[UEFA Liga prvakov 2024/25]] }} '''Liga prvakov''' (skrajšano '''UCL''') je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. Gre za enega izmed najbolj prestižnih nogometnih turnirjev na svetu in najbolj prestižnega klubskega tekmovanja v evropskem nogometu, ki ga igrajo prvaki državne lige (in za nekatere narode tudi več ekip) svojih nacionalnih združenj. Leta 1955 je bil uveden kot pokal [[Pokal Evropskih šampionskih klubov|Evropskih šampionskih klubov]], splošno znan kot [[Evropska liga|Evropski pokal]], je bil sprva naravnost nokavt turnir, odprt le za prvake evropskih domačih lig, pri tem pa je njegov zmagovalec evropski klubski prvak. Konkurenca je prevzela sedanje ime leta 1992, leta 1991 pa je bila dodana skupina rplay-off in od leta 1997 omogoča več udeleženih iz nekaterih držav. Od takrat se je razširila in medtem ko večina evropskih nacionalnih lig še vedno lahko vstopi le s svojim prvakom, najmočnejše lige zdaj zagotavljajo do štiri ekipe. Klubi, ki v svoji nacionalni ligi končajo naslednje mesto v čakalni vrsti za evropska tekomovanja v svoji nacionalni ligi, so upravičeni do Evropske Lige, od leta 2021 pa se bodo ekipe, ki niso upravičene do Evropske Lige, kvalificirale za novo tekmovanje, imenovano [[UEFA Evropska Konferenčna Liga]]. V sedanjem formatu se Liga Prvakov začne konec junija s predhodnim krogom, tremi kvalifikacijami in play-off krogom, ki se vsi igrajo preko dveh tekem. Šest preživelih ekip vstopa v skupinski del in se priključi 26 ekipam. 32 ekip se porazdeli v osem skupin po štiri ekipe in med seboj igrajo med dvakrat. Osem zmagovalcev skupin in osem drugouvrščenih nadaljuje v knokavt fazo, katere je zaključek finalna tekma konec maja ali v začetku junija. Zmagovalec Lige prvakov se kvalificira za naslednjo leto Lige Prvakov, [[UEFA Super Pokal]]a in na [[Klubsko svetovno prvenstvo]]. Leta 2020 je bil zaradi vpliva pandemije COVID-19 motil tradicionalni urnik tekem. Zaradi tega je bila oblika preostalega turnirja začasno spremenjena, v četrtfinalu in v polfinalu so od 12. do 23. avgusta igrali na nevtralnih prizoriščih v [[Lizbona|Lizboni]] na [[Portugalska|Portugalskem]], kjer so tudi igrali eno tekmo, namesto dveh. Španski klubi imajo največje število zmag (18 zmag), sledita [[Anglija]] (13 zmag) in [[Italija]] (12 zmag). [[Anglija]] ima največje število zmagovalnih ekip, saj je naslov osvojilo pet različnih klubov. Tekmovanje je zaenkrat dobilo 22 klubov, od tega jih je 12 osvojilo več kot enkrat in osem jih je uspešno ubranilo svoj naslov. [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] je najuspešnejši klub v zgodovini turnirja, saj ga je osvojil 13-krat, vključno s prvih petimi sezonami. [[FC Bayern München|Bayern München]] je v finalu leta 2020 premagal [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] z 1:0, za njihovo 6. trofejo. ==Zgodovina== Konec leta 1954 se je uredniku francoskega športnega časnika L'Equipe Gabrielu Hanotu porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški Wolverhampton s 3:2 premagal budimpeštanski Honved, Hanotu pa je uspelo prepričati UEFO o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in Evropsko nogometno zvezo je naposled tudi s pomočjo Mednarodne nogometne zveze le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: Milan (Italija), AGF Aarhus (Danska), Anderlecht (Belgija), Djurgården (Švedska), Gwardia Warszawa (Poljska), Hibernian (Škotska), Partizan (Jugoslavija), PSV Eindhoven (Nizozemska), Rapid Wien (Avstrija), Real Madrid (Španija), Rot-Weiss Essen (Zahodna Nemčija), Saarbrücken (Saar), Servette (Švica), Sporting CP (Portugalska), Stade de Reims (Francija), in Vörös Lobogó (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom. Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala. časnika L'Equipe Gabriela Hanota porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški [[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton]] s 3:2 premagal budimpeštanski [[Budapest Honvéd FC|Honved]], Hanotu pa je uspelo prepričati [[UEFA|UEFO]] o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in [[UEFA|Evropsko nogometno zvezo]] je naposled tudi s pomočjo [[FIFA|Mednarodne nogometne zveze]] le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: [[A.C. Milan|Milan]] (Italija), [[Aarhus Gymnastikforening|AGF Aarhus]] (Danska), [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]] (Belgija), [[Djurgårdens IF Fotboll|Djurgården]] (Švedska), [[Gwardia Warszawa]] (Poljska), [[Hibernian F.C.|Hibernian]] (Škotska), [[FK Partizan|Partizan]] (Jugoslavija), [[PSV Eindhoven]] (Nizozemska), [[SK Rapid Wien|Rapid Wien]] (Avstrija), [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] (Španija), [[Rot-Weiss Essen]] (Zahodna Nemčija), [[1. FC Saarbrücken|Saarbrücken]] ([[Saar (protectorate)|Saar]]), [[Servette FC|Servette]] (Švica), [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] (Portugalska), [[Stade de Reims]] (Francija), in [[MTK Budapest FC|Vörös Lobogó]] (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom. Do leta [[1991]] se je tekmovanje imenovalo ''pokal državnih prvakov'', saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala. ==Himna== Himno lige prvakov s preprostim imenom, uradno ''Champions League'' je napisal Tony Brittna in je priredba od Georga Friedricha Händela ''Zadok the Priest''. V himni so uporabljeni trije uradni jeziki UEFE: angleščina, francoščina in nemščina. Himna se igra pred vsako tekmo, kakor tudi na začetku in koncu televizijskih prenosov tekem. Celotna himna je dolga približno tri minute, ima pa dva kratka verza in refren. ==Format== [[File:UEFA members Champs League group stage.png|thumb|380px|Zemljevid UEFA držav katerih ekipe so igrale skupinski del Lige prvakov. {{legend|#67E863|UEFA država članica, ki je že bila zastopana v skupinskem delu}} {{legend|#6085EF|UEFA država članica, ki še ni bila zastopana v skupinskem delu}} {{legend|#C0C0C0|ni UEFA država članica}}]] Od leta 2009 se liga prvakov igra v dveh tekmah (ena doma in ena v gosteh). Ekipe, ki nimajo zagotovljenih neposrednih mest v skupinskem delu, se za mesta borijo preko kvalifikacij. Število ekip v ligi prvakov, ki jih lahko ima posamezna zveza, je odvisna od položaja na UEFA koeficient lestvici članic. Ti koeficienti predstavljajo točke, ki jih posamezni klubi pridobijo z rezultati v zadnjih petih letih lige prvakov ali evropske lige. Večji koeficient ima zveza, več ekip lahko nastopa v ligi pravkov. Zveze z manjšim koeficientom pa nastopijo v kvalifikacijah. Da lahko klubi nastopijo v ligi prvakov morajo poleg športnih kriterijev, imeti dovoljenje s strani svoje nacionalne zveze. Za pridobitev licence, mora klub izpolnjevati določene zahteve, kot so stadion, infrastruktura in finančni pogoji. Po starem formatu je na turnirju sodelovalo 32 ekip, ki so bile razdeljene v 8 skupin, ki jih je določil žreb. "Ekipe iz istih držav ne morejo biti skupaj v skupini. Vsaka ekipa se v skupini pomeri s preostalimi tremi ekipami, tako doma kot v gosteh. Zmagovalci in drugouvrščeni iz vsake skupine napredujejo v osmino finala. Tretjeuvrščena ekipa pa se uvrsti v evropsko ligo. V osmini finala se prav tako ne morejo srečati ekipe iz iste države, od četrtfinala naprej pa se lahko. Skupinski del se igra od septembra do decembra, medtem ko se izločilni del začne v februarju. V izločilnem delu, kot je osmina finala, četrfinale in pa polfinale, se igrata dve tekmi, z izjemo finala, kjer se zmagovalec odloči na eni tekmi. Ta po navadi poteka v zadnjih dveh tednih v mesecu maju ali začetku junija." Po novem formatu v ligi prvakov sodeluje 36 ekip, ki so postavljene vse v eno ligo. Ekipe so razdeljene v 4 bobne, vsaka ekipa dobi 2 nasprotnika iz vsakega bobna. Tako ekipa dobi 8 nasprotnikov, 4 tekme odigra doma, 4 pa v gosteh. 8 najuspešnejših ekip se uvrsti med 16 najboljših, medtem ko za ostalih 8 mest tekmujejo klubi, ki na lestvici končajo med 9 in 24 mestom. Ekime med 9 in 16 mestom igrajo proti ekipam na 17 in 24 mestom, igra se domača tekma in v gosteh. Tista ekipa ki je uspešnejša napreduje med 16 najboljših. ko imamo vseh 16 ekip, poteka format enako kot prej. Do finala se igra 2 tekmi, v finalu pa ena. ===Format tekmovanja od sezone 2015/16=== Od sezone 2015/16 v ligi prvakov tekmujejo tudi zmagovalci evropske lige, in sicer v skupinskem delu. Največje število, ki jo lahko ima posamezna zveza se je povečala od štiri do pet ekip. {|class="wikitable" |- !colspan=2| !Št. ekip, ki vstopijo v tem krogu !Št. ekip, ki napreduje iz prejšnjega kroga |- !colspan=2|Prvi kvalifikacijski krog<br>(8 ekip) | *8 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 47.–54. mesta na lestvici | |- !colspan=2|Drugi kvalifikacijski krog<br>(34 ekip) | *30 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 16.–46. mesta na lestvici (razen Lihtenštajna) | *4 zmagovalci iz prvega kvalifikacijskega kroga |- !rowspan=2|Tretji kvalifikacijski krog !Prvaki<br>(20 ekip) | *3 prvaki iz nacioanlnih zvez uvrščenih od 13.–15. mesta na lestvici | *17 zmagovalcev iz drugega kvalifikacijskega kroga |- !Ne-prvaki<br>(10 ekip) | *9 drugouvrščenih iz nacioanlnih zvez od 7.–15. mesta na lestvici *1 ekipa iz nacionalne zveze uvrščena na 6. mestu na lestvici | |- !rowspan=2|Play-off krog !Prvaki<br>(10 ekip) | | *10 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; prvaki |- !Ne-pravki<br>(10 ekip) | *2 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 4.–5. mesta na lestvici *3 četrtouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta a lestvici {{ref|LP|[LP]}} *Prvak [[Evropska liga|Evropske lige]]{{ref|EL|[EL]}} | *5 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; ne-prvaki |- !colspan=2|Skupinski del<br>(32 ekip) | *12 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–12. mesta na lestvici *6 drugouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–6. mesta na lestvici *3 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta na lestvici *Prvak [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] | *5 zmagovalcev iz play-off kroga; prvaki *5 zmagovalcev iz play-off kroga; ne-prvaki |- !colspan=2|Izločilni del<br>(16 ekip) | | *8 zmagovalcev skupinskega dela *8 druguvrščenih skupinskega dela |} :{{note|EL|EL}}: {{razširi|razdelek}} :{{note|LP|LP}}: {{razširi|razdelek}} ==Nagrade== ===Pokal in medalje=== [[File:Trofeo UEFA Champions League.jpg|thumb|Uradni pokal.]] Vsaka ekipa, ki je tri leta zaporedoma ali skupno petkrat osvojila Ligo prvakov prejela v trajno last repliko pokala (izvirnik pokala zavedno ostane v lasti UEFE). To je uspelo le petim klubom, Real Madridu, Ajaxu, Bayern Munichu, Milanu in Liverpoolu. Sedanji pokal je visok 74&nbsp;cm (29 palcev) in iz srebra, ki tehta 11&nbsp;kg (24&nbsp;lb). Zasnovl ga je Jörg Stadelmann, zlatar iz Berna, Švice. Prejšnji originalni pokal ima v lasti Real Madrid, ko je do leta 1966 osvojil šest naslovov. Stane pa okoli 10.000 švicarskih frankov. Od sezone 2012/13 poleg pokala zmagovalcu podelijo tudi 40 zlatih medalj. Prav tako pa tudi drugouvrščeni prejmejo 40 srebrnih medalj. ===Denarne nagrade=== Od sezone 2015–16, [[UEFA]] vsakemu klubu, ki zmaga v t.i. play-offu, plača 2 [[milijon]]a [[evro|€]], poražencu pa 3 milijone €. Vsak klub, ki nastopa v skupinskem delu tekmovanja, prejme 12 milijonov €. Zmaga v skupinskem delu je vredna 1.5 milijona €, remi pa 500.000 €. Dodatno UEFA vsakemu, ki se iz skupine uvrsti med šestnajst najboljših plača 5.5 milijona €, četrtfinalistu 6 milijona €, polfinalistu 7 milijone €, finalistu 10.5 milijone € in zmagovalcu 15 milijonov €. *Prvi krog kvalifikacij: 200.000 € *Drugi krog kvalifikacij: 300.000 € *Tretji krog kvalifikacij: 400.000 € *Poraženec play-offa: 3.000.000 € *Zmagovalec play-offa: 2.000.000 € *Skupinski del tekmovanja: 12.000.000 € *Zmaga v skupini: 1.500.000 € *Neodločen izid v skupini: 500.000 € *Uvrstitev v osmino finala: 5.500.000 € *Četrtfinale: 6.000.000 € *Polfinale: 7.000.000 € *Poraženec v finalu: 10.500.000 € *Zmagovalec finala: 15.000.000 € == Zmagovalci Lige prvakov == === Zmagovalci po letih === {{Div col|3}}[[Nogometna Liga prvakov - sezona 2025/26|2025 - 2026]] // [[Paris Saint-Germain]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2024/25|2024 - 2025]] // [[Paris Saint-Germain]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2023/24|2023 - 2024]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2022/23|2022 - 2023]] // [[Manchester City F.C.|Manchester City]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2021/22|2021 - 2022]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2020/21|2020 - 2021]] // [[Chelsea FC]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2019/20|2019 - 2020]] // [[Bayern München]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2018/19|2018 - 2019]] // [[Liverpool]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2017/18|2017 - 2018]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2016/17|2016 - 2017]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2015/16|2015 - 2016]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2014/15|2014 - 2015]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2013/14|2013 - 2014]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2012/13|2012 - 2013]] // [[Bayern München]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2011/12|2011 - 2012]] // [[Chelsea FC]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov – sezona 2010/11|2010 - 2011]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2009/10|2009 - 2010]] // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2008/09|2008 - 2009]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2007/08|2007 - 2008]] // [[Manchester United]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2006/07|2006 - 2007]] // [[AC Milan]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2005/06|2005 - 2006]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2004/05|2004 - 2005]] // [[Liverpool]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2003/04|2003 - 2004]] // [[Porto]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2002/03|2002 - 2003]] // [[AC Milan]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2001/02|2001 - 2002]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2000/01|2000 - 2001]] // [[Bayern München]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 1999/00|1999 - 2000]] // [[Real Madrid]]<br /> 1998 - 1999 // [[Manchester United]]<br /> 1997 - 1998 // [[Real Madrid]]<br /> 1996 - 1997 // [[Borussia Dortmund]]<br /> 1995 - 1996 // [[Juventus]]<br /> 1994 - 1995 // [[AFC Ajax]]<br /> 1993 - 1994 // [[AC Milan]]<br /> 1992 - 1993 // [[Olympique de Marseille]]<br /> 1991 - 1992 // [[FC Barcelona]]<br /> 1990 - 1991 // [[Crvena Zvezda]]<br /> 1989 - 1990 // [[AC Milan]]<br /> 1988 - 1989 // [[AC Milan]]<br /> 1987 - 1988 // [[PSV Eindhoven]]<br /> 1986 - 1987 // [[Porto]]<br /> 1985 - 1986 // [[Steaua Bukarešta]]<br /> 1984 - 1985 // [[Juventus]]<br /> 1983 - 1984 // [[Liverpool]]<br /> 1982 - 1983 // [[Hamburger SV]]<br /> 1981 - 1982 // [[Aston Villa]]<br /> 1980 - 1981 // [[Liverpool]]<br /> 1979 - 1980 // [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]<br /> 1978 - 1979 // [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]<br /> 1977 - 1978 // [[Liverpool]]<br /> 1976 - 1977 // [[Liverpool]]<br /> 1975 - 1976 // [[Bayern München]]<br /> 1974 - 1975 // [[Bayern München]]<br /> 1973 - 1974 // [[Bayern München]]<br /> 1972 - 1973 // [[AFC Ajax]]<br /> 1971 - 1972 // [[AFC Ajax]]<br /> 1970 - 1971 // [[AFC Ajax]]<br /> 1969 - 1970 // [[Feyenoord]]<br /> 1968 - 1969 // [[AC Milan]]<br /> 1967 - 1968 // [[Manchester United]]<br /> 1966 - 1967 // [[Celtic F.C.]]<br /> 1965 - 1966 // [[Real Madrid]]<br /> 1964 - 1965 // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1963 - 1964 // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1962 - 1963 // [[AC Milan]]<br /> 1961 - 1962 // [[Sport Lisboa e Benfica|SL Benfica]]<br /> 1960 - 1961 // [[Sport Lisboa e Benfica|SL Benfica]]<br /> 1959 - 1960 // [[Real Madrid]]<br /> 1958 - 1959 // [[Real Madrid]]<br /> 1957 - 1958 // [[Real Madrid]]<br /> 1956 - 1957 // [[Real Madrid]]<br /> 1955 - 1956 // [[Real Madrid]]<br /> {{Div col end}} === Zmagovalci po klubih === {| class="wikitable sortable" |- !Klub !Št. naslovov prvaka !Št. 2.mest (Podprvakov) !Leto, ko so bili prvaki !Leto , ko so bili drugouvrščeni |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]]|| align="center" |15|| align="center" |3||1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1966, 1998, 2000, 2002, 2014, 2016, 2017, 2018, 2022, 2024 ||1962, 1964, 1981 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Milano]]||align=center|7||align=center|4||1963, 1969, 1989, 1990, 1994, 2003, 2007||1958, 1993, 1995, 2005 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Bayern München]]||align=center|6||align=center|5||1974, 1975, 1976, 2001, 2013, 2020||1982, 1987, 1999, 2010, 2012 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Liverpool]]||align=center|6||align=center|3||1977, 1978, 1981, 1984, 2005,2019||1985, 2007, 2018 |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Barcelona]]||align=center|5||align=center|3||1992, 2006, 2009, 2011, 2015 || 1961, 1986, 1994 |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ajax]]||align=center|4||align=center|2||1971, 1972, 1973, 1995||1969, 1996 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]]||align=center|3||align=center|2||1964, 1965, 2010||1967, 1972 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Manchester United]]||align=center|3||align=center|2||1968, 1999, 2008|| 2009, 2011 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | align="center" |2 | align="center" |1 |2025, 2026 |2020 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Juventus]]||align=center|2||align=center|7||1985, 1996||1973, 1983, 1997, 1998, 2003, 2015, 2017 |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Benfica]]||align=center|2||align=center|5||1961, 1962||1963, 1965, 1968, 1988, 1990 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea]]|| align="center" |2|| align="center" |1||2012, 2021||2008 |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Porto]]||align=center|2||align=center|0||1987, 2004|| |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Nottingham Forest]]||align=center|2||align=center|0||1979, 1980|| |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Dortmund]]||align=center|1||align=center|2||1997||2013, 2024 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[Olympique de Marseille|Olympique Marseille]]||align=center|1||align=center|1||1993||1991 |- |{{ikonazastave|Romunija}} [[Steaua Bukarešta]]||align=center|1||align=center|1||1986||1989 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Hamburger SV]]||align=center|1||align=center|1||1983||1980 |- |{{ikonazastave|SCO}} [[Celtic F.C.|Celtic]]||align=center|1||align=center|1||1967||1970 |- |{{ikonazastave|Jugoslavija|SFR}} [[Crvena zvezda]]||align=center|1||align=center|0||1991|| |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[PSV Eindhoven]]||align=center|1||align=center|0||1988|| |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Aston Villa]]||align=center|1||align=center|0||1982|| |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Feyenoord]]||align=center|1||align=center|0||1970|| |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Atlético Madrid]]||align=center|0|| align=center |3|| ||1974, 2014, 2016 |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Valencia]]||align=center|0||align=center|2|| ||2000, 2001 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[Stade Reims]]||align=center|0||align=center|2|| ||1956, 1959 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Tottenham Hotspur F.C.]]||align=center|0||align=center|1|| ||2019 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Arsenal]]||align=center|0||align=center|1|| ||2006 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[AS Monaco]]||align=center|0||align=center|1|| ||2004 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Bayer Leverkusen]]||align=center|0||align=center|1|| ||2002 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Sampdoria]]||align=center|0||align=center|1|| ||1992 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roma]]||align=center|0||align=center|1|| ||1984 |- |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]]||align=center|0||align=center|1|| ||1979 |- |{{ikonazastave|Belgija}} [[Club Brugge]]||align=center|0||align=center|1|| ||1978 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Mönchengladbach]]||align=center|0||align=center|1|| ||1977 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[Saint-Étienne]]||align=center|0||align=center|1|| ||1976 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Leeds United]]||align=center|0||align=center|1|| ||1975 |- |{{ikonazastave|Grčija}} [[Panathinaikos]]||align=center|0||align=center|1|| ||1971 |- |{{ikonazastave|Jugoslavija|SFR}} [[Partizan]]||align=center|0||align=center|1|| ||1966 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Eintracht Frankfurt]]||align=center|0||align=center|1|| ||1960 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[ACF Fiorentina|Fiorentina]]||align=center|0||align=center|1|| ||1957 |} === Zmagovalci po državah === {| class="wikitable sortable" |- ! Država ! Št. naslovov prvaka ! Št. nastopov v finalu ! % zmag v finalih ! Prvaki iz te države ! Finalisti iz te države |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Španija]] | align="center" | 18 | align="center" |28 |58 % | [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] (13), [[FC Barcelona|Barcelona]] (5) | [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] (3), [[FC Barcelona|Barcelona]] (3), [[Valencia CF|Valencia]] (2), [[Atlético de Madrid|Atlético Madrid]] (3) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Anglija]] | align="center" | 14 |align=center|22 |64 % | [[Liverpool F.C.|Liverpool]] (6), [[Manchester United F.C.|Manchester United]] (3), [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] (2), [[Chelsea F.C.|Chelsea]] (2), [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]] (1) | [[Liverpool F.C.|Liverpool]] (2), [[Tottenham Hotspur F.C.]] (1), [[Arsenal F.C.|Arsenal]] (1), [[Chelsea F.C.|Chelsea]] (2), [[Leeds United F.C.|Leeds United]] (1), [[Manchester United F.C.|Manchester United]] (2) |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] |align=center| 12 |align=center|28 |46 % | [[A.C. Milan|Milan]] (7), [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]] (3), [[Juventus F.C.|Juventus]] (2) | [[Juventus F.C.|Juventus]] (7), [[A.C. Milan|Milan]] (4), [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]] (2), [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (1), [[A.S. Roma|Roma]] (1), [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] (1) |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]] |align=center| 7 |align=center|18 |39 % | [[Bayern München]] (5), [[Borussia Dortmund]] (1), [[Hamburger SV|Hamburg]] (1) | [[Bayern München]] (5), [[Borussia Dortmund]] (1), [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] (1), [[Borussia VfL 1900|Borussia Mönchengladbach]] (1), [[Eintracht Frankfurt]] (1), [[Hamburger SV|Hamburg]] (1) |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] |align=center| 6 |align=center|8 |75 % | [[AFC Ajax|Ajax]] (4), [[Feyenoord]] (1), [[PSV Eindhoven]] (1) | [[AFC Ajax|Ajax]] (2) |- | {{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]] |align=center| 4 |align=center|9 |44 % | [[S.L. Benfica|Benfica]] (2), [[F.C. Porto|Porto]] (2) | [[S.L. Benfica|Benfica]] (5) |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] |align=center| 2 |align=center|6 |16 % | [[Olympique de Marseille|Marseille]] (1) ,[[Paris Saint-Germain]] (2) | [[Stade Reims|Reims]] (2), [[Olympique de Marseille|Marseille]] (1), [[AS Monaco FC|Monaco]] (1), [[AS Saint-Étienne|St-Étienne]] (1) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Škotska]] |align=center| 1 |align=center|2 |50 % | [[Celtic F.C.|Celtic]] (1) | [[Celtic F.C.|Celtic]] (1) |- | {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |align=center| 1 |align=center|2 |50 % | [[Steaua Bukarešta]] (1) | [[Steaua Bukarešta]] (1) |- | {{ikonazastave|Srbija}} [[Srbija]] |align=center| 1 |align=center|2 |50 % | [[Crvena zvezda]] (1) | [[Partizan]] (1) |- | {{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]] |align=center| 0 |align=center| 1 |0 % | - | [[Panathinaikos FC|Panathinaikos]] (1) |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]] |align=center| 0 |align=center| 1 |0 % | - | [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]] (1) |- | {{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]] |align=center| 0 |align=center| 1 |0 % | - | [[Malmö FF]] (1) |- |} <noinclude> </noinclude> ==Slovensko sodelovanje v Ligi prvakov== Prvi slovenski klub, ki se je uvrstil v skupinski del Lige prvakov, je bil v sezoni 1999/2000 takratni državni prvak [[NK Maribor|Maribor]], ki je igral v skupini z italijanskim [[S.S. Lazio|Laziem]], ukrajinskim [[Dinamo Kijev|Dinamom]] in nemškim [[Bayer 04 Leverkusen|Bayerjem iz Leverkusna]]. V [[Kijev]]u je z 1–0 premagal Dinamo ter bil na vrhu lestvice. Sledil je domači poraz proti Bayerju z 2–0, nato je Lazio dvakrat z 4–0 odpravil slovenske prvake na obeh tekmah. Dinamo se je maščeval za poraz, tekma se je končala z izidom 2–1, na zadnji šesti tekmi pa je Maribor z 0–0 odščipnil točko Bayerju. V skupini A je končal s štirimi osvojenimi točkami na zadnjem, četrtem mestu, iz skupine pa sta napredovala Lazio in Dinamo Kijev. Nekaj slovenskih nogometašev je uspešno igralo za tuje klube. [[Zlatko Zahovič]], ki je bil najboljši slovenski nogometaš, je v dresu [[FC Porto|Porta]] pokazal svoje najboljše predstave, vendar mu z moštvom nikoli ni uspelo priti prav do vrha. Nekoliko uspešnejši je bil leta 2001, ko se je z [[Valencia CF|Valencio]] uvrstil v finale in po izvajanju enajstmetrovk (vratar [[Oliver Kahn]] mu jo je mojstrsko ubranil) izgubil proti [[Nogometni klub Bayern München|münchenskemu Bayernu]]. V ligo prvakov se je v dresu [[Genova|genovske]] [[Sampdoria|Sampdorie]] v finale uvrstil tudi [[Srečko Katanec]], njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti [[FC Barcelona|Barceloni]]. V sezoni 2010/11 je v Ligi prvakov nastopal Valter Birsa s svojim AJ Auxerre. V skupini G se je pomeril z Realom, Milanom in Ajaxom. V petih nastopih je dosegel en zadetek v Amsterdamu. V sezoni 2014/15 je nastopal Jan Oblak, v dresu Atletica iz Madrida, se je prebil do četrtfinala, kjer so jih premagali mestni tekmeci Real Madrid. V tej sezoni se je v skupinski del drugič v zgodovini prebil tudi NK Maribor. V skupini G se je pomeril z angleškim [[Chelsea F.C.|Chelsejem]], nemškim [[FC Schalke 04|Schalkejem]] in portugalskem [[Sporting Clube de Portugal|Sportingu]]. Na domači tekmi je remiziral s Sportingom, z 1–1, v gosteh pri Schalkeju prav tako, kakor tudi s Chelsejem doma. V Londonu je doživel visok poraz, s 6–0 jih je premagal Chelsea, na portugalskem jih je odpravil Sporting s 3–1, doma pa so v zadnji tekmi doživeli poraz z 1–0 proti Schalkeju. V sezoni 2015/16 se je [[Jan Oblak]], v dresu [[Atletico Madrid]]a, prebil vse do finala. Premoč so morali priznati mestnemu tekmecu Realu, ki jih je premagal po izvajanju 11-metrovk. == Glej tudi == * [[Superliga]] == Zunanje povezave == *[https://www.uefa.com/uefachampionsleague/ Uradna stran] *[http://www.uefa-coefficients.com/index.php UEFA koeficienti] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Liga prvakov|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1955]] {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} 395ps10uk66uk5hgeva8osu2p37geo4 0 9210 6683200 4311115 2026-05-31T08:06:30Z MaksiKavsek 244409 /* Kratica */ + 6683200 wikitext text/x-wiki '''As''' je lahko: [[Slika:Playing card heart A.svg|thumb|Srčev as]] * [[As (karta)|najvišja karta]] v barvi kart * zelo uspešen posameznik na različnih področjih: :* [[letalski as]] :* [[štuka as]] :* [[tankovski as]] :* [[podmorniški as]] ([[as globin]]) :* as, vrhunski [[športnik]] * [[as (tenis)|as]] pri [[tenis]]u == Kratica == * simbol za kemijski element [[arzen]] * as, ime [[ton]]a (za polton znižani ton A) * [[Aktivna Slovenija|AS]] - Aktivna Slovenija * AS - [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiv (Republike) Slovenije]] === Drugi pomeni === [[Slika:Vecchi 051 - transparent background.PNG|thumb|Rimski as iz leta 240-225 pr. n. št.]] * [[Ås]] - občina Norveške * [[As (valuta)|As]] - [[Rimska republika|rimski]] kovanec, vreden {{frac|1|10}}, po letu 141 pr. n. št. pa {{frac|1|16}} [[denarij]]a. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|as|As}} {{razločitev}} nxy8cbm9j16sxj4zv6wymqlpk5zxltb 0 12538 6682963 6401119 2026-05-30T14:00:02Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6682963 wikitext text/x-wiki '''Kocbek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 673 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Kocbek]] (*1950), [[brigadir]] SV, veteran vojne za Slovenijo *Branko Kocbek (1927—2008), elektrotnik v medicini, ljubiteljski [[astronom]] *[[Branko Kocbek]] (*1960), ekonomist * [[Darja Kocbek]], novinarka * Dejan Kocbek (*1966), mag. ekonomije, dipl. ing. računalništva * [[Edvard Kocbek]] (1904—1981), književnik (pesnik, pisatelj, esejist) in politik * [[Fran Kocbek]] (1863—1930), šolnik, organizator planinstva in publicist *[[Gorazd Kocbek]], [[Oljarna Kocbek|oljar(-na Kocbek)]] *[[Jana Kocbek]], ahitektka * [[Jože Kocbek]] (1908—1994), poslanec, publicist (brat Edvarda) * [[Jurij Kocbek]] (1949—2009), grafični oblikovalec, fotograf (sin Edvarda) * [[Luka Kocbek]] (*197#), prevajalec, vnuk E. Kocbeka * [[Maks Kocbek]] (1933—2023), strojni inženir in gospodarstvenik * [[Marijan Kocbek]] (*1957), gospodarski pravnik, univ. prof. * [[Matija Kocbek]], grafični oblikovalec, oglaševalec * [[Matjaž Kocbek]] (1946—2013), pesnik, dramatik in slikar (sin Edvarda) * [[Mihaela Margan Kocbek|Mihaela (Miša) Margan Kocbek]] (*1979), blogerka, pisateljica, fotomodel * [[Mojca Kocbek Vimos]] (*1974), arhitektka in scenografka *[[Petra Kocbek]], farmacevtska tehnologinja, prof. FFA * [[Rajmund Kocbek]] (*1952), slikar * [[Rudi Kocbek]], plesni učitelj, koordinator plesa četvorke maturantov po Slveniiji *[[Uroš Kocbek]], konjeniški športnik (policist) == Glej tudi == *[[Oljarna Kocbek]], ustanovljena leta 1929 *priimke [[Koce]], [[Kocjančič]], [[Kocijan]], [[Kocjančič]], [[Kodek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kocbek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4t22itqljbcnmixyxzl2fukinlynbyh 0 22976 6683218 6681643 2026-05-31T09:00:16Z MaksiKavsek 244409 + kat 6683218 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Oton Župančič |caption = Portret Otona Župančiča |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Čaša opojnosti]]<br />[[Čez plan]]<br />[[Samogovori]]<br />[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'' }} '''Oton Župančič''' (tudi '''Otto Zupančič''')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vinica/04324/?pg=145|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04324 {{!}} Vinica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=6. avgust 2025|website=Matricula Online}}</ref> [óton župánčič], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[dramatika|dramatik]], [[prevajalec]], [[politik]] in [[Arhivistika|arhivist]] in urednik revije ''[[Ljubljanski zvon]]'', * [[23. januar]] [[1878]], [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], [[Bela krajina]], † [[11. junij]] [[1949]], [[Ljubljana]]. == Življenje == [[Slika:OtonZupancicHouse-Vinica.JPG|thumb|right|200px|Rojstna hiša Otona Župančiča v Vinici]] Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]]. Z [[Dragotin Kette|Dragotinom Kettejem]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipom Murnom Aleksandrovim]] in [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] se je začel družiti v dijaškem društvu [[Zadruga|Zadrugi]]. Rodil se je v premožni [[Bela krajina|belokranjski]] trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]], mati Ana (roj. Malič) pa je bila starega belokranjskega rodu, iz družine, ki je v času rojstva Otona že 300 let živela v trgu Vinica. Otroštvo je preživel v Vinici in v [[Dragatuš]]u. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je 1895 dokončal gimnazijo. Po maturi je na [[Dunaj]]u študiral [[zgodovina|zgodovino]] in [[geografija|zemljepis]]. Leta 1900 je oboje absolviral, vendar študija ni končal. V letu 1902/03 je odslužil vojaški rok. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil leta 1903 en semester suplent na ljubljanski prvi državni gimnaziji, nato pa 1905 za 5 let odšel v tujino. Živel je v [[Pariz]]u, Dunaju. 1907 je postal vzgojitelj grofiča [[Manfred Atems|Manfreda Atemsa]] in živel v tej aristokratski rodbini v [[Wutemberg|Wutembergu]], [[Predarlska|na Predarlskem]] in na [[Bavarska|Bavarskem]] do 1910. Vrnil se je v Ljubljano, kjer se je sprva preživljal s prevajanjem, 1912 pa je postal dramaturg v ljubljanskem gledališču, po [[Anton Aškerc|Aškerčevi]] smrti pa je postal mestni [[arhivar]]. Poročil se je z Ano Kesslerjevo in v zakonu so se mu rodili trije otroci. Od leta 1920 naprej je bil dramaturg [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča]] v ljubljanski [[ljubljanska Drama|Drami]] in kasneje postal njegov upravnik (1929). Leta 1926 je prevzel predsedstvo Društva slovenskih književnikov in ga vodil do 1938, ko so ga izvolili za častnega predsednika. 1926 je bil tudi med ustanovitelji slovenskega PEN in bil izvoljen za njegovega prvega predsednika, kar je ostal do začetka vojne 1941 (s prekinitvijo 1933-36, ko ga je zamenjal Izidor Cankar). Oton Župančič je bil imenovan tudi med prve člane [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1938. Pri njej je 1945 ustanovil in vodil Zavod za kulturo slovenskega jezika ter umetnostni razred. Od leta 1938 je bil tudi [[častni meščan Ljubljane]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil povezan z [[narodnoosvobodilni boj|NOB-jem]]. Vodstvu je bil tako pomemben, da so 1. oktobra 1944, ko so ga ujeli Nemci, v zameno za njegovo prostost izpustili ujetega nemškega generalmajorja [[Karl von Dewitz-Krebs|Karla von Dewitz-Krebsa]].<ref>[https://znaci.org/zb/4_2_14.htm Obaveštenje Edvarda Kardelja od 1. oktobra 1944. Vrhovnom komandantu NOV i POJ o hapšenju slovenačkog pesnika Otona Župančića s molbom da se dozvoli njegova razmena za zarobljenog nemačkog generala], ZBORNIK NOR-a, tom II - DOKUMENTI VRHOVNOG ŠTABA NOV I POJ - knjiga 14 - septembar-decembar 1944, str. 193</ref> Po koncu druge svetovne vojne je sodeloval v javnem in političnem življenju, bil je najstarejši poslanec [[ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|ljudske skupščine]] LRS, član njenega Prezidija ter predsednik Slovenske matice (od 1947), katere delo je vodil dejansko že pred 2. svetovno vojno. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja oblast podelila častni naziv »ljudski umetnik«, ljubljanska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja. Umrl je v Ljubljani leta 1949 in je pokopan na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]], v t. i. [[grobnica moderne|grobnici moderne]]. Oton Župančič je imel tri otroke, njegova sinova sta bila patofiziolog in akademik [[Andrej Otona Župančič|Andrej O. Župančič]] ter arhitekt [[Marko Župančič]], hčerka pa zdravnica [[Jasna Kmet Župančič]]. == Delo == === Poezije za odrasle === [[Slika:Oton Župančič - Čez plan (cover).jpg|thumb|right|250px|''[[Čez plan]]'' (1904)]] * ''[[Čaša opojnosti]]'' (1899) {{COBISS|id=6921273}} * ''[[Čez plan]]'' (1904) {{COBISS|id=38974721}} * ''[[Samogovori]]'' (1908) {{COBISS|id=475649}} * ''[[V zarje Vidove]]'' (1920) {{COBISS|id=172830}} * ''[[Zimzelen pod snegom]]'' (1945) {{COBISS|id=475905}} === Otroške pesniške zbirke === * ''[[Pisanice (1900)|Pisanice]]'' (1900) {{COBISS|id=56982784}} * ''[[Lahkih nog naokrog]]'' (1912) {{COBISS|id=88269568}} * ''[[Sto ugank]]'' (1915) {{COBISS|id=4327735}} * ''[[Ciciban in še kaj]]'' (1915) {{COBISS|id=2988601}} === Dramska dela === * ''[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'' (1924) {{COBISS|id=2046977}} Velik pomen imajo tudi njegovi [[prevod]]i, zlasti [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[Molière|Molièra]]. == Dela za otroke in mladino == S poezijo za otroke se je Oton Župančič z večjimi ali manjšimi presledki ukvarjal vse življenje in ji ves čas posvečal enako skrb kakor ustvarjanju za odrasle. Z otroškimi pesmimi se je njegova lirika začela. Prve je napisal že v nižji gimnaziji v [[Novo mesto|Novem mestu]], ko je bil še otrok. Takrat je nastala tudi pesmica ''Zima, zima bela'', ki ji je kasneje dal naslov ''Pesem nagajivka''. V Krekovem slovstvenem krožku in dijaški Zadrugi se je kot gimnazijec višjih razredov v Ljubljani šolal predvsem ob slovanski ljudski poeziji, glavni vir navdiha pa so mu bila v tem obdobju še zmeraj zelo živa doživetja iz otroštva v [[Bela krajina|Beli krajini]]. V letih od 1894 do 1899 je objavljal z različnimi psevdonimi v katoliških mladinskih listih Vrtec in Angelček, nekaj tudi v reviji [[Dom in svet]]. Od leta 1900 do 1903 je objavljal otroške pesmi s svojim pravim imenom v [[liberalni otroški list Zvonček|liberalnem otroškem listu Zvonček]] (''Kralj Matjaž, Divji mož, Deveti Kralj, Krnec, a kje si?, Razbojnik''). To ustvarjalno obdobje v Župančičevi otroški poeziji predstavljajo ''Pisanice'' (1900). === ''Pisanice'' === ''Pisanice'' so prva Župančičeva pesniška knjiga za mladino in kažejo mladega poeta, ko se še predaja igrivim doživetjem iz komaj minulega otroštva. Zbirko je pesnik pripravljal za [[velika noč|veliko noč]] leta 1900, zato jo je poimenoval po belokranjskih pisanicah ter s tem še posebej opozoril na svojo povezanost z [[Bela krajina|Belo krajino]] in na slikovitost, pisanost motivov v njej. Vanjo je uvrstil najzgodnejše pesmi, ki jih je ustvaril še kot s podeželja prihajajoči gimnazijec. Jedro zbirke sestavljajo pesmi, ki so izšle v letih 1894 do 1898 v ''[[Vrtec|Vrtcu]]'' in ''Angelčku'' ter ''Domu in svetu''. Pet jih je prvič izšlo v ''Čaši opojnosti'' (1900), šest pa leta 1900 v mladinskem listu ''Zvonček''. V Župančičevih mladostnih verzih je polno veselja, sonca, prekipevajočega občutja spomladanske rasti in otroške nagajivosti. V lahkotnih in spevnih pesmicah se vrstijo igrivi prizori iz narave (''Na poljani, Žarki, Čez noč, Zarja, Božji volek''), belokranjski ljudski običaji (''Na Jurjevo''), ljubke otroške igrice (''Na kolenu, Pesem nagajivka, Zvezdice, Cigani'') in poučne zgodbice (''Pripovedka o nosu, Kanglica, Zlata ptička''). Pesnik je otrokom bogato postregel tudi s pravljičnimi motivi (''Sneguljčica, O Indiji Koromandiji''). Iz nekaterih pesmic se že oglaša njegova bolečina ob izseljevanju rojakov (''Barčica, Mornar, Ločitev''). V zbirki najdemo tudi nekaj zahtevnejših pesmi, ki so prevod ali obdelava slovanskih ljudskih pesmi. Številne pesmi iz ''Pisanic'' so svojo očarljivost ohranile vse do danes. Oton Župančič je s svojo otroško poezijo napravil pravo spomladansko razpoloženje v tedanjem slovenskem slovstvu. Ob njej so sproščeno uživali otroci in odrasli, cenjena pa je bila tudi med pesnikovimi literarnimi prijatelji ([[Dragotin Kette]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josip Murn Aleksandrov]] in [[Ivan Cankar]]). === ''Lahkih nog na okrog'' === Konec leta 1912 je izšla Župančičeva druga pesniška knjiga za otroke – ''Lahkih nog na okrog''. Pesmice iz te zbirke so nastale v času, ko je bil Župančič domači učitelj na gradu Kissleg na Nemškem. Takrat ga je namreč prosil ljubljanski založnik Schwentner, za katerega je proti koncu leta 1907 že prevedel Kreidolfovo prozno pravljično besedilo k nemški slikanici ''Palčki Poljanci (Die Wiesenzwerge)''. Ta naj bi mu prevedel tudi verze iz nove nemške slikanice ''Spiel und Scherz und ein Wenig Schmerz'', ki jo je želel izdati. Ko pa je pesnik prebral verze Heinricha Meiseja in si natančneje ogledal slike Gertrude Caspari, z nemškimi stihi ni bil zadovoljen, ker so se mu za slovenske otroke zdeli preveč tuji, zato je opustil prevajanje ter k nemškim slikam napisal svoje pesmi. Tako so slovenski otroci nekaj let kasneje (1912) dobili slikanico ''Lahkih nog na okrog''. Pesmice so bile namenjene otrokom v predšolski dobi in na začetku ljudske šole, zato številne ponazarjajo otroške igrače in igre z njimi, npr. možička kopitljačka, papirnatega zmaja, tekanje z obročem, mehurčke iz milnice. Druge spet na igriv način govorijo o otrokom najbolj znanih in ljubih domačih živalih, plavajočih račkah, konjičku pri goski. V nekaterih pesnik vzbuja v otrocih smisel za šalo in vedrost ter jih hkrati uči spoznavati in ljubiti domovino. Med pesmicami iz te zbirke so najbolj prisrčne: ''Možiček-kopitljaček, Kolá se kolač, Hi hop'' in ''Sonce, zemlja, mesec''. Posebna odlika te zbirke sta barvit pesniški jezik in igriva domišljija. Zaradi zelo dobrega sprejema slikanice ''Palčki Poljanci'' v domovini, je pesnika spodbudilo k premišljevanju o tem, kako bi dal slovenski mladini izvirno besedilo z izvirnimi podobami. V začetku leta 1908 je na Dunaju, kamor je prišel zaradi študija oziroma izpitov, že snoval abecedo v verzih. Novo delo naj bi imelo naslov ''Abeceda na polju in v gozdu'' in bilo ilustrirano. V začetku septembra se je Župančič o svoji abecedi pogovarjal tudi s slikarjem [[Saša Šantel|Sašo Šantlom]], profesorjem risanja na gimnaziji [[Pazin]]. Slikar je bil nad zamislijo o izvirni slovenski slikanici in nad verzi zelo navdušen. Pesniku je takoj izrazil pripravljenost, da bi k njegovim verzom z velikim veseljem naslikal podobe. Na žalost sta potem vse do jeseni 1909 zaman iskala založnika, ki bi bil pripravljen natisniti njun skupni projekt. Tako je domiselno zasnovano delo nedokončano ostalo v rokopisu. V pesnikovi zapuščini so se ohranile dokončno izoblikovana besedila za 18 od 25 črk. Manjkajo verzi črke A, B, C, E, F, I in Z. Pisal je dvovrstične kitice, kjer je po abecednem redu igrivo, domiselno in šaljivo oživil otrokom dobro poznane živali; posebno ptičke, rože, rastline, sadeže, gobe, grme ter drevesa na polju in v gozdu. Prvo knjižno izdajo je slikanica ''Abeceda na polju in v gozdu'' doživela šele leta 1986, kjer je manjkajoče verze za črke A, B, C, E, F, I in Z karseda skladno z Župančičevim stihom, metaforo in občutjem ustvaril in dodal pesnik [[Niko Grafenauer]], ilustracije pa so delo slikarke [[Jelka Reichman|Jelke Reichman]]. Svoji najboljši pesniški zbirki za mladino [[Sto ugank]] in [[Ciciban (literarni lik)|Ciciban]] je Oton Župančič zasnoval v letih, ko se je njegova ustvarjalna moč vzpela najvišje. Takrat se je njegov odnos do pisanja za mladino močno poglobil, do sebe in do drugih pa je postal še bolj zahteven in strog. === ''Sto ugank'' === Uganke so bile Župančičeva precej priljubljena literarna zvrst in jih je začel pisati že zelo zgodaj, prve skromnejše primere je ustvaril v gimnazijskih letih. Na zbirko svojih izvirnih ugank je začel verjetno misliti v letu 1914, v samostojni knjigi pa so izšle septembra leta 1915 z daljšim naslovom ''Sto ugank – tristo zadrg, tristo zank''. Knjižica je prava zakladnica bistroumnih jezikovnih in miselnih igric, v katerih se mora mladi bralec skozi nastavljene „zadrge“ in „zanke“ pazljivo prebiti do pravilne rešitve. V zbirki so razporejene po tematskih sklopih. Uvodne; od 1. do 18. zajemajo naravo na podeželju, polje in drevesa; uganke od 19. do 46. zajemajo kmečko domačijo, živali in opravila; od 47. do 50. cerkev z verskimi obredi; v ugankah od 51. do 90. so v ospredju svetlobni pojavi in nebesna telesa; v zadnjih 91. do 100. sta navzoči primorska pokrajina in misel na domovino. Po obliki so te uganke kratke kitice z dvema do štirimi stihi v različno razgibanih ritmih. Reči, stvari in pojavi nastopajo vedno poosebljeno, nazorno in živahno. Od Župančičevih stotih ugank so nekatere za otroke lahko rešljive, druge zahtevajo od njih več miselnega napora, kar precej pa je med njimi tudi takih, ki so za mlade glavice prezahtevne in jih razumejo šele odrasli bralci. === ''Ciciban'' === {{navedek| Meh za smeh in vrečo sreče<br> Ciciban za name vleče, ne za hišo zidano, <br> Le za voljo židano!}} ''Ciciban'' je gotovo najbolj poznana Župančičeva knjiga in ena najbolj priljubljenih pesniških zbirk sploh, kar jih je kdajkoli izšlo na Slovenskem. Po umetniški dovršenosti presega vse druge pesnikove knjige za otroke in ga lahko primerjamo samo z njegovimi najboljšimi pesniškimi zbirkami. Ciciban je tudi [[literarna oseba|literarni lik]], ki se pojavlja v tej zbirki otroških pesmih. S ''Cicibanom'' se je Župančič vzpel na vrh mladinske poezije pri Slovencih, naši mladini pa je ustvaril pesniškega junaka, ki se po priljubljenosti lahko primerja z najbolj poznanimi literarnimi liki iz [[svetovna mladinska književnost|svetovne mladinske književnosti]]. Prva izdaja je bila natisnjena v decembru 1915. leta z naslovom ''Ciciban in še kaj'', naslednje pa imajo skrajšan naslov ''Ciciban''. Prvotno naj bi se zbirka imenovala ''Meh za smeh''. Ime za svojega pesniškega junaka in s tem tudi za naslov zbirke je Župančič našel v ''Srpskem rječniku'' Vuka Karadžića, kjer je zapisana tudi ljudska uganka, v kateri nastopata Ciciban in Cicibanica. Spodbude za svoje najboljše otroške pesmi je Župančič dobil v domačem družinskem življenju. Ob mladi ženi Ani in prvorojenem sinu Marku je zdaj prvič doživljal toplino doma, spoznaval globlji smisel družinskega življenja in ponovno odkrival lepote otroškega sveta. V trenutku največje notranje sproščenosti so v njegovi domišljiji nastajale pesmice o dobrosrčnem Cicibanu (''Kadar se Ciciban joče, Ciciban in čebela, Mehurčki, Ciciban – Cicifuj, Ciciban zaspi, Slovo''). V teh pesmih se je Župančič mojstrsko približal otroškemu mišljenju in čustvovanju ter načinu izražanja. Prav to pa mu je omogočilo, da je lahko otrokom tako neprisiljeno in prepričljivo spregovoril o nekaterih temeljnih vrednotah, kot so dobrota, resnicoljubnost, ljubezen do matere, do domače besede in do domovine. Njegova pesniška beseda ni vzvišena, temveč je zmeraj človeško topla in pretkana z vedrim humorjem. Uvodni sklop sestavljajo pesmi o veselih, žalostnih in častitljivih kolednikih, v katerih se Župančič zavzema za otrokovo vedrino in smeh (''Veseli koledniki, Žalostni koledniki, Častitljivi koledniki''). Posebno skupino pesmic si je zamislil kot gibalne igrice (''Dedek Samonog, Otroci spuščajo mehurčke, Ples kralja Matjaža''). V drugih naj bi otroci posnemali različne glasove: žabje regljanje (''Žabe''), ščebetanje vrabcev (''Vrabci in strašilo''), medvedje brundanje (''Stari medo''), potrkavanje zvonov (''Zvonovi''). Vmes se vrstijo šaljivke (''Povabilo, Zlato v Blatni vasi''), uspavanke (''Uspavanka, Pismo, Ciciban zaspi'') in tudi poučne pesmi (''Zvezdoznanstvo, Naše luči''). Vse skupaj pa sestavljajo nadvse barvito podobo otroškega sveta, v katerem je še vse nedolžno čisto. Z besedo Ciciban Župančič poimenuje otroke, ki so nagajivi, zvedavi, veseli, včasih tudi žalostni, jokavi ... Cicibani so otroci, ki lahko menjajo razpoloženja večkrat na dan in to je Župančič poskušal prikazati v svoji zbirki pesmi. Po ''Cicibanu'' Župančič ni več objavil nobene nove pesniške zbirke za otroke. Leta 1927 je prepesnil v slovenski jezik verze za slikanico ''Pokonci izpod korenin (Etwas von den Wurzelkindern)'', za katero je v izvirniku napisala besedilo v stihih in naslikala ilustracije nemška slikarka Sibylle von Olfers. Literarno mnogo pomembnejša pa je njegova prepesnitev Puškinove ''Pravljice o carju Saltanu'' iz leta 1937. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je sin Marko trpel po zaporih in taboriščih, je zasnoval nekaj otroških pesmi, v katerih spet nastopa Ciciban ''(Kaj joče v vetru, Zaspal je Ciciban).'' Nazadnje, leta 1948 je nastala skupina pesmi o ptičkah (''Ptička pod nebom, Naslikam tičko, Tička skaklja).'' “Župančič je že v svojih mladih letih pisal mladinske pesmi; te, ki jih je napisal v moški dobi, so mnogo boljše in bodo zopet kažipot, kakor je bila doslej vsaka njegova knjiga. Pristno je vse, njih duh, predmet in oblika in naši otročiči jih že veselo žvrgole.” (Izidor Cankar, DS 1916, 44-45.) == Polemike == Župančiča so že v času svojega življenja pogosto obtoževali pretirane pragmatičnosti in političnega oportunizma. V dvajsetih letih 20. stoletja je bil odločen zagovornik kulturne politike [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske monarhije]], katere cilj je bil ustvariti enoten jugoslovanski narod. Po letu 1929 je podpiral centralistično diktaturo [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]]. Leta 1932 je v reviji ''[[Ljubljanski zvon]]'' objavil članek z naslovom "[[Louis Adamič|Louis Adamic]] in slovenska identiteta", v katerem je trdil, da se Slovenci ne bi smeli preveč ukvarjati s svojim jezikom, saj lahko ohranijo svojo identiteto, tudi če ga izgubijo. Članek, objavljen v času, ko so jugoslovanske oblasti podpirale uradno uporabo [[Srbohrvaščina|srbohrvaščine]] v [[Dravska banovina|Dravski pokrajini]] in ko je bilo uradno prepovedano celo ime ''Slovenija'', je povzročil veliko polemiko in razkol v reviji ''Ljubljanski zvon''. Literarni kritik [[Josip Vidmar]] je v svoji znani polemični knjigi ''Kulturni problem slovenske identitete'' zavrnil Župančičeva stališča. Čeprav je Župančič ostal monarhist in jugoslovanski nacionalist vse do [[Aprilska vojna|invazije na Jugoslavijo]] aprila 1941, je po letu 1945 pozdravil novo komunistično oblast. Po letu 2000 je bilo v polemiki o Župančičevem političnem položaju med vojno in po njej uporabljenih več interpretacij njegove pesmi "Zlato jabolko", napisane septembra 1943, tudi v povezavi s tem, če je vedel za poboje okoli 12.000 pripadnikov [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] leta 1945. == Spominska soba Otona Župančiča == [[Knjižnica Otona Župančiča]] v Ljubljani je 23. januarja 2008 odprla v svojih prostorih lepo urejeno spominsko sobo, ki jo je pesnik zapustil [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnemu muzeju Ljubljana]]. Muzej je tudi sodeloval pri ureditvi in postavitvi predstavljenih predmetov in zbirke knjig ter rokopisov. Obe instituciji sta dobro sodelovali, mestna občina Ljubljana pa je projekt finančno podprla v zadovoljstvo bralcev in obiskovalcev knjižnice. Po Otonu Župančiču je poimenovana [[seznam cest in ulic v Ljubljani|ljubljanska ulica]] in še nekaj ulic/cest v nekaterih drugih slovenskih mestih, pa tudi osrednja ljubljanska knjižnica ([[KOŽ]]) in ljubljanska mestna kluturna nagrada ([[Župančičeva nagrada]]). V [[Bela krajina|Beli krajini]] so odprli 10 km dolgo [[Župančičeva pot|Župančičevo pot]] med Vinico in [[Dragatuš|Dragatušem]]. == Viri in literatura o njem == * Ani Župančič: Spomini na Otona, 2019 * [[Marjan Dolgan]]: Literarni atlas Ljubljane, 2014 * Oton Župančič: Življenje in delo / [[Janez Mušič]]. - Ljubljana: Mladika, 2007 * [[Joža Mahnič]]: Pripovedi o Župančiču in pomenki z njim, 2004 * Joža Mahnič: Oton Župančič: Ustvarjanje, razvoj, recepcija, 1998 * ''Mehurčki in petdeset ugank,'' 1982 (16. natis 2025) * Oton Župančič / Janez Mušič. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 * Josip Vidmar: Oton Župančič. Znameniti Slovenci. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978. * Mlado brezje v mesečini (MK, 1976) * Dela Otona Župančiča (izbrana dela; uredila O. Župančič in Josip Vidmar), 1976- * Oton Župančič: Zbrano delo; 12 zvezkov (1956–1992), ur. Joža Mahnič * Josip Vidmar: Oton Župančič: kritična portretna študija (1934/1935) * Jubilejni zbornik za petdesetletnico Otona Župančiča (1928) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti|seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam častnih meščanov Ljubljane]] * [[seznam častnih občanov občine Kamnik]] * [[zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]] * [[Župančičeva pot]] == Zunanje povezave == *{{dlib|ime=Oton Župančič}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/besedi_na_sledi/oton-zupancic/ Oddaja RTV Slovenija Besedi na sledi o Otonu Župančiču] * [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm ''Oton Zupančič'' - Čez plan (1904)] * {{SloBio|id=913178|avtor=Mahnič Joža|ime=Župančič Oton|vir=SBL}} {{Subject bar|portal1=Literatura|portal2=Biografija|portal3=|portal4=|portal5=|commons=y|commons-search=Category:Oton Župančič|b=|b-search=|q=y|s=Oton Župančič|s-search=|v=|v-search=|wikt=|wikt-search=}} {{-}} {{SlovenskaMatica}} {{Črnomelj}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Župančič, Oton}} [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Slovenska moderna]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Oton Župančič| ]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] 8eskgoskem6d6wdscupm2439wtfv23c 0 30926 6683154 6679748 2026-05-30T21:57:37Z MaksiKavsek 244409 /* Domobranska policija */ orodnik 6683154 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>'''Slovensko domobranstvo'''</big><br />Slowenische Landwehr | image = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Znak Slovenskega domobranstva | dates = 1943–1945 | country = [[Ljubljanska pokrajina]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}} | command_structure = | current_commander = | patron = | motto = Za Boga, narod in domovino | colors = | march = [[Naprej zastava slave]] | battles = | notable_commanders = [[Erwin Rösener]]<br />[[Leon Rupnik]]<br />[[Vuk Rupnik]]<br />[[Ernest Peterlin]]<br />[[Franc Krenner]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] oz. narodno osvobodilnemu gibanju. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].<ref>Mlakar B. (2003), str. 7</ref> Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom "bele" in "plave" garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. "organizacijskemu štabu" za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]]. == Zgodovina == [[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]] Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref><ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske. Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS, [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000. === Domobranska prisega === [[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracijonistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadeljavli s kolaboricija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref> Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih nemška vojska odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref> === Domobranska policija === Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]<nowiki/>u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborisce [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}} ==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva== Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}</ref> {{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. |''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}} Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]]. {{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.<ref>[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, "Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!", ''Delo'', 10. 05. 2014] vpogledano 20.5.2014</ref>}} Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje: {{navedek|Kdo so naši sovražniki ? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}</ref>}} == Organizacijska struktura == === Organiziranost štaba === Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali: * '''ožji štab''', ki so ga sestavljali: ** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner), ** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]], ** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]]; * '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak; * '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]]; * '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]]; * '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]]; * '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin; ** pododsek za častniški pouk (v izvirniku "za oficirsko nastavo"), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku "nastavniki") pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger; ** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku "za podoficirsko nastavo"), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja; * '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga: ** tehnični odsek ** oborožitveni odsek ** avtomobilski odsek * '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]]; * '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]]; * '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]]; * '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.; * '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]<ref>Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80</ref> === Enote === ==== September 1943 ==== * Rupnikova [[bojna skupina|skupina]] * [[Vod]] Ježica * Vod Dravlje * Vod Dobrova * Vod Devica Marija v Polju * Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje * [[Četa]] Golovec * Četa Orle * Četa Rudnik * Triglavska četa * Komandna četa * Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943) ==== November 1943 ==== * [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]]) * [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]]) * [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci) * [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]->[[Logatec]]) * [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]]) ==== 1. december 1943 ==== * 1. bataljon (Ljubljana) * 2. bataljon (Vrhnika) * 3. bataljon ([[Kostanjevica]]) * [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij) * 5. bataljon ([[Novo mesto]]) ==== 14. december 1943 ==== * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana) * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika) * [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci) * [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec) * [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]]) * [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje) * [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana) * [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]]) ==== Februar 1944 ==== * 1. bojna skupina (Ljubljana) * 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]]) * 3. bojna skupina (Gorjanci) * 4. bojna skupina (Logatec) * 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek) * 6. bojna skupina (Kočevje) * 7. bojna skupina ([[Grosuplje]]) * 1. šolska skupina (Ljubljana) * 2. šolska skupina (Ljubljana) ==== 10. februar 1944 ==== * [[Šolska skupina N]] (Ljubljana) * [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto) * [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]]) * [[Operativna skupina M]] ==== Maj 1944 ==== * Križev udarni bataljon (Ljubljana) * Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]]) * Udarni bataljon W (Rakek) * Udarni bataljon M ([[Višnja gora]]) * Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -> [[Šentvid pri Stični]]) ==== 5. julij 1944 ==== * [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]]) * [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek) * [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora) * [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični) ==== November 1944 ==== * 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična) * 2. udarni bataljon (Rakek) * 3. udarni bataljon (Višnja gora) * 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični) * 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče) * 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto) ==== Marec 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon ==== April 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon * 12. bataljon === Čini slovenskega domobranstva === Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali: * '''Moštvo''' ** domobranec ** kaplar (desetnik) * '''Podčastniki''' ** podnarednik ** narednik ** višji narednik *'''Častniki''' ** poročnik ** nadporočnik ** stotnik ** polkovnik *'''Višji častniki''' ** major ** podpolkovnik ** polkovnik ** general *'''Vojaški uradniki''' ** vojaški uradniki III. stopnje ** vojaški uradniki II. stopnje ** vojaški uradniki I. stopnje == Prisega == Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.<ref name="RN">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}</ref> Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.<ref name="MDB"/> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]] Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.<ref name=":0" /><ref name="MDB" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}</ref> Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti. Besedilo zaprisege se je glasilo: {{clear}} <blockquote>{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref><ref name="RN"/>}}</blockquote> Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: <blockquote>{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.<ref name="RN"/>}}</blockquote> Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo.<ref name="MDB"/> Vendar so takšne trditve neprepričljive, ker prisega ni le vsebovala izrecne reference "[[Adolf Hitler|vodji velike Nemčije]]" (in prva prisega je potekala na Hitlerjev rojstni dan), ampak je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego jasno poudaril, da je to prisega Hitlerju: <blockquote>{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!<ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref>}}</blockquote> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. == Konec vojne in umik na Koroško== {{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} === Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski=== Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. === Nasprotujoča povelja v britanski vojski === V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse proti-partizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse proti-partizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje=== 13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem. === Pliberška tragedija in začetek repatriacij === Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. === Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa === 18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49</ref> To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt. === Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij=== Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s Francem Krenerjem ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, Valentin Meršol, s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62</ref> === Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev=== 4. junija 1945 je taborišče v Vetrinju nenapovedano obiskal tudi feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.<ref name = "KSŽ"/> Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''"bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna"''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66</ref> ===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo=== Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.<ref>Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.</ref> Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji. Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. "[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]".<ref>Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html</ref> ==Odnos do domobranstva v današnjem času== Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.<ref name="rtvslo grahovo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2| cobiss = 103968000}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink = | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn = 978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}} * [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York. * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]] *[[Slovensko povojno begunstvo]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}} {{Slov_PRS}} [[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]] [[Kategorija:Kolaboracija]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] mrznub18plizdkyeftmgr0d37kv782j 0 33382 6682915 6662036 2026-05-30T12:21:03Z ~2026-32232-09 260801 Trenutnega zmagovalca 6682915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = Svetovno prvenstvo | founded = 1930 | region = Mednarodna ([[FIFA]]) | number of teams = 32 (turnir) <br> 211 (kvalifikacije) | current champions = {{fb|ARG}} <br> (3. naslov) | most successful team = {{fb|BRA}} <br> (5 naslovov) | website = [http://www.fifa.com/worldcup/ Uradna stran] | current = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovno prvenstvo 2022]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu''' (uradno [[angleščina|angleško]] '''FIFA World Cup''') je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v [[nogomet]]u in ob [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] največji športni dogodek na [[svet]]u. Prvenstvo organizira [[FIFA]] in poteka vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta [[1930]] v [[Urugvaj]]u. Trenutni prvak je Argentina, ki je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|turnirju leta 2022]] v [[Brazilija|Quatarju]] osvojila svoj tretji naslov. Na turnir se preko kvalifikacij uvrsti 32 ekip, gostiteljica je na prvenstvo uvrščena neposredno. V 21 izvedbah svetovnega prvenstva je turnir osvojilo osem različnih reprezentanc. Brazilija je le-tega osvojila petkrat, in je edina ekipa, ki je igrala na vseh turnirjih doslej. Drugi zmagovalci prvenstva so še [[Nemčija]] in [[Italija]], s po štirimi naslovi, [[Argentina]] s tremi naslovi, Urugvaj in Francija z dvema naslovoma, [[Anglija]] in [[Španija]] pa z enim naslovom. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; width: 100%;" |- !rowspan="2" width="5%"|Leto !rowspan="2" width="10%"|Gostitelj !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Finale !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Tekma za tretje mesto !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !rowspan="2" width="4%"|Št. ekip |- !width="14%"|Zmagovalec !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Drugi !width="14%"|Tretji !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Četrti |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | {{zastavadržave|Urugvaj}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|USA|1912}} |'''brez'''^{('''[[#1|1]]''')} |{{fb-big|Kraljevina Jugoslavija}} |13 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | {{zastavadržave|Italija|1861}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''2 - 1'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|GER|empire}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|AUT}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|HUN|1920}} |{{fb-big|BRA|1889}} |'''4 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |16/15 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''brez''' 2-1^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|BRA|1889}}3-1 |{{fb-big|SWE}} |'''brez 3-1''' ^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|ESP|1945}} |16/13 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | {{zastavadržave|Švica}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|HUN|1949}} |{{fb-big|AUT}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | {{zastavadržave|Švedska}} |'''{{fb-big|BRA|1889}}''' |'''5 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |{{fb-big|FRA}} |'''6 - 3''' |{{fb-big|FRG}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | {{zastavadržave|Čile}} |'''{{fb-big|BRA|1960}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|CHI}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|YUG}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | {{zastavadržave|Anglija}} |'''{{fb-big|ENG}}''' |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POR}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|URS|1955}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''4 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|FRG}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | {{zastavadržave|Zahodna Nemčija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|POL}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|BRA|1968}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | {{zastavadržave|Argentina}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 1'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|BRA|1968}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | {{zastavadržave|Španija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POL}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRA}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|FRA}} |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|BEL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | {{zastavadržave|Italija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''1 - 0''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|ITA}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ENG}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF |[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |{{zastavadržave|ZDA}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''0 - 0''' ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) <br />'''3 - 2''' ([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|SWE}} |'''4 - 0''' |{{fb-big|BUL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | {{zastavadržave|Južna Koreja}}<br />{{zastavadržave|Japonska}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''2 - 0''' |{{fb-big|GER}} |{{fb-big|TUR}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|KOR}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | {{zastavadržave|Nemčija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''5 - 4'''<br />([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|POR}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] | {{zastavadržave|JAR}} |'''{{fb-big|ESP}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|URU}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|GER}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|NED}} |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | {{zastavadržave|Rusija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|CRO}} |{{fb-big|BEL}} |'''2 - 0''' |{{fb-big|ENG}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | {{zastavadržave|Katar}} |{{fb-big|ARG}} |'''7 - 5''' |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|MAR}} |32 |} <div id="1"> [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]^'''1''' ''Leta 1930 ni bilo uradne tekme za tretje mesto. V polfinalih sta izgubili [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].''<div id="2">^'''2''' ''Leta 1950 ni bilo uradne tekme za prvo mesto. Zmagovalec je bil določen z zaključnim turnirjem štirih reprezentanc. ''<br />''Rezultati: '''1.:''' Urugvaj; '''2.:''' Brazilija; '''3.:''' Švedska; '''4.:''' Španija'',ampak so vseeno napisani rezultati saj v nekem smislu so bile te tekme. == Države po številu naslovov prvaka == [[Slika:World cup countries best results and hosts blank.PNG|thumb]] * 5 naslovov: ** {{fb|Brazilija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]) * 4 naslovi: ** {{fb|Italija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]) ** {{fb|Nemčija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]]) * 3 naslovi: ** {{fb|Argentina}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], [[2022]]) ** 2 naslova: ** {{fb|Francija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]) ** {{fb|Urugvaj}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]) * 1 naslov: ** {{fb|Anglija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]) ** {{fb|Španija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]) ==Rekordi in statistika== ===Statistika=== ====Najboljši strelci==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !# !Država !Igralec !Št. zadetkov |- |1 |{{flagicon|GER}} | align="left" |[[Miroslav Klose]] |16 |- |2 |{{flagicon|BRA}} | align="left" |[[Ronaldo]] |15 |- |3 |{{flagicon|FRG}} | align="left" |[[Gerd Müller]] |14 |- |4 |{{flagicon|FRA}} | align="left" |[[Just Fontaine]] |13 |- |5 |{{flagicon|BRA}} | align="left" |[[Pelé]] |12 |- | rowspan="2" |6 |{{flagicon|GER}} | align="left" |[[Jürgen Klinsmann]] |11 |- |{{flagicon|HUN}} | align="left" |[[Sándor Kocsis]] |11 |} ==Nagrade== {{Podrobno|Svetovno prvenstvo v nogometu – nagrade}} Ob koncu vsakega svetovnega prvenstva, so podeljene nagrade za igralce in za ekipe. Trenutno obstaja šest nagrad: *'''Zlata žoga''': za najboljšega igralca, z glasovanjem članov medijev; srebrna žoga in bronasta žoga se podeljuje igralcem za drugo in tretje mesto z glasovanja. *'''Zlati čevelj''': za najboljšega strelca po številu zadetkov na turnirju; srebrni čevelj in bronasti čevelj pa za drugega in tretjega strelca. *'''Zlata rokavica''': za najboljšega vratarja. *'''Mladi igralec prvenstva''': za najboljšega igralca, starih 21 let ali manj na začetku koledarskega leta. *'''Fair Play nagrada''': za ekipo s pošteno igro, po sistemu točkovanja in meril, ki jih ima FIFA Fair Play odbor. *'''Najbolj zabavbna ekipa''': za ekipo, ki tekom turnirja najbolje zabava javnost; določena pa je z anketo javnosti. '''Ekipa prvenstva''' je sestavljena iz najboljših igralcev na turnirju; napovedana pa je za vsaki turnir od leta 1998. ==Obiskovalci== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Prvenstvo ! Gostujoča država ! Skupno število <br> obiskovalcev ! Št. tekem !Povprečno število <br> obiskovalcev |- |1|| style="text-align:left" |{{flagicon|URU}} 1930||590,549||18||32,808 |- |2|| style="text-align:left" |{{flagicon|ITA|1861}} 1934||363,000||17||21,353 |- |3|| style="text-align:left" |{{flagicon|FRA}} 1938||375,700||18||20,872 |- |4|| style="text-align:left" |{{flagicon|BRA}} 1950||1,045,246||22||47,511 |- |5|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHE}} 1954||768,607||26||29,562 |- |6|| style="text-align:left" |{{flagicon|SWE}} 1958||819,810||35||23,423 |- |7|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHI}} 1962||893,172||32||27,912 |- |8|| style="text-align:left" |{{flagicon|ENG}} 1966||1,563,135||32||48,848 |- |9|| style="text-align:left" |{{flagicon|MEX}} 1970||1,603,975||32||50,124 |- |10|| style="text-align:left" |{{flagicon|West Germany}} 1974||1,865,753||38||49,099 |- |11|| style="text-align:left" |{{flagicon|Argentina}} 1978||1,545,791||38||40,679 |- |12|| style="text-align:left" |{{flagicon|Spain}} 1982||2,109,723||52||40,572 |- |13|| style="text-align:left" |{{flagicon|Mexico}} 1986||2,394,031||52||46,039 |- |14|| style="text-align:left" |{{flagicon|Italy}} 1990||2,516,215||52||48,389 |- |15|| style="text-align:left" |{{flagicon|United States}} 1994||3,587,538||52||68,991 |- |16|| style="text-align:left" |{{flagicon|France}} 1998||2,785,100||64||43,517 |- |17|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Korea}} & {{flagicon|Japan}} 2002||2,705,197||64||42,269 |- |18|| style="text-align:left" |{{flagicon|Germany}} 2006||3,359,439||64||52,491 |- |19|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Africa}} 2010||3,178,856||64||49,670 |- |20|| style="text-align:left" |{{flagicon|Brazil}} 2014||3,429,873||64||53,592 |- class="sortbottom" valign="top" style="background:#eeeeee" ! colspan="2" |Skupaj||'''37,500,710'''||'''836'''||44,857 |} ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fifa.com/worldcup/index.html Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120042645/http://www.fifa.com/worldcup/index.html |date=2013-11-20 }} * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{Mednarodni nogomet}} {{Svetovna prvenstva}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1930]] [[Kategorija:FIFA]] {{normativna kontrola}} bowg734fer44g3r4p569ky8oejkqc8b 6682916 6682915 2026-05-30T12:23:16Z ~2026-32232-09 260801 Rezultat 6682916 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = Svetovno prvenstvo | founded = 1930 | region = Mednarodna ([[FIFA]]) | number of teams = 32 (turnir) <br> 211 (kvalifikacije) | current champions = {{fb|ARG}} <br> (3. naslov) | most successful team = {{fb|BRA}} <br> (5 naslovov) | website = [http://www.fifa.com/worldcup/ Uradna stran] | current = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovno prvenstvo 2022]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu''' (uradno [[angleščina|angleško]] '''FIFA World Cup''') je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v [[nogomet]]u in ob [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] največji športni dogodek na [[svet]]u. Prvenstvo organizira [[FIFA]] in poteka vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta [[1930]] v [[Urugvaj]]u. Trenutni prvak je Argentina, ki je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|turnirju leta 2022]] v [[Brazilija|Quatarju]] osvojila svoj tretji naslov. Na turnir se preko kvalifikacij uvrsti 32 ekip, gostiteljica je na prvenstvo uvrščena neposredno. V 21 izvedbah svetovnega prvenstva je turnir osvojilo osem različnih reprezentanc. Brazilija je le-tega osvojila petkrat, in je edina ekipa, ki je igrala na vseh turnirjih doslej. Drugi zmagovalci prvenstva so še [[Nemčija]] in [[Italija]], s po štirimi naslovi, [[Argentina]] s tremi naslovi, Urugvaj in Francija z dvema naslovoma, [[Anglija]] in [[Španija]] pa z enim naslovom. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; width: 100%;" |- !rowspan="2" width="5%"|Leto !rowspan="2" width="10%"|Gostitelj !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Finale !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Tekma za tretje mesto !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !rowspan="2" width="4%"|Št. ekip |- !width="14%"|Zmagovalec !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Drugi !width="14%"|Tretji !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Četrti |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | {{zastavadržave|Urugvaj}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|USA|1912}} |'''brez'''^{('''[[#1|1]]''')} |{{fb-big|Kraljevina Jugoslavija}} |13 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | {{zastavadržave|Italija|1861}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''2 - 1'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|GER|empire}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|AUT}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|HUN|1920}} |{{fb-big|BRA|1889}} |'''4 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |16/15 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''brez''' 2-1^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|BRA|1889}}3-1 |{{fb-big|SWE}} |'''brez 3-1''' ^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|ESP|1945}} |16/13 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | {{zastavadržave|Švica}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|HUN|1949}} |{{fb-big|AUT}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | {{zastavadržave|Švedska}} |'''{{fb-big|BRA|1889}}''' |'''5 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |{{fb-big|FRA}} |'''6 - 3''' |{{fb-big|FRG}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | {{zastavadržave|Čile}} |'''{{fb-big|BRA|1960}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|CHI}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|YUG}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | {{zastavadržave|Anglija}} |'''{{fb-big|ENG}}''' |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POR}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|URS|1955}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''4 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|FRG}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | {{zastavadržave|Zahodna Nemčija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|POL}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|BRA|1968}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | {{zastavadržave|Argentina}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 1'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|BRA|1968}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | {{zastavadržave|Španija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POL}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRA}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|FRA}} |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|BEL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | {{zastavadržave|Italija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''1 - 0''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|ITA}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ENG}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF |[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |{{zastavadržave|ZDA}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''0 - 0''' ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) <br />'''3 - 2''' ([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|SWE}} |'''4 - 0''' |{{fb-big|BUL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | {{zastavadržave|Južna Koreja}}<br />{{zastavadržave|Japonska}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''2 - 0''' |{{fb-big|GER}} |{{fb-big|TUR}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|KOR}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | {{zastavadržave|Nemčija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''5 - 4'''<br />([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|POR}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] | {{zastavadržave|JAR}} |'''{{fb-big|ESP}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|URU}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|GER}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|NED}} |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | {{zastavadržave|Rusija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|CRO}} |{{fb-big|BEL}} |'''2 - 0''' |{{fb-big|ENG}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | {{zastavadržave|Katar}} |{{fb-big|ARG}} |3-3 (p.p.) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|MAR}} |32 |} <div id="1"> [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]^'''1''' ''Leta 1930 ni bilo uradne tekme za tretje mesto. V polfinalih sta izgubili [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].''<div id="2">^'''2''' ''Leta 1950 ni bilo uradne tekme za prvo mesto. Zmagovalec je bil določen z zaključnim turnirjem štirih reprezentanc. ''<br />''Rezultati: '''1.:''' Urugvaj; '''2.:''' Brazilija; '''3.:''' Švedska; '''4.:''' Španija'',ampak so vseeno napisani rezultati saj v nekem smislu so bile te tekme. == Države po številu naslovov prvaka == [[Slika:World cup countries best results and hosts blank.PNG|thumb]] * 5 naslovov: ** {{fb|Brazilija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]) * 4 naslovi: ** {{fb|Italija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]) ** {{fb|Nemčija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]]) * 3 naslovi: ** {{fb|Argentina}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], [[2022]]) ** 2 naslova: ** {{fb|Francija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]) ** {{fb|Urugvaj}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]) * 1 naslov: ** {{fb|Anglija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]) ** {{fb|Španija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]) ==Rekordi in statistika== ===Statistika=== ====Najboljši strelci==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !# !Država !Igralec !Št. zadetkov |- |1 |{{flagicon|GER}} | align="left" |[[Miroslav Klose]] |16 |- |2 |{{flagicon|BRA}} | align="left" |[[Ronaldo]] |15 |- |3 |{{flagicon|FRG}} | align="left" |[[Gerd Müller]] |14 |- |4 |{{flagicon|FRA}} | align="left" |[[Just Fontaine]] |13 |- |5 |{{flagicon|BRA}} | align="left" |[[Pelé]] |12 |- | rowspan="2" |6 |{{flagicon|GER}} | align="left" |[[Jürgen Klinsmann]] |11 |- |{{flagicon|HUN}} | align="left" |[[Sándor Kocsis]] |11 |} ==Nagrade== {{Podrobno|Svetovno prvenstvo v nogometu – nagrade}} Ob koncu vsakega svetovnega prvenstva, so podeljene nagrade za igralce in za ekipe. Trenutno obstaja šest nagrad: *'''Zlata žoga''': za najboljšega igralca, z glasovanjem članov medijev; srebrna žoga in bronasta žoga se podeljuje igralcem za drugo in tretje mesto z glasovanja. *'''Zlati čevelj''': za najboljšega strelca po številu zadetkov na turnirju; srebrni čevelj in bronasti čevelj pa za drugega in tretjega strelca. *'''Zlata rokavica''': za najboljšega vratarja. *'''Mladi igralec prvenstva''': za najboljšega igralca, starih 21 let ali manj na začetku koledarskega leta. *'''Fair Play nagrada''': za ekipo s pošteno igro, po sistemu točkovanja in meril, ki jih ima FIFA Fair Play odbor. *'''Najbolj zabavbna ekipa''': za ekipo, ki tekom turnirja najbolje zabava javnost; določena pa je z anketo javnosti. '''Ekipa prvenstva''' je sestavljena iz najboljših igralcev na turnirju; napovedana pa je za vsaki turnir od leta 1998. ==Obiskovalci== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Prvenstvo ! Gostujoča država ! Skupno število <br> obiskovalcev ! Št. tekem !Povprečno število <br> obiskovalcev |- |1|| style="text-align:left" |{{flagicon|URU}} 1930||590,549||18||32,808 |- |2|| style="text-align:left" |{{flagicon|ITA|1861}} 1934||363,000||17||21,353 |- |3|| style="text-align:left" |{{flagicon|FRA}} 1938||375,700||18||20,872 |- |4|| style="text-align:left" |{{flagicon|BRA}} 1950||1,045,246||22||47,511 |- |5|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHE}} 1954||768,607||26||29,562 |- |6|| style="text-align:left" |{{flagicon|SWE}} 1958||819,810||35||23,423 |- |7|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHI}} 1962||893,172||32||27,912 |- |8|| style="text-align:left" |{{flagicon|ENG}} 1966||1,563,135||32||48,848 |- |9|| style="text-align:left" |{{flagicon|MEX}} 1970||1,603,975||32||50,124 |- |10|| style="text-align:left" |{{flagicon|West Germany}} 1974||1,865,753||38||49,099 |- |11|| style="text-align:left" |{{flagicon|Argentina}} 1978||1,545,791||38||40,679 |- |12|| style="text-align:left" |{{flagicon|Spain}} 1982||2,109,723||52||40,572 |- |13|| style="text-align:left" |{{flagicon|Mexico}} 1986||2,394,031||52||46,039 |- |14|| style="text-align:left" |{{flagicon|Italy}} 1990||2,516,215||52||48,389 |- |15|| style="text-align:left" |{{flagicon|United States}} 1994||3,587,538||52||68,991 |- |16|| style="text-align:left" |{{flagicon|France}} 1998||2,785,100||64||43,517 |- |17|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Korea}} & {{flagicon|Japan}} 2002||2,705,197||64||42,269 |- |18|| style="text-align:left" |{{flagicon|Germany}} 2006||3,359,439||64||52,491 |- |19|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Africa}} 2010||3,178,856||64||49,670 |- |20|| style="text-align:left" |{{flagicon|Brazil}} 2014||3,429,873||64||53,592 |- class="sortbottom" valign="top" style="background:#eeeeee" ! colspan="2" |Skupaj||'''37,500,710'''||'''836'''||44,857 |} ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fifa.com/worldcup/index.html Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120042645/http://www.fifa.com/worldcup/index.html |date=2013-11-20 }} * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{Mednarodni nogomet}} {{Svetovna prvenstva}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1930]] [[Kategorija:FIFA]] {{normativna kontrola}} hiofp1coigwzhuifoih667napw5ky9x 0 37493 6683095 6654787 2026-05-30T18:15:58Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Glej tudi */ 6683095 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Domača ovca | status = DOM | image = Flock of sheep.jpg | image_width = 250px | image_caption = Čreda ovc | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji) | familia = [[Bovidae]] (votlorogi) | subfamilia = [[Caprinae]] (koze) | genus = ''[[Ovis]]'' (ovce) | species = '''''O. aries''''' | binomial = ''Ovis aries'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]] }} '''Domača ovca''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Ovis aries'''''), najpogostejša vrsta [[rod (biologija)|rodu]] '''ovc''' (''[[Ovis]]''), je volnat [[prežvekovalci|prežvekovalec]] s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega [[muflon]]a v osrednji in jugozahodni [[Azija|Aziji]]. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave [[volna|volne]], [[Mleko|mleka]] in [[Meso|mesa]]. Ovce in [[koza|koze]] lahko imenujemo s skupnim imenom [[drobnica]]. ==Značilnosti== Domača ovca sodi med relativno majhne [[prežvekovalci|prežvekovalce]]. Običajno je žival poraščena s kodrasto [[dlaka|dlako]], ki se imenuje volna, na glavi pa imajo nekatere pasme spiralno oblikovane [[Rog (anatomija)|rogove]]. Za nekatere pasme ovc je značilno, da rogov nimajo, pri nekaterih pa so rogovi prisotni le pri samcih. Večina rogatih pasem ima po en par rogov, nekatere pa imajo lahko več parov.<ref name="sheep and goat">Ensminger</ref><ref name="Schoenian">{{navedi splet | last =Schoenian | first =Susan | title =Sheep Basics | work =Sheep101.info | url =http://www.sheep101.info/sheepbasics.html | accessdate =2007-11-27 }}</ref> Od divjih sorodnikov se domača ovca loči po več značilnostih, ki so posledica načrtnega križanja in ustvarjanja pasem s strani človeka.<ref>Budiansky, pp. 97–98.</ref><ref>Budianksy, pp. 100–01.</ref> Ena takih značilnosti je barva dlake, ki je pri divjih ovcah običajno v rjavih tonih in je znotraj vrste podobna. Pri domači ovci je barva dlake lahko znotraj posamezne pasme različna. Barvni odtenki variirajo od bele do čokoladno rjave in celo pisane ali lisaste.<ref name="rmcsba">{{navedi splet |url=http://www.rmncsba.org/ |title=Natural Colored Sheep |accessdate=2008-01-05 |publisher=Rocky Mountain Natural Colored Sheep Breeders Association |date=January 2007 |work=Rare Breeds Watchlist }}</ref><ref name="bcsba">{{navedi splet |url=http://www.bcsba.org.uk/coloured-sheep/coloured-sheep.html |title=An introduction to coloured sheep |accessdate=2008-01-05 |publisher=British Coloured Sheep Breeders Association |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071110215254/http://www.bcsba.org.uk/coloured-sheep/coloured-sheep.html |archivedate=2007-11-10 |df= }}</ref> Prvih nekaj let se lahko starost ovce določi z opazovanjem prednjih [[zobje|zob]]. Osem prednjih mlečnih zob namreč do četrtega leta starosti postopno zamenjajo stalni. S starostjo začnejo ovce izgubljati stalne zobe, zaradi česar se težje pasejo. Po četrtem letu starosti tako ovce začnejo pešati, kljub temu pa lahko doživijo starost od 10 do 12 let, nekatere pasme celo do 20.<ref name="sheep and goat">Ensminger</ref><ref name="Schoenian"/><ref name="begin">Smith et al.</ref> Ovce imajo odličen sluh in so občutljive na hrup.<ref name=smith5>Smith et al., p. 5.</ref> Zaradi horizontalnih kvadratnih [[zenica|zenic]] imajo odličen periferni vid, katerega vidno polje lahko doseže kot med 270° in 320°, zaradi česar lahko ovce vidijo za svoj hrbet brez obračanja glave.<ref name="hobby">Weaver</ref><ref name="ASI">{{cite journal |last=Shulaw |first=Dr. William P. |year=2006 |title=Sheep Care Guide |url=http://www.sheepusa.org/index.phtml?page=site/get_file&print=1&file_id=9a0f14975be048606228762fc2d2a7ff |publisher=American Sheep Industry Association |accessdate=2008-09-08 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tako široko vidno polje velja za vrste, katerih obrazi niso poraščeni z dolgo dlako. Vrste, ki so po obrazih poraščene z dolgo dlako je potrebno zaradi njihove varnosti striči tudi tam.<ref>{{cite journal | last1 = Terrill | first1 = C. E. | last2 = Hazel | first2 = L. N. | year = 1946 | title = Heritability of neck folds and face covering in range Rambouillet lambs as evaluated by scoring | url =https://archive.org/details/sim_journal-of-animal-science_1946-05_5_2/page/170| journal = J. Anim. Sci. | volume = 5 | issue = | pages = 170–179 }}</ref> [[Globinski vid]] je pri ovcah slab, zaradi česar se raje zadržujejo izven senčnatih delov.<ref name="modern">{{navedi knjigo |title=The Modern Shepherd |last=Brown |first=Dave |author2=Sam Meadowcroft |year=1996 |publisher=Farming Press |location=Ipswich |isbn=0-85236-188-2 }}</ref> Iz istega razloga se med umikanjem ovce pogosteje premikajo navkreber. Imajo občutljiv voh, kot ostale vrste svojega rodu pa tudi posebne [[žleza|žleze]] ob očeh in med parklji, katerih namen pa ni povsem jasen.<ref name="Smith4"/> Obrazne žleze najverjetneje igrajo pomembno vlogo med parjenjem.<ref name="storey">Simmons & Ekarius</ref> Žleze na nogah lahko imajo isti namen,<ref name="storey"/> nekateri znanstveniki pa so mnenja, da ovcam izločanje smrdljivega izločka pomaga pri orientaciji.<ref name="Smith4">Smith et al., p. 4.</ref> ===Primerjava s kozami=== Ovce in [[koza|koze]] so bližnje sorodnice, ki jih uvrščamo v poddružino [[Caprinae]]. Kljub temu, da gre za različni vrsti živali, pa se lahko pojavijo [[hibrid]]i, ki so vedno neplodni. [[Križanec]] med ovco in kozo se imenuje »[[kovca]]«.<ref name= Delo >{{navedi splet|url=http://www.delo.si/druzba/panorama/rezultat-nenacrtnega-parjenja-ovce-in-koze-je.html|title=Rezultat nenačrtnega parjenja ovce in koze je ...|publisher=Delo|date=4. april 2014|accessdate=13. marec 2018}}</ref> Sicer je vizualnih razlik med ovco in kozo kar nekaj. Samci koz imajo značilne brade, ki jih ovni nimajo, poleg tega pa imajo ovce razdeljeno zgornjo ustnico in viseč rep. Koze običajno rep nosijo obrnjen navzgor in imajo pogosteje rogove, le-ti pa niso spiralno ukrivljeni. == Uporaba == {| class="wikitable" style="float:right; clear:left;" |- ! colspan=2|Največje gojiteljice ovc — 2013<br />(v milijonih) |- | {{CHN}} || style="text-align:right;"| 180 |- | {{AUS}} || style="text-align:right;"| 89 |- | {{IND}} || style="text-align:right;"| 75 |- | {{SUD}} || style="text-align:right;"| 52,5 |- | {{IRN}} || style="text-align:right;"| 50,2 |- | {{NGR}} || style="text-align:right;"| 39 |- | {{GBR}} || style="text-align:right;"| 32,9 |- | {{NZL}} || style="text-align:right;"| 30,8 |- | '''Skupaj svet''' || style="text-align:right;" | 1.172,8 |- |colspan=2|''Vir:UN Food & Agriculture Organisation (FAO) |} Po ekonomski pomembnosti so [[domači prašič|prašiči]], [[domača kokoš|kokoši]] in [[domače govedo|govedo]] prehiteli nekdaj bolj razširjene ovce. [[Kitajska]] (136,4 milijonov), [[Avstralija]] (79 milijonov), [[Indija]] (65 milijonov) in [[Iran]] (53,8 milijonov glav ovac) imajo največje črede, skupno pa je na svetu milijarda ovac (podatki za 2008<ref>{{cite |url=http://faostat.fao.org/|title=The Statistics Division of the FAO}}</ref>). Ovce so pomembne predvsem za lokalno ekonomijo držav v razvoju, na zahodu pa tudi v smislu [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v kmetijstvu. Volni je po odkritju umetnih vlaken cena zelo padla, pravzaprav je v Sloveniji razširjena praksa kompenzacija "blago za blago", surovo volno se menjava za volnene izdelke, kot so odeje, preje, toplotne in zvočne izolacije. Volna vsebuje tudi linolin, mešanico [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]], ki se uporablja v [[Kozmetika|kozmetiki]]. Ovčje meso (ovčetina, [[bravina]]) je popularno predvsem v [[Sredozemlje|sredozemskih]] državah, osrednji in južni [[Azija|Aziji]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. V Sloveniji se uporablja zlasti jagnjetina, kuhana ali pečena, ki je mehkejša in nima tako izrazitega vonja in okusa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj [[natrij]]a in [[kalij]]a<ref>[http://www.smallstock.info/issues/sheepmilk.htm Ovčje mleko - v angleščini]</ref>. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste [[sir]]a, kot sta [[feta]] in [[roquefort]]. == V znanosti == [[Jean-Baptiste Denys]], zdravnik v službi francoskega kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] je izvedel prvo transfuzijo [[kri|krvi]] iz ovce na človeka leta 1667. Prvi poskusi so bili uspešni, najverjetneje zaradi majhne količine prenesene krvi, zaradi česar ni prišlo do alergijske reakcije. Kasnejši poskusi so bili neuspešni, [[transfuzija]] je bila prepovedana in pozabljena naslednjih 150 let<ref>{{navedi splet |url=http://www.pbs.org/wnet/redgold/innovators/bio_denis.html |title=Jean-Baptiste Denis |publisher=PBS |date= |accessdate=2011-06-16 |archive-date=2012-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121110213608/http://www.pbs.org/wnet/redgold/innovators/bio_denis.html |url-status=dead }}</ref>. [[Ovca Dolly]] je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996. == Črna ovca == Večina pasem ovc je bele barve, ker se črna barva deduje recesivno. Kljub temu so nekatere pasme praviloma črne. Na barvo vpliva [[gen]] ASIP ali aguti signalni [[protein]]. Poznamo različne barvne fenotipe, ki so posledica različnih genotipov. Dominantno belo barvo tako določa genotip A^Wt/A^Wt, črno barvo (tudi ''non-aguti'' ali recesivno samoobarvanje pa genotip A^a/A^a. Dodatni vzorci so na primer [[jazbec|jazbečev]] obraz (A^b/A^b) in temnejše telo s svetlejšim delom po trebuhu (A^*/A^*). Kombinacije alelov (heterozigotne živali) dajejo barvni vzorec dominantnega alela. Bela barva (A^Wt) je dominantna nad vsemi, povzroči jo 190 [[Bazni par|kbp]] tandemska podvojitev, ki zajema gena ASIP in AHCY (adenozilhomocisteinaza) in promotor gena ITCH (ubikviti protein ligaza). Črna barva je posledica alela ASIP (nepodvojen) s tihim promotorjem.<ref>{{cite journal|url=http://genome.cshlp.org/content/18/8/1282.full.pdf |author=Belinda J. Norris, Vicki A. Whan |title=A gene duplication affecting expression of the ovine ASIP gene is responsible for white and black sheep |journal=Genome Research |year=2008 |volume=18 |pages=1282-1293}}</ref> Po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]]-ju je črna ovca tudi izraz za nekoga, ki izstopa ali je drugačen. Izraz je znan tudi v številnih drugih jezikih. == Pasme ovc v Sloveniji == Abecedni vrstni red: * [[belokranjska pramenka - ovca|belokranjska pramenka]], mesna pasma * [[bovška ovca]], mlečna pasma * [[istrska pramenka - ovca|istrska pramenka]], mlečna pasma * [[jezersko-solčavska ovca]], mesna pasma * [[oplemenjena bovška ovca]], (z vzhodno frizijsko) mesno-mlečna pasma * [[oplemenjena jezersko-solčavska ovca]], (z romanovsko) mesna pasma * [[texel ovca]], mesna pasma in kot terminalna pasma za križanje == Druge pasme == * [[merino]] * [[romanovska ovca]] * [[romney]] * [[vzhodno frizijska ovca]] * [[Racka (ovca)|racka]] ==Galerija== {{Galerija |title= |footer= |width=175 |lines=1 |Slika:Visokogorska pasa.JPG|Visokogorska paša (Vršič) |Slika:Jagnje.JPG|Jagnje, mlada ovca |Slika:Black sheep-1.jpg|Črna ovca }} == Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |title=The Covenant of the Wild: Why animals chose domestication |last=Budiansky |first=Stephen |year=1999 |publisher=Yale University Press |isbn=0-300-07993-1}} * {{navedi knjigo |title=Storey's Guide to Raising Sheep |url=https://archive.org/details/storeysguidetora0000simm_u9e9 |last=Simmons |first=Paula |author2=Carol Ekarius |year=2001 |publisher=Storey Publishing LLC |location=North Adams, MA |isbn=978-1-58017-262-2}} == Zunanje povezave == * [http://www.drobnica.si Portal Drobnica (www.drobnica.si)] * [http://efabis_si.bfro.uni-lj.si FABISnet]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Wikislovar|ovca|Ovca}} == Glej tudi == * priimek [[Ovca (priimek)|Ovca]] * [[Oven (razločitev)]] * [[Velika ovčja panika]] {{Wikislovar|oven|Oven}} {{Wikislovar|jagnje|Jagnje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ovce]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 3ner5aeuscifn87hy336f7o46902x9m 0 40686 6683178 6641337 2026-05-31T05:38:27Z Hladnikm 6240 uvod, lit. 6683178 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zborovanje jugoslovanskega Pen - kluba v Ljubljani leta 1929.jpg|thumb|Zborovanje jugoslovanskega Pen-kluba v Ljubljani leta 1929]] '''Slovenski center [[PEN]]''' je del mednarodnega združenja [[pesnik]]ov, [[esejist]]ov in [[pisatelj]]ev ('''''P'''oets-'''E'''ssayists-'''N'''ovelists''), sedež ima v poslopju [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] na Tomšičevi ulici 12 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, pet let potem, ko je na pobudo pesnice [[Amy Dawson Smith]] nastal prvi PEN klub v [[London]]u. Ustanovitelji prvega društva leta 1926 so bili [[Izidor Cankar]], [[Josip Vidmar]], [[France Stelé]], [[Janko Lavrin]], [[Fran Saleški Finžgar]], [[France Bevk]], [[Prežihov Voranc]], [[France Kobal]] in [[Oton Župančič]] njegov prvi predsednik (1926-33 in 1936-41, vmes Izidor Cankar). Leta 1930 je bil okviru matičnega kluba ustanovljen Mladi PEN, ki sta jo vodila predsednik France Vodnik in tajnik Alfonz Gspan. Mladi PEN je bil prepoznaven po krščansko-socialističnih in marksističnih idejah. Slovenski PEN je bil med prvimi centri, ki je na 11. mednarodnem kongresu v Dubrovniku med 25. in 27. majem 1933 obsodil nacizem. Judovski pisatelj in dramatik [[Ernst Toller]] je v govoru poudari, da je »dolžnost umetnikov ohranjati duh v njegovi svobodi«. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je prenehal z delovanjem in je ponovno začel s svojimi dejavnostmi leta 1962. V letih 1965 in 2005 je slovenski PEN na [[Bled|Bledu]] priredil svetovni kongres PEN, katerega [[Odbor pisateljev za mir|Odbor pisateljev (in pisateljic) za mir]] vsako leto od svoje ustanovitve [[1984]] zaseda na Bledu in kjer se v PEN-ovem okviru odvija še [[Mednarodno blejsko srečanje pisateljev]]. == Seznam predsednikov PEN Slovenije == #[[Oton Župančič]] (1926—33 in 1936—41) #[[Izidor Cankar]] (1933—36) #[[Matej Bor]] (1962—66) #[[Mira Mihelič]] (1966—75; ''tudi podpredsednica mednarodnega PEN'' od leta 1973) #[[Filip Kumbatovič-Kalan]] (1975—81) #[[Miloš Mikeln]] (1981—87) #[[Drago Jančar]] (1987—91) #[[Boris A. Novak]] (1991—96; ''tudi podpredsednik mednarodnega PEN'' od leta [[2002]]) #[[Marko Kravos]] (1996—2000) #[[Veno Taufer]] (2000—05) #[[Tone Peršak]] (2005—09; začasno še 2020/21)<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tone-persak-znova-predseduje-slovenskemu-centru-pen/540360 Tone Peršak znova predseduje Slovenskemu centru PEN], ''rtvslo.si'', 27. oktober 2020</ref> #[[Marjan Strojan]] (2009—15; začasno še 2016/17) #[[Evald Flisar]] (2015—16) #[[Ifigenija Simonović]] (2017—20) #[[Tanja Tuma]] (2021—; odbornica Mednarodnega PEN-a od leta 2022) ==Odbor pisateljev in pisateljic za mir== V okviru slovenskega [[PEN]]-(zapisano tudi kot [[P.E.N.]]), je bil leta 1984 ustanovljen na pobudo takratnega predsednika [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]] odbor - [[Pisatelji za mir|pisateljev za mir]], temu odboru je v času vojne v nekdanji Jugoslaviji predsedoval [[Boris A. Novak]], od leta 1999 do 2006 [[Veno Taufer]], od leta 2006 do 2009 [[Edvard Kovač]], predsednika odbora sta bila tudi [[Marjan Strojan]] in [[Tone Peršak]]. Med 2019 in 2022 je odbor vodil francoski pravnik Emmanuel Pierrat. Trenutno je predsednik odbora čilski pesnik Germán Rojas. Odbor vsako leto spomladi zaseda na Bledu. Boris A. Novak je bil 2024 izvoljen za njegovega dosmrtnega častnega člana. <ref>[http://www.sazu.si/events/66fa4f82e2db30f62b1e89f2 Prof. dr. Boris A. Novak častni predsednik Odbora pisateljev za mir.]</ref> == Odnos do Janeza Janše == === Izključitev Janeza Janše 2013 === V februarju 2013 je 20 članov slovenskega PEN-a podalo pobudo za izključitev politika [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi njegovih izjav, ki po pobudnikih niso skladni z vrednotami slovenskega PEN-a. Upravni odbor je odločitev o izključitvi Janše iz članstva sprejel na seji 25. marca 2013, med drugim zaradi »primerov njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih«.<ref>{{navedi splet|url= http://www.sds.si/file/2013/3/upravni-odbor-sc-pen/Sporoilo%2520UO%2520SC%2520Pen.doc|title= Upravni odbor Slovenskega centra PEN: Sporočilo za javnost|accessdate= 6. avgust 2013|date= 25. marec 2013|format= DOC|work= SDS}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi izključitve Janše so iz društva protestno izstopili: [[Tone Kuntner]], [[Andrej Capuder]], [[Anton Stres]], [[Brane Senegačnik]], [[Drago Jančar]], [[Boris Pahor]], [[Feri Lainšček]], [[Igor Grdina]], [[Alojz Rebula]] in [[Jože Snoj]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/feri-lainscek-zapusca-pen-iz-razlogov-osebne-in-nacelne-narave/305852|title= Feri Lainšček zapušča PEN "iz razlogov osebne in načelne narave"|accessdate= 6. avgust 2013|date= 3. april 2013|format= |work= RTVSLO.si}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-se-vedno-pricakuje-sklep-o-izkljucitvi-iz-pen|title= Janša še vedno pričakuje sklep o izključitvi iz PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 9. april 2013|format= |work= Dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/kultura/novice/2013/03/deljena_mnenja_glede_izkljucitve_janse_iz_slovenskega_centra_pen.aspx|title= Deljena mnenja glede izključitve Janše iz Slovenskega centra PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 29. marec 2013|format= |work= Planet Siol.net}}</ref> === Kulturniško pismo o janšizmu 2020 === V juniju 2020 so [[Boris A. Novak]], [[Vlado Žabot]] in [[Draga Potočnjak]] kot opozorilo na razmere v času [[14. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]] pripravili kritično ''Kulturniško pismo o janšizmu''. Na kar se je odzval predsednik društva [[Dušan Merc]], ki je opozoril da to ni namen društva in ga obsodil: ''"Nemogoče se je povsem strinjati s katerokoli vlado ali ji povsem nasprotovati. Temu se reče zaslepljenost. Naše edino skupno prizadevanje je lahko le podpora demokratičnim osnovam naše družbe. Negiranje demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast, je še bolj nevarno kakor njeni postopki, ki so lahko tudi rušilni, pa so še znotraj legalnih poti,"''<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/dusan-merc-drustvo-pisateljev-ni-namenjeno-pisanju-pisem-proti-jansizmu-528040 Dušan Merc: Društvo pisateljev ni namenjeno pisanju pisem proti janšizmu], ''Siol'', 17. junij 2020</ref>, kar je povzročilo nov razkol znotraj društva<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-jansizma-hud-spopad-v-drustvu-pisateljev-528133 Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev], ''Siol'', 18. junij 2020</ref>. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *''50 let, Mednarodna srečanja na Bledu 1968–2018''. SC PEN, 2018. *Filip Kalan, Ces cinquantes années …, ''Le livre slovène'', ob 50-letnici Slovenskega PEN-a. *Samo Kristan, Urša Kocjan, Razstava Svoboda besede: 90 let Slovenskega centra PEN, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2016. *[https://test.nuk.uni-lj.si/dogodki/stoletje-pisanja-za-mir-2026-04-09 Razstava Stoletje pisanja za mir, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2026.] *Mira Mihelič, ''Ure mojih dni''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. *Mira Mihelič, ''Svet brez sovraštva''. Trst: Gregorčičeva založba, 1945. *Boris A. Novak, Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu. ''Sarajevski zvezki'' 43/2 (2020). [https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.01 DOI] *''Slovenske pesnice danes'', SC PEN, 2016. *33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu, ''Sodobnost'' 13/10 (1965). *Francè Stelè, ''La Slovénie: aperçu de son histoire, sa culture, sa littérature''. Ljubljana: P.E.N Club, centre slovène, 1933. *Simona Škrabec, ''Dubrovniški kongres 1933 ali Kako obravnavati sedanjost, ki je zgodovina''. Open University of Catalonia, 2017. *Ivan Vogrič, ''Delovanje slovenskega PEN kluba v letih 1926–1941, magistrska naloga UL FF''. Ljubljana, 2005. *Jelena Aščič, ''Ognjemet v času hladne vojne (33. mednarodni PEN kongres na Bledu leta 1965), diplomska naloga UL FF''. Ljubljana, 2016. *Zborniki esejev ob mednarodnih srečanjih na Bledu med leti 2014 in 2020, SC PEN. == Zunanje povezave == * [https://www.pen-international.org/who-we-are Who we are. PEN international] * {{official|http://www.penslovenia-zdruzenje.si}} {{škrbina-Slovenija}} {{književna škrbina}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Slovenski center PEN]] [[Kategorija:PEN International]] {{normativna kontrola}} 41kubivfb2szjdcuf3tl2e6gcv8m5rz 6683182 6683178 2026-05-31T05:58:37Z Hladnikm 6240 primer bevk 6683182 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zborovanje jugoslovanskega Pen - kluba v Ljubljani leta 1929.jpg|thumb|Zborovanje jugoslovanskega Pen-kluba v Ljubljani leta 1929]] '''Slovenski center [[PEN]]''' je del mednarodnega združenja [[pesnik]]ov, [[esejist]]ov in [[pisatelj]]ev ('''''P'''oets-'''E'''ssayists-'''N'''ovelists''), sedež ima v poslopju [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] na Tomšičevi ulici 12 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, pet let potem, ko je na pobudo pesnice [[Amy Dawson Smith]] nastal prvi PEN klub v [[London]]u. Ustanovitelji prvega društva leta 1926 so bili [[Izidor Cankar]], [[Josip Vidmar]], [[France Stelé]], [[Janko Lavrin]], [[Fran Saleški Finžgar]], [[France Bevk]], [[Prežihov Voranc]], [[France Kobal]] in [[Oton Župančič]] njegov prvi predsednik (1926-33 in 1936-41, vmes Izidor Cankar). Leta 1930 je bil okviru matičnega kluba ustanovljen Mladi PEN, ki sta jo vodila predsednik France Vodnik in tajnik Alfonz Gspan. Mladi PEN je bil prepoznaven po krščansko-socialističnih in marksističnih idejah. Slovenski PEN je bil med prvimi centri, ki je na 11. mednarodnem kongresu v Dubrovniku med 25. in 27. majem 1933 obsodil nacizem. Judovski pisatelj in dramatik [[Ernst Toller]] je v govoru poudari, da je »dolžnost umetnikov ohranjati duh v njegovi svobodi«. ==France Bevk in PEN== 20. maja 1932 je tajniku ljubljanskega PEN-a Francetu Steletu pisal France Bevk, ki je ostal na Goriškem v Italiji kljub pritiskom fašističnih oblasti: »Da me niso zaprli, je menda izhajalo iz želje, da bi jo pobrisal čez mejo. [...] Zvečer ne smem iz hiše, nekatero noč pridejo pogledat, če sem doma, ne smem govoriti z osumljenci, in to so menda vsi; ne smem k nobeni prireditvi, ne v kino ne v gledališče, ne smem zapustiti mesta/občine itd. In da bi me naveličali, so mi prepovedali tudi v kavarno, in to ustno. Dne 22. 9. mi poteče doba, a se bojim, da me ne bodo pustili v miru. Takrat so mi tudi precej jasno namignili, naj bi šel raje čez mejo [...] Letos se je v [[Budimpešta|Budimpešti]] ustanovila institucija penklubskega protesta v slučaju preganjanja književnih del ali književnikov, kadar se ugotovi, da je kdo preganjan zato, ker je uveljavil svoje svobodno mišljenje v literarnem delu. Treba je le, da si član PEN-a. Ne vem pa, če so pisatelji organizirani po narodnostnih ali pa državnih skupinah … Če pripadam slovenskemu PEN-u, Vas prosim, da me priglasite kot člana …« Slovenski PEN je sprejel Bevka, ki je ostal na Goriškem, v članstvo. Januarja leta 1934 so italijanske oblasti pisatelja Franceta Bevka priprle z obsodbo na tri leta konfinacije na otoku Ventotene pri [[Neapelj|Neaplju]]. Slovenski PEN je začel široko akcijo pri sosednjih PEN-ih in v kulturnih krogih ter za Bevkovo izpustitev pisal italijanskemu futurističnemu pesniku in predsedniku PEN-a Filippu [[Filippo Tommaso Marinetti|Tomasu Marinnettiju]]. Za veliko noč so pisatelja izpustili, po povratku v Gorico pa mu celo izdali potni list, na katerega je čakal osem let. V letih pred 2. svetovno vojno so bili člani pasivni, kljub pozivu predsednika Otona Župančiča po nesklepčnem občnem zboru k obrambi človečanskih vrednot v viharni dobi, sicer se »človeštvo pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo«. Po italijanski okupaciji Ljubljane je bilo delovanje Slovenskega PEN-a prepovedano, tako da so dokumentacijo o članstvu uničili ali skrili. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je prenehal z delovanjem. V letih 1965 in 2005 je slovenski PEN na [[Bled|Bledu]] priredil svetovni kongres PEN, katerega [[Odbor pisateljev za mir|Odbor pisateljev (in pisateljic) za mir]] vsako leto od svoje ustanovitve [[1984]] zaseda na Bledu in kjer se v PEN-ovem okviru odvija še [[Mednarodno blejsko srečanje pisateljev]]. == Seznam predsednikov PEN Slovenije == #[[Oton Župančič]] (1926—33 in 1936—41) #[[Izidor Cankar]] (1933—36) #[[Matej Bor]] (1962—66) #[[Mira Mihelič]] (1966—75; ''tudi podpredsednica mednarodnega PEN'' od leta 1973) #[[Filip Kumbatovič-Kalan]] (1975—81) #[[Miloš Mikeln]] (1981—87) #[[Drago Jančar]] (1987—91) #[[Boris A. Novak]] (1991—96; ''tudi podpredsednik mednarodnega PEN'' od leta [[2002]]) #[[Marko Kravos]] (1996—2000) #[[Veno Taufer]] (2000—05) #[[Tone Peršak]] (2005—09; začasno še 2020/21)<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tone-persak-znova-predseduje-slovenskemu-centru-pen/540360 Tone Peršak znova predseduje Slovenskemu centru PEN], ''rtvslo.si'', 27. oktober 2020</ref> #[[Marjan Strojan]] (2009—15; začasno še 2016/17) #[[Evald Flisar]] (2015—16) #[[Ifigenija Simonović]] (2017—20) #[[Tanja Tuma]] (2021—; odbornica Mednarodnega PEN-a od leta 2022) ==Odbor pisateljev in pisateljic za mir== V okviru slovenskega [[PEN]]-(zapisano tudi kot [[P.E.N.]]), je bil leta 1984 ustanovljen na pobudo takratnega predsednika [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]] odbor - [[Pisatelji za mir|pisateljev za mir]], temu odboru je v času vojne v nekdanji Jugoslaviji predsedoval [[Boris A. Novak]], od leta 1999 do 2006 [[Veno Taufer]], od leta 2006 do 2009 [[Edvard Kovač]], predsednika odbora sta bila tudi [[Marjan Strojan]] in [[Tone Peršak]]. Med 2019 in 2022 je odbor vodil francoski pravnik Emmanuel Pierrat. Trenutno je predsednik odbora čilski pesnik Germán Rojas. Odbor vsako leto spomladi zaseda na Bledu. Boris A. Novak je bil 2024 izvoljen za njegovega dosmrtnega častnega člana. <ref>[http://www.sazu.si/events/66fa4f82e2db30f62b1e89f2 Prof. dr. Boris A. Novak častni predsednik Odbora pisateljev za mir.]</ref> == Odnos do Janeza Janše == === Izključitev Janeza Janše 2013 === V februarju 2013 je 20 članov slovenskega PEN-a podalo pobudo za izključitev politika [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi njegovih izjav, ki po pobudnikih niso skladni z vrednotami slovenskega PEN-a. Upravni odbor je odločitev o izključitvi Janše iz članstva sprejel na seji 25. marca 2013, med drugim zaradi »primerov njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih«.<ref>{{navedi splet|url= http://www.sds.si/file/2013/3/upravni-odbor-sc-pen/Sporoilo%2520UO%2520SC%2520Pen.doc|title= Upravni odbor Slovenskega centra PEN: Sporočilo za javnost|accessdate= 6. avgust 2013|date= 25. marec 2013|format= DOC|work= SDS}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi izključitve Janše so iz društva protestno izstopili: [[Tone Kuntner]], [[Andrej Capuder]], [[Anton Stres]], [[Brane Senegačnik]], [[Drago Jančar]], [[Boris Pahor]], [[Feri Lainšček]], [[Igor Grdina]], [[Alojz Rebula]] in [[Jože Snoj]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/feri-lainscek-zapusca-pen-iz-razlogov-osebne-in-nacelne-narave/305852|title= Feri Lainšček zapušča PEN "iz razlogov osebne in načelne narave"|accessdate= 6. avgust 2013|date= 3. april 2013|format= |work= RTVSLO.si}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-se-vedno-pricakuje-sklep-o-izkljucitvi-iz-pen|title= Janša še vedno pričakuje sklep o izključitvi iz PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 9. april 2013|format= |work= Dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/kultura/novice/2013/03/deljena_mnenja_glede_izkljucitve_janse_iz_slovenskega_centra_pen.aspx|title= Deljena mnenja glede izključitve Janše iz Slovenskega centra PEN|accessdate= 6. avgust 2013|date= 29. marec 2013|format= |work= Planet Siol.net}}</ref> === Kulturniško pismo o janšizmu 2020 === V juniju 2020 so [[Boris A. Novak]], [[Vlado Žabot]] in [[Draga Potočnjak]] kot opozorilo na razmere v času [[14. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]] pripravili kritično ''Kulturniško pismo o janšizmu''. Na kar se je odzval predsednik društva [[Dušan Merc]], ki je opozoril da to ni namen društva in ga obsodil: ''"Nemogoče se je povsem strinjati s katerokoli vlado ali ji povsem nasprotovati. Temu se reče zaslepljenost. Naše edino skupno prizadevanje je lahko le podpora demokratičnim osnovam naše družbe. Negiranje demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast, je še bolj nevarno kakor njeni postopki, ki so lahko tudi rušilni, pa so še znotraj legalnih poti,"''<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/dusan-merc-drustvo-pisateljev-ni-namenjeno-pisanju-pisem-proti-jansizmu-528040 Dušan Merc: Društvo pisateljev ni namenjeno pisanju pisem proti janšizmu], ''Siol'', 17. junij 2020</ref>, kar je povzročilo nov razkol znotraj društva<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-jansizma-hud-spopad-v-drustvu-pisateljev-528133 Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev], ''Siol'', 18. junij 2020</ref>. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *''50 let, Mednarodna srečanja na Bledu 1968–2018''. SC PEN, 2018. *Filip Kalan, Ces cinquantes années …, ''Le livre slovène'', ob 50-letnici Slovenskega PEN-a. *Samo Kristan, Urša Kocjan, Razstava Svoboda besede: 90 let Slovenskega centra PEN, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2016. *[https://test.nuk.uni-lj.si/dogodki/stoletje-pisanja-za-mir-2026-04-09 Razstava Stoletje pisanja za mir, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2026.] *Mira Mihelič, ''Ure mojih dni''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. *Mira Mihelič, ''Svet brez sovraštva''. Trst: Gregorčičeva založba, 1945. *Boris A. Novak, Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu. ''Sarajevski zvezki'' 43/2 (2020). [https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.01 DOI] *''Slovenske pesnice danes'', SC PEN, 2016. *33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu, ''Sodobnost'' 13/10 (1965). *Francè Stelè, ''La Slovénie: aperçu de son histoire, sa culture, sa littérature''. Ljubljana: P.E.N Club, centre slovène, 1933. *Simona Škrabec, ''Dubrovniški kongres 1933 ali Kako obravnavati sedanjost, ki je zgodovina''. Open University of Catalonia, 2017. *Ivan Vogrič, ''Delovanje slovenskega PEN kluba v letih 1926–1941, magistrska naloga UL FF''. Ljubljana, 2005. *Jelena Aščič, ''Ognjemet v času hladne vojne (33. mednarodni PEN kongres na Bledu leta 1965), diplomska naloga UL FF''. Ljubljana, 2016. *Zborniki esejev ob mednarodnih srečanjih na Bledu med leti 2014 in 2020, SC PEN. == Zunanje povezave == * [https://www.pen-international.org/who-we-are Who we are. PEN international] * {{official|http://www.penslovenia-zdruzenje.si}} {{škrbina-Slovenija}} {{književna škrbina}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Slovenski center PEN]] [[Kategorija:PEN International]] {{normativna kontrola}} ry2dm3nmjltwznq0sxbsvvv106i3oiy 0 49613 6683162 6613740 2026-05-30T23:30:17Z ~2026-13659-49 255600 /* N */ 6683162 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Pierre Abélard|Peter (Pierre) Abélard]] *[[Sylviane Agacinski]] * [[Alan iz Lilla]] [Alain de Lille, ''Doctor Universalis''] *[[Jean le Rond d'Alembert]] * [[Peter d'Ailly]] [Pierre d'Ailly] *[[Ferdinand Alquié]] *[[Louis Althusser]] * [[Ferdinand Alquié]] * [[Amalrik iz Bena]] [Amaury de Bène] * [[Tony Andréani]] (politični) *[[Didier Anzieu]] *[[Émile Armand]] ? * [[Antoine Arnauld]] *[[Raymond Aron]] *[[Voltaire|Jean-Marie Arouet (dit Voltaire)]] *([[Jacques Attali]]) *[[Pierre Aubenque]] * [[Peter Aureol]] [''Doctor Facundus''] *[[Kostas Axelos]] (grško-francoski) *[[Pedro Azara]] (šp.-fr.?) == B == * [[François-Noël Babeuf]] [''Gracchus Babeuf''] *[[Gaston Bachelard]] *[[Roger Bacon]] [''Doctor Mirabilis''] (angleško-francoski) *[[Alain Badiou]] *[[Étienne Balibar]] * [[Pierre-Simon Ballanche]] *[[Roland Barthes]] *[[Georges Bataille]] *[[Jean Baudrillard]] *[[Evgen Bavčar]] ([[Slovenci|slovensko]]-francoski) * [[Pierre Bayle]] * [[Saint-Amand Bazard]] *[[Simone de Beauvoir]] *[[Julien Benda]] *[[Alain de Benoist]] *[[Jean-Marie Benoist]] * [[Daniel Bensaid]] *[[Émile Benveniste]] (semiotik-lingvist) *[[Gaston Berger]] *[[Henri Bergson]] *[[Henri Berr]] * [[Bernard Chartreški]] [''Bernard de Chartres''] * [[Sveti Bernard iz Clairvauxa|Bernard iz Clairvauxa]] * [[Bernard Silvestris]] * [[Bernegar iz Toursa]] [''Bérenger de Tours''] * [[François Bernier]] * [[Louis de Berquin]] * [[Theodor Beza]] * [[Maine de Biran]] *[[Antonia Birnbaum]] * [[Louis Jean Joseph Charles Blanc|Louis Blanc]] * [[Robert Blanché]] * [[Maurice Blanchot]] *[[Louis Auguste Blanqui]]? *[[Jean-Marie Blas de Roblès]] *[[Éric Blondel]] * [[Maurice Blondel]] * [[Léon Bloy]]? * [[Jean Bodin]] *[[Jean Bollack]] *[[Pascal Bonitzer]]? *[[Jean-Pierre Bonnel]]? *[[Jean Borella]] *[[Jacques-Bénigne Bossuet]] *[[Célestin Bouglé]] *[[Dominique Bouhours]] *[[Pierre Bourdieu]] *[[Émile Boutroux]] *[[Alban Bouvier]] *[[Jacques Bouvresse]] *[[Radulphus Brito]] *[[Jean-Marie Brohm]] *[[Alain Brossat]] *[[Pascal Bruckner]] *[[Ferdinand Brunetière]] ? *[[Léon Brunschvicg]] * [[Jean de La Bruyère]] * [[Philippe Buchez]] * [[Guillaume Budé]] * [[Claude Buffier]] * [[Georges-Louis Leclerc de Buffon|Georges-Louis Buffon]] * [[Philippe Michel Buonarroti]] * [[Jean Buridan]] == C == * [[Pierre-Jean-Georges Cabanis]] * [[Étienne Cabet]] *[[Albert Camus]] * [[Georges Canguilhem]] * [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] * [[Barbara Cassin]] *[[Cornelius Castoriadis]] (grško-francoski) *[[Jean Cavaillès]] *[[Michel Cazenave]] * [[Jean Cazeneuve]] *[[Michel de Certeau]] * [[Jean-Martin Charcot]] * [[Pierre Charron]] *[[Emile Chartier]] *''Constantin-François de Chassebœuf'' /''Comte de'' ''[[Volney]]'' * [[Émilie du Châtelet]] * [[François Châtelet]] *[[Gilles Châtelet]] *[[Jean-Louis Chrétien]] (1952-2019) *[[Emil Cioran]] (romunsko-francoski) *[[Catherine Clément]] *[[Georges Cogniot]] *[[Gilbert Cohen-Séat]] * [[Jean-Baptiste Colbert]] * [[Jean-Pierre Cometti]] *[[André Comte-Sponville]] *[[Auguste Comte]] * [[Étienne Bonnot de Condillac|Étienne Condillac]] * [[Marquis de Condorcet|Marquis (Nicolas) de Condorcet]] * [[Victor Prosper Considérant]] *[[Benjamin Constant]] (Henri-Benjamin Constant de Rebecque; 1767-1830) *[[Henry Corbin]] * [[Géraud de Cordemoy]] * [[Victor Cousin]] *[[Jean de Crèvecoeur]] == D == [[Slika:Jean d'Alembert.jpeg|thumb|[[d'Alembert]] ]] *[[Roger Dadoun]] *[[Hubert Damisch]] *[[Georges-Jacques Danton]] * [[Guy Debord]] * [[Régis Debray]] *[[Claude Debru]] * [[Joseph Déjacque]] *[[Victor Delbos]] * [[Gilles Deleuze]] * [[Chantal Delsol]] * [[Jacques Derrida]] * [[René Descartes]] * [[Vincent Descombes]] * [[Lucien Deslinièr]] *[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]] * [[Théodore Dezamy]] * [[Denis Diderot]] * [[Georges Didi-Huberman]] *[[David Dinantski]] * [[Michele Le Doeuff]] * [[Jean-Paul Dollé]] * [[Jean-Marie Domenach]] * [[François Dosse]]? * [[Oswald Ducrot]] * [[Mikel Dufrenne|Mikel?/]][[Michel Dufrenne]] *[[Olivier Duhamel]] * [[Pierre Duhem]] * [[Georges Dumézil]] * [[Paul Dumouchel]] *[[Jean-Pierre Dupuy]] * [[Durand iz St. Pourçaina]] [''Doctor Resolutissimus''] * [[Émile Durkheim]] == E == *[[Einhard]] (''Einhardus'') *[[Jacques Ellul]] *[[Corinne Enaudeau]] *[[Barthélemy Prosper Enfantin]] *[[Pascal Engel]] *[[Raphaël Enthoven]] *[[Didier Eribon]] * [[Étienne de La Boétie]] * [[Alfred Espinas]] * [[Jacques Lefèvre d'Étaples]] (1455 – 1536) == F == *[[Anne Fagot-Largeault]] *[[Frantz Fanon]] * [[Sébastien Faure]] * [[François Fénelon]] *[[Luc Ferry]] * [[Kancler Filip]] [''Chancelier Phillippe''] *[[Alain Finkielkraut]] * [[Alfred Jules Émile Fouillée|Alfred Fouillée]] *[[Elisabeth Bourdiau de Fontenay|Elisabeth de Fontenay]] * [[Bernard le Bovier de Fontenelle|Bernard de Fontenelle]] *[[Michel Foucault]] * [[Simon Foucher]] *[[Charles Fourier]] * [[sveti Frančišek Saleški|Frančišek Saleški]] * [[Julien Freund]] *[[Georges Friedmann]] == G == [[Slika:WikipediaBaudrillard20040612.jpg|thumb|[[Jean Baudrillard]] ]] * [[Claude Gandelman]] * [[Maurice de Gandillac]] * [[Roger Garaudy]] * [[Pierre Gassendi]] * [[Marcel Gauchet]] * [[Gaunilo]] /Gaunillon *[[Jean Gayon]] *[[Ernest Gellner]] (fr.-britansko-češki) *[[Gérard Genette]] (1930-2018) (literarni kritik in teoretik) *[[Éric Geoffroy]] *[[Sophie Germain]] * [[Jean Gerson]] [''Doctor Christianissimus''] * [[Gilbert iz Poitiersa]] [''Gilbert de la Porreé''] * [[Étienne Gilson]] * [[René Girard]] *[[André Glucksmann]] (1937-2015) * [[Arthur de Gobineau]] * [[Jean-Baptiste André Godin]] * [[Lucien Goldmann]] (1913-1970) (romunsko-francoski judovskega rodu) *[[André Gorz]] [aka ''Michel Bosquet''] (avstrijsko-francoski) (1923 - 2007) *[[Jean-Baptiste Gourinat]] * [[Marie de Gournay]] * [[Jean-Joseph Goux]] * [[Antoine Le Grand]] *[[Gérard Granel]] * [[Jean Grave]] * [[Jean Greisch]] * [[Frédéric Gros]] *[[Félix Guattari]] *[[Pierre Guenancia]] * [[René Guénon]] [arab.: ''Abd al-Wahid Yahya''] *[[Daniel Guérin]]? *[[Jean Guitton]] (1901-1999) *[[Madame Guyon]] == H == [[Slika:PierreGassendi.jpg|thumb|[[Pierre Gassendi]] ]] *[[Pierre Hadot]] *[[Maurice Halbwachs]] *[[Élie Halévy]] *[[Octave Hamelin]] *[[Léon Harmel]]? * [[Friedrich August von Hayek]] * [[Heloiza]] [''Héloïse d'Argenteuil''] * [[Claude Adrien Helvétius]] * [[Jacques René Hébert]] * [[Michel Henry]] * [[Guy Hocquenghem]] (1946-88) * [[Paul Henri Thiry d'Holbach]] * Eric Hoppenot * [[Georges Hostelet]] ([[1875]] - [[1960]]) * [[Édouard Hugon]] * [[Pierre-Daniel Huet]] * [[Jean Hyppolite]] == I == *[[Luce Irigaray]] (belgijsko-francoska?) == J == *[[Christian Jambet]] *[[Janez Jandunski]] [''Jean de Jandun''] *[[Pierre Janet]] *[[Dominique Janicaud]] * [[Janez Kapreol]] [''Jean Capréolus''] * [[Janez iz Mirecourta]] [''Jean de Mirecourt''] * [[Janez iz Rochele]] [''Jean de la Rochelle'', ''Joannes de Rupella''] *[[Vladimir Jankélévitch]] (ruskega rodu) == K == *[[Pierre Kaan]] *[[Jean-François Kérvegan]] *[[Étienne Klein]] *[[Raymond Klibansky]] *[[Gaspard Koenig]] *[[Alexandre Kojève]] (ruskega rodu) * [[Alexandre Koyré]] (ruskega rodu) *[[Julia Kristeva]] (bolgarskega rodu) == L == [[Slika:Gobineau a.png|thumb|[[de Gobineau]] ]] * [[Étienne de La Boétie]] *[[Jules Lachelier]] * [[Philippe Lacoue-Labarthe]] * [[Jacques Lacan]] * [[Paul Lafargue]]<ref>avtor satiričnega pamfleta ''Pravica do lenobe''</ref> * [[Pierre Laffitte]] * [[Geoffroy de Lagasnerie]] *[[André Laks]] * [[Jean-Baptiste de Lamarck]] * [[Lambert iz Auxerrea]] *[[Hugues Felicité Robert de Lamennais]] *[[Julien Offray de La Mettrie]] * [[Guillaume Lamy]] *Claude Lanzmann? * [[Pierre-Simon Laplace]] * [[Georges Vacher de Lapouge|Georges Lapouge]] * [[Guy Lardreau]] * [[François Laruelle]] *[[Bruno Latour]]? *[[Louis Lavelle]] *[[Dominique Lecourt]] * [[Henri Lefebvre]] (1901-1991) * [[Claude Lefort]] * [[Marcel Légaut]] * [[Antoine Le Grand]] *[[Frédéric Lenoir]] * [[Pierre Leroux]] * [[Édouard Le Roy]] * [[Emmanuel Le Roy Ladurie]] * [[Jean de Léry]] * [[René Le Senne]] * [[Emmanuel Levinas|Emmanuel Lévinas]] * [[Benny Lévy]] (=''Pierre Victor''; 1945-2003) *[[Bernard-Henri Lévy]] * [[Pierre Lévy]] * [[Lucien Lévy-Bruhl]] * [[Claude Levi-Strauss]] *[[Albert Libertad]] * [[Peter Lombardijski]] (''Pierre Lombard'') *[[Patrice Loraux]] * [[Jean-François Lyotard]] == M == *[[Pierre Macherey]] * [[Madame Guyon]] *[[Maine De Biran]] *[[Gérard Mairet]] *[[Joseph de Maistre]] * [[Gabriel Bonnot de Mably]] * [[Catherine Malabou]] *[[Nicolas Malebranche]] *[[Jean-Paul Marat]]? *[[Gabriel Marcel]] *[[Jean-Luc Marion]] * [[Jacques Maritain]] *[[Henri Maspero]] (sinolog: daoizem) * [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Pierre-Louis Maupertuis]] *[[Charles Maurras]] * [[Marcel Mauss]] *[[Quentin Meillassoux]] *[[Maurice Merleau-Ponty]] * [[Marin Mersenne]] * [[Olivier Messiaen]] * [[Jean Meslier]] * Claude Mettra * [[Julien Offray de La Mettrie|La Mettrie]] * [[Émile Meyerson]] * [[Jules Michelet]] * [[Gaston Milhaud]] * ([[Judith Miller]] & [[Jacques-Alain Miller]]) *[[Jean-Claude Milner]] *[[Alain Milon]] *[[Michel Eyquem de Montaigne]] *[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]] * [[Morelly]] * [[Edgar Morin]] (1921-2026) * [[Baptiste Morizot]] * [[Jacques Morizot]] *[[Emmanuel Mounier]] *[[Roger Munier]] *[[Jean de Muris]] == N == * [[Jacques-André Naigeon]] *[[Jean Luc Nancy|Jean-Luc Nancy]] *[[Michel Narcy]] *[[Jean Nicod]] (1893-1924) * [[Nikolaj iz Autrecourta]] [''Nicholas d'Autrécourt''] *[[Paul Nizan]] (''Paul-Yves Nizan'') == O == * [[Peter Olivi]] [''Pierre Jean Olivi''] *[[Michel Onfray]] * [[Olympe de Gouges]] * [[Nicole Oresme|Nikolaj Oresme]] == P == [[Slika:Blaise pascal.jpg|thumb|[[Blaise Pascal]] ]] * [[Blaise Pascal]] *[[Martinès de Pasqually]] *[[Michel Pêcheux]] * [[Charles Péguy]] *[[Emmanuel Peillet]] * [[Madeleine Pelletier]] * [[Marc Perelman]] *Peter Lombard(-ijski) * [[Peter iz Maricourta]] (13. stol.) * [[Christine de Pizan]] * [[Henri Poincaré]] * [[Pierre Poiret]] * [[Georges Politzer]] * [[Roger Pouivet]] * [[Pierre-Joseph Proudhon]] * [[Sully Prudhomme]] == Q == * [[François Quesnay]] * [[Edgar Quinet]] == R == [[Slika:Jean-Paul Sartre FP.JPG|thumb|[[Jean-Paul Sartre]] ]] * [[François Rabelais]] * [[Petrus Ramus]] [''Pierre de la Ramée''] * [[Jacques Rancière]] *[[Félix Ravaisson]] (''Jean-Gaspard-Félix Laché Ravaisson-Mollien'') * [[Pierre Sylvain Régis|Pierre Régis]] * [[François Regnault]] * [[Ernest Renan]] *[[Charles Renouvier]] *[[Pierre Restany]] *[[Jean-François Revel]] * [[Judith Revel]] * [[Abel Rey]] *[[Paul Ricoeur]] * [[Maximilien Robespierre]] * [[Jean-Baptiste Robinet]] * [[Jacques Rohault]] * [[Roscelin iz Compiegneja|Roscelin]] (''iz Compiegneja)'' *[[Irène Rosier-Catach]] *[[Guy Rosolato]] *[[Jean-Jacques Rousseau]] == S == * [[Markiz de Sade]] * [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simon]] *[[Jean-Paul Sartre]] * [[Marc Sautet]] (1947-98) * [[Ferdinand de Saussure]] (Švicar) * [[Joseph Justus Scaliger]] *[[Jean-Marie Schaeffer]] *[[René Schérer]] (1922-2023) *[[Frithjof Schuon]] *[[Michel Serres]] (1930-2019) * [[Emmanuel Jospeh Sieyès|Emmanuel Sieyès]] * [[Claude de Seyssel|Claude de Seysse]] *[[Gilbert Simondon]] * [[Georges Sorel]] *[[Étienne Souriau]] *(Boris Souvarine) *[[Jean-Fabien Spitz]] *[[Bernard Stiegler]] * [[Gabrielle Suchon]] * [[Gilles Susong]] * [[Peter Szendy]] == T == [[Slika:Voltaire dictionary.jpg|thumb|[[Voltaire]] ]] * [[Hippolyte Adolphe Taine|Hippolyte Taine]] * [[Omer Talon]] (''Audomarus Talaeus'') * [[Gabriel Tarde]] * [[Teodorik iz Chartresa]] [''Thierry de Chartres''] *[[Pierre Teilhard de Chardin]] * [[Alexis de Tocqueville]] *[[Tzvetan Todorov]] (bolgarskega rodu) * [[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Destutt de Tracy]] (''Antoine Destutt de Tracy'') * [[Anne-Robert-Jacques Turgot]] == V == *[[Paul Valéry]] *[[Yves Vargas]] *[[Denis Veiras]] * [[François Viète]] * [[Vilijem iz Avergneja]] [Guillaume d'Auvergne] * [[Vilijem iz Champeauxa]] [Guillaume de Champeaux] * [[Vilijem iz Conchesa]] [Guillaume de Conches] *[[Paul Virilio]] (1932-2018) * [[Vital du Four]], 14. stol * [[Volney]] Comte de ''Volney'' / ''Constantin-François de Chassebœuf'' (1757–1820) *[[Voltaire|Jean-Marie Arouet dit Voltaire]] == W == *[[Henri Wallon]] *Henri Weber? *[[Éric Weil]] *[[Simone Weil]] *[[Monique Wittig]] *[[Jean-Jacques Wunenburger]] == Z == * [[Anne Zelensky]]? * [[Georges Zourabichvili]] (1898-1944) == Opombe == {{sklici|1}} {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Filozofi]] [[Kategorija:Francoski filozofi|*]] [[sh:Category:Francuski filozofi]] gj5rvo8o4hwethzstdi8e2ke3gng6ha 0 49614 6683164 6674145 2026-05-30T23:46:37Z ~2026-13659-49 255600 /* C */ 6683164 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Georges Abadie]] *[[Rima Abdul Malak]] *[[Jean-Baptiste Abel]] *[[Pierre Abelin]] *[[Rima Abdul-Malak]] *[[Bernard Accoyer]] *[[Christine Albanel]] *[[Jacqueline Alduy]] *[[Jean-Paul Alduy]] *[[Prosper Alfonsi]] *[[Michèle Alliot-Marie]] *[[Edmond Alphandéry]] *[[Gaston Audiffret-Pasquier]] *[[Manuel Aeschlimann]] *[[Raphaël Alibert]] *[[Michèle Alliot-Marie]] *[[Jean-Pierre-André Amar]] *[[Étienne d'Anjou Hirsch]] *[[Vincent Ansquer]] *[[Pierre-Antoine Antonelle]] *[[Emmanuel Arago]] *[[François Arago]] *[[Henri Arevalo]] *[[Antoine Armand]] *[[Émile Armand]] *[[Inessa Armand]] *[[Louis Armand]] *[[Nathalie Arthaud]] *[[Jean Arthuis]] *[[Éliane Assassi]] *[[François Asselineau]] *[[Gabriel Attal]] *[[François d'Aubert]] *[[Manon Aubry]] *[[Martine Aubry]] (née ''Delors'') *[[Vincent Auriol]] *[[Jean Auroux]] *[[Edwige Avice]] *[[Jean-Marc Ayrault]] *[[Audrey Azoulay]] == B == *[[François-Noël Babeuf]] *[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'') *[[Robert Badinter]] *[[Jean Baggioni]] *[[Jean Sylvain Bailly]] *[[Édouard Balladur]] *[[Catherine Barbaroux]] *[[Henri Barbé]] *[[Robert Barcia]] *[[Jordan Bardella]] *[[Ericka Bareigts]] *[[Bertrand Barère]] *[[Didier Bariani]] *[[Antoine Barnave]] *[[Michel Barnier]] *[[François Baroin]] *[[Paul Barras]] *[[Raymond Barre]] *[[Maurice Barrès]] *[[Jacques Barrot]] *[[Jean-Noël Barrot]] *[[Noël Barrot]] *[[Odilon Barrot]] *[[Joseph Barthélemy]] *[[Louis Barthou]] *[[Claude Bartolone]] *[[Philippe Bas]] *[[Delphine Batho]] *[[Yves Bataille]] *[[Marie-Noëlle Battistel]] *[[Denis Baupin]] *[[Jean-Michel Baylet]] *[[François Bayrou]] *[[Alexandre de Beauharnais]] *[[Paul Beauregard]] *[[Jean-Pierre Bel]] *[[Nicole Belloubet]] *[[Alain de Benoist]] *[[Jacques Benoist-Méchin]] *[[Aurore Bergé]] *[[Laurent Berger]] *[[Pierre Bérégovoy]] *[[Pervenche Berès]] *[[Michel Berson]] *[[Henri Maurice Berteaux]] *[[Marcellin Berthelot]] *[[Dominique Bertinotti]] *[[Henri-Gratien Bertrand]] *[[Xavier Bertrand]] *[[Olivier Besancenot]] *[[Jean-Paul Besset]] *[[Éric Besson]] *[[André Bettencourt]] *[[Georges Bidault]] *[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]] *[[Martine Billard]] *[[André Billardon]] *[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]] *[[René Billères]] *[[Étienne Blanc]] *[[Jacques Blanc]] *[[Louis Blanc]] *[[Jean-Michel Blanquer]] *[[Louis Auguste Blanqui]] *[[Marcel Bleibtreu]] *[[Léon Blum]] *[[Alain Bocquet]] *[[Alain Bombard]] *[[Manuel Bompard]] *[[Jérôme Bonaparte]] *[[Louis-Napoléon Bonaparte]] *[[Napoleon Bonaparte]] *[[Georges Bonnet]] *[[Laurence Boone]] *[[Jean-Louis Borloo]] *[[Élisabeth Borne]] *[[Huguette Bouchardeau]] *[[Louis Bouët]] *[[Fernand Bouisson]] *[[Georges Boulanger]] *[[Jean-Claude Boulard]] *[[Claude Bourdet]] *[[François Louis Bourdon]] *[[Léon Bourgeois]] *[[Maurice Bourgès-Maunoury]] *[[Malek Boutih]] *[[Christine Boutin]] *[[José Bové]] *[[André Boyer]] *[[Yaël Braun-Pivet]] *[[Théo Bretin]] *[[Thierry Breton]] *[[Aristide Briand]] *[[Nicole Bricq]] *[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]] *[[Fernand de Brinon]] *[[Steeve Briois]] *[[Henri Brisson]] *[[Jacques Pierre Brissot]] *[[Pierre Brossolette]] *[[Paul Brousse]] *[[Jacques Brunhes]] *[[Cécile Brunschvicg]] *[[Dominique Bucchini]]  *[[Marie-George Buffet]] *[[Ferdinand Buisson]] *[[Philippe Buonarroti]] *[[Raymond Burgard]] *[[Dominique Bussereau]] *[[François Buzot]] == C == *[[Étienne Cabet]] *[[Marcel Cachin]] *[[Jérôme Cahuzac]] *[[Joseph Caillaux]] *[[Agnès Callamard]] *[[Jean-Christophe Cambadélis]] *[[Pierre-Joseph Cambon]] *[[Michel Camdessus]] *[[Armand-Gaston Camus]] *Patrick Canet *[[René Capitant]] *[[Hippolyte Carnot]] *[[Lazare Carnot]] *[[Marie François Sadi Carnot]] *[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'') *[[Laurent Casanova]] *[[Jean Casimir-Perier]] *[[Christophe Castaner]] *[[Jean Catelas]] *[[Jean Castex]] *[[Louis-Eugène Cavaignac]] *[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]] *[[Bernard Cazeneuve]] *[[Pierre Célor]] *[[Jacques Chaban-Delmas]] *[[Charles de Champeaux]] *[[Auguste Champetier de Ribes]] *[[Charles Chanoine]] *[[Jean Charbonnel]] *[[François de Charette]] *[[Hervé de Charette]] *[[Constantin François de Chassebœuf]] /comté de [[Volney]] *[[André Chassaigne]] *[[Constantin-François Chassebœuf]] *[[François-René de Chateaubriand]] *[[Alphonse de Châteaubriant]] *[[Pierre Chatenet]] *[[Luc Chatel]] *[[Camille Chautemps]] *[[Marie-Joseph Chénier]] *[[Bernard Chenot]] *[[François Chérèque]] *[[Jacques Chérèque]] *[[Henry Chéron]] *[[Jacques Chevallier]] *[[Jean-Pierre Chevènement]] *[[Henri Chevreau]] *[[Claude Cheysson]] *[[Bernadette Chirac]] *[[Jacques Chirac]] *[[Éric Ciotti]] *[[Georges Clemenceau]] *[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]] *[[Gustave Paul Cluseret]] *[[Philippe Cochet]] *[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]] *[[Gerard Collomb]] *[[Eric Coquerel]] *[[Daniel Cohn-Bendit]] *([[Gabriel Cohn-Bendit]]) *[[Georges Cogniot]] *[[Jean-Baptiste Colbert]] *[[Gaspard de Coligny]] *[[Yvon Collin]] *[[Catherine Colonna]] *[[Émile Combes]] *[[Anne-Marie Comparini]] *[[Victor Considérant]] *Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830) *[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]] *[[Jean-François Copé]] *[[Charlotte Corday]] *[[Emanuelle Cosse]] *[[Paul Coste-Floret]] *[[Pierre Cot]] *[[Eugénie Cotton]] *[[René Coty]] *[[Georges Coulon]] *[[Frédéric Étienne Cournet]] *[[Victor Cousin]] *[[Georges Couthon]] *[[Jacques-Maurice Couve de Murville]] *[[Michel Crépeau]] *[[Édith Cresson]] *[[Ambroise Croizat]] *[[Jean Cruppi]] *[[Cécile Cukierman]] *[[Frédéric Cuvillier]] == D == *[[Seybah Dagoma]] *[[Édouard Daladier]] *[[Victor Dalbiez]] *[[Arthur Dallidet]] *[[Désiré Dalloz]] *[[Léon Damas]] *[[Charles Daniel-Vincent]] *[[Georges-Jacques Danton]] *[[Xavier Darcos]] *[[François-Jean Darlan]] *[[Gérald Darmanin]] *[[Augustin Alexandre Darthé]] *[[Pierre Dartout]] *[[Rachida Dati]] *[[Marc-Philippe Daubresse]] *[[Joseph Daul]] *[[Marcel Déat]] *Jules [[Régis Debray]] *[[Bernard Debré]] *[[Jean-Louis Debré]] *[[Michel Debré]] *[[Philippe Dechartre]] *[[Albert Decrais]] *[[Gaston Defferre]] *[[Joseph Déjacque]] *[[Jean-François Delacroix]] *[[Bertrand Delanoë]] *[[Yvon Delbos]] *[[Michel Delebarre]] *[[Jacques Delors]] *[[Jean-Nicolas Démeunier]] *[[Victor Denain]] *[[Jean-François Deniau]] *[[Julien Denormandie]] *[[Édouard Depreux]] *[[Paul Déroulède]] *[[Jean-Jacques Descamps]] *[[Marie-Hélène Descamps]] *[[Paul Deschanel]] *[[Harlem Désir]] *[[Camille Desmoulins]] *[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]] *[[Alain Devaquet]] *[[Patrick Devedjian]] *[[Paul Devès]] *[[Jacques Dondoux]] *[[Renaud Donnedieu de Vabres]] *[[Jacques Doriot]] *[[Marx Dormoy]] *[[François Doubin]] *[[Paul Doumer]] *[[Gaston Doumergue]] *[[Philippe Douste-Blazy]] *[[Julien Dray]] *[[Tony Dreyfus]] *[[Maurice Druon]] *[[Jeanine Dubié]] *[[Fernand Dubief]] *[[Antonin Dubost]] *[[Louis Dubreuilh]] *[[Grégory Doucet]] *[[Charles Duclerc]] *[[Jacques Duclos]] *[[Roger Ducos]] *[[Jules Armand Dufaure]] *[[Marie-Guite Dufay]] *[[Michel Duffour]] *[[Cécile Duflot]] *[[Georgina Dufoix]] *[[Jacques Duhamel]] *[[Roland Dumas]] *[[Éric Dupond-Moretti]] *[[Nicolas Dupont-Aignan]] *[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]] *[[Adrien Duport]] *[[Charles Dupuy]] *[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]] *[[Marguerite Durand]] *[[Olivier Dussopt]] *[[Olivier Dutheillet de Lamothe]] *[[Maurice Duverger]] == [[Evropska unija|E]] == *[[Myriam El Khomri]] *[[Henri Emmanuelli]] *[[Anne-Marie Escoffier]] *[[Jean-Pierre Esteva]] *[[Claude Estier]] *[[Valéry Giscard d'Estaing]] *[[Christian Estrosi]] *[[Eugène Étienne]] == F == *[[Laurent Fabius]] *[[Robert Fabre]] *[[Étienne Fajon]] *[[Armand Fallières]] *[[Léon Faucher]] *[[Edgar Faure]] *[[Félix Faure]] *[[Maurice Faure]] *[[Olivier Faure]] *[[Paul Faure]] *[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'') *[[Yannick Favennec]] *[[Jules Favre]] *[[Matthias Fekl]] *[[Jean Feraud]] (1764-95) *[[Richard Ferrand]] *[[Théophile Ferré]] *[[Désiré Ferry]] *[[Jules Ferry]] *[[Luc Ferry]] *[[Aurélie Filippetti]] *[[Jean Filippi]]   *[[François Fillon]] *[[Geneviève Fioraso]] *[[Charles Fiterman]] *[[Étienne Flandin]] *[[Pierre-Étienne Flandin]] *[[Charles Floquet]] *[[Jacques Foccart]] *[[Nicole Fontaine]] *[[Raymond Forni]] *[[Joseph Fouché]] *[[Marie-Madeleine Fourcade]] *[[Valérie Fourneyron]] *[[Jean Foyer]] *[[Pierre Mendès France]] *[[Frédéric François-Marsal]] *[[Jean François-Poncet]] *[[Pierre Frank]] *[[Henri Fréville]] *[[Charles de Freycinet]] *[[Ludovic-Oscar Frossard]] == G == *[[Maurice Gabolde]] *[[Yves Galland]] *[[Félix Gaillard]] *[[Robert Galley]] *[[Léon Gambetta]] *[[Dominique Joseph Garat]] *[[Marie-France Garaud]] *[[Louis-Antoine Garnier-Pages]] *[[Jean-Claude Gaudin]] *[[Charles de Gaulle]] *[[Jean de Gaulle]] *[[Philippe de Gaulle]] *[[Francisque Gay]] *[[Hervé Gaymard]] *[[Jean-Claude Gayssot]] *[[Delphine Gény-Stephann]] *[[Pierre Georges]] *[[Alain Gérard]] *[[François Gerbaud]] *[[François Giacobbi]]  *[[Paul Giacobbi]] *[[Auguste-Jean Gilliot]] *[[Charles Ginésy]] *[[Charles-Ange Ginésy]] *[[Annick Girardin]] *[[Henri-Honoré Giraud]] *[[Michel Giraud]] *[[Paul Girod]] *[[Françoise Giroud]] *[[Louis Giscard d'Estaing]] *[[Valéry Giscard d'Estaing]] *[[Émile Glay]] *[[Raphaël Glucksmann]] *[[Daniel Gluckstein]] *[[Claude Goasguen]] *[[René Goblet]] *[[Guillaume Gontard]] *[[Brigitte Gonthier-Maurin]] *[[Sylvie Goulard]] *[[Alexandre Goüin]] *[[Eugène Goüin]] *[[Félix Gouin]] *[[Philippe Goujon]] *[[Henri Grégoire]] *[[Maxime Gremetz]] *[[Jules Grévy]] *[[André Grisoni]] *[[Benjamin Griveaux]] *[[François de Grossouvre]] *[[Pascale Gruny]] *[[Yves Guéna]] *[[Stanislas Guerini]] *[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'') *[[Olivier Guichard]] *[[Pierre-Paul Guieysse]] *[[Élisabeth Guigou]] *[[Florent Guillain]] *[[Didier Guillaume]] *[[James Guillaume]] *[[Jean-Jacques Guillet]] *[[Marie Guillot]] *[[Joseph-Ignace Guillotin]] *[[Louis de Guiringaud]] *[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]]) == H == *[[Gisèle Halimi]] *[[Benoît Hamon]] *[[Léo Hamon]] *[[Gabriel Hanotaux]] *[[Léon Harmel]] *[[Rima Hassan]] *Georges-Eugène Haussmann *[[Valerie Hayer]] *[[Alphonse Henri d'Hautpoul]] *[[Jacques-René Hébert]] *[[Laurent Hénart]] *[[Philippe Henriot]] *[[Charles Hernu]] *[[Édouard Herriot]] *[[Antoine Herth]] *[[Edmond Hervé]] *[[Anne Hidalgo]] *[[François Hollande]] *[[Brice Hortefeux]] *[[Françoise Hostalier]] *[[Jean-Paul Huchon]] *[[Robert Hue]] *[[Nicolas Hulot]] *[[Jean-Jacques Hyest]] == J == *[[Christian Jacob]] *[[Louis Jacquinot]] *[[Yannick Jadot]] *[[Jean Jaurès]] *[[Jean-Marcel Jeanneney]] *[[Jules Jeanneney]] *[[Michel Jobert]] *[[Eva Joly]] *[[Charles Jonnart]] *Camille Jordan (1771-1821) *[[Lionel Jospin]] *[[Robert Jospin]] *[[Léon Jouhaux]] *[[Paul Jourdain]] *[[Louis Joxe]] *[[Pierre Joxe]] *[[Alain Joyandet]] *[[Pierre Juillet]] *[[Maurice Juncker]] *[[Jean-Andoche Junot]] *[[Alain Juppé]] *[[Pierre Juquin]] *[[Philippe Juvin]] == K == *[[Rachid Kaci]] *[[Patrick Kanner]] *[[Karel X. Francoski]] *[[David Korner]] *[[Nathalie Kosciusko-Morizet]] *[[Bernard Kouchner]] *[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]] *[[Camille Krantz]] *[[Henri Krasucki]] *[[Alain Krivine]] == L == *[[Françoise Laborde]] *[[Robert Lacoste]] *[[Jean Lacrampe]] *[[Guillaume Lacroix]] *[[Paul Lafargue]] *[[LaFayette]] *[[Louis Lafferre]] *[[Édouard Laferrière]] *[[Christine Lagarde]] *[[Hubert Lagardelle]] *[[Arlette Laguiller]] *[[André Lajoinie]] (1929-2024) *[[Catherine Lalumière]] *[[Pierre Lalumière]] *[[Alain Lamassoure]] *[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'') *[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]] *[[Charles Malo François Lameth]] *[[Jean-François Lamour]] *[[François Lamy]] *[[Pascal Lamy]] *[[Adolphe Landry]] *[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]] *[[Carl Lang]] *[[Jack Lang]] *[[Hélène Laporte]] *[[René Lenoir]] *[[Gérard Larcher]] *[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]] *[[Jean Lassalle]] *[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]] *[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]] *[[Louis Philippe I]] *[[Augustin Laurent]] *[[Pierre Laurent]] *[[Pierre Laval]] *[[Laure Lavalette]] *[[Philippe-François-Joseph Le Bas]] *[[Albert François Lebrun]] *[[Charles-François Lebrun]] *[[Jean Lecanuet]] *[[Sébastien Lecornu]] *[[Jean-Yves Le Drian]] *[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]] *[[André Joseph Lefèvre]] *[[Stéphane Le Foll]] *[[Gilles Le Gendre]] *[[Pierre Lellouche]] *[[Bruno Le Maire]] *[[Catherine Lemorton]] *[[Noëlle Lenoir]] *[[Jean Leonetti]] *[[François Léotard]] *[[Thierry Lepaon]] *[[Jean-Marie Le Pen]] (1928-2025) *[[Marine Le Pen]] *[[Anicet Le Pors]] *[[Bruno Le Roux]] *[[Franck Leroy]] *[[Philippe Le Royer]] *[[Roland Lescure]] *[[Henry de Lesquen]] *[[Valérie Létard]] *[[Jean Letourneau]] *[[Georges Leygues]] *[[Jean-Baptiste Robert Lindet]] *[[Eric Lombard]] *[[Gérard Longuet]] *[[Jean Longuet]] *[[Fernand Loriot]] *[[Émile Loubet]] *[[Paul Louis]] *[[Lionnel Luca]] *[[Ludvik XIV. Francoski]] *[[Ludvik XV. Francoski]] *[[Ludvik XVI. Francoski]] *[[Ludvik XVIII. Francoski]] *[[Ludvik Filip]] == M == *[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ? *[[Patrice de MacMahon]] *[[Emmanuel Macron]] *[[Alain Madelin]] *[[André Maginot]] *[[René Maheu]] *[[Sylvain Maillard]] *[[Charles Malato]] *[[Pierre Victor Malouet]] *[[André Malraux]] *[[Martin Malvy]] *[[Noël Mamère]] *[[Georges Mandel]] *[[Jean-Paul Marat]] *[[Georges Marchais]] *[[Marion Maréchal]] *[[Sylvain Maréchal]] *[[Jacques Marette]] *[[André Marie]] *[[Bernard Marie]] *([[Marija Antoaneta]]) *[[Paul Marion]] *[[Auguste Marmont]] *[[Philippe Martin]] *[[Jean-Claude Martinez]] *[[Philippe Martinez]] *[[André Marty]] *[[Jean-François Mattei]] *[[Jean Mattéoli]] *[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]] *[[Louis Maurin]] *[[Pierre Mauroy]] *[[Charles Maurras]] *[[Daniel Mayer]] *[[René Mayer]] *[[Jules Mazarin]] *[[Pierre Mazeaud]] *[[Bruno Mégret]] *[[Pierre Méhaignerie]] *[[Jean-Luc Mélenchon]] *[[Jules Méline]] *[[Pierre Mendès France]] *[[Louis Mermaz]] *[[Adolphe Messimy]] *[[Pierre Messmer]] *[[Gustave Mesureur]] *[[Albert Métin]] *[[Jacques Mézard]] *[[Pierre Mazeaud]] *[[Louise Michel]] (1830-1905) *[[Edmond Michelet]] *[[Didier Migaud]] *[[Alexandre Millerand]] *[[Raphaël Milliès-Lacroix]] *[[Charles Millon]] *[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]]) *[[Hélène Missoffe]] *[[Samuel de Missy]] *[[Danielle Mitterrand]] *[[François Mitterrand]] *[[Frédéric Mitterrand]] *[[Jules Moch]] *[[Louis-Mathieu Molé]] *[[Guy Mollet]] *[[Pierre Monatte]] *[[Ernest Monis]] *[[Gaston Monmousseau]] *[[Gaston Monnerville]] *[[Jean Monnet]] *[[René Monory]] *[[Arnaud Montebourg]] *[[André Morice]] *[[Hervé Morin]] *[[Dominique Mortemousque]] *[[Pierre Moscovici]] *[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]] *[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]] *[[Jean Moulin]] *[[Jean Joseph Mounier]] *[[Jacques Myard]] == N == *[[Sébastien Nadot]] *[[Marcel-Edmond Naegelen]] *[[Napoleon I. Bonaparte]] *[[Napoléon III. Bonaparte]] *[[Pap Ndiaye]] *[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]] *[[Louis Marc Antoine de Noailles]] *[[Émile Noël]] *[[Michel Noir]] *[[Nicole Notat]] *[[Joseph Noulens]] *[[Hervé Novelli]] *[[Laurent Nunez]] *[[Françoise Nyssen]] == O == *[[Patrick Ollier]] *[[Émile Ollivier]] *[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]] *[[Dominique Orliac]] *[[Michel d'Ornano]] *[[François-Xavier Ortoli]] *[[Amélie Oudéa-Castéra]] == P == *[[Michel Pablo]] *[[Jean-Nicolas Pache]] *[[Paul Painlevé]] *[[Jules Pams]] *[[Françoise de Panafieu]] *[[Fabrice Pannekoucke]] *[[Mathilde Panot]] *[[Florence Parly]] *[[Charles Pasqua]] *[[Étienne-Denis Pasquier]] *[[Frédéric Passy]] *[[François Patriat]] *[[Joseph Paul-Boncour]] *[[Valérie Pécresse]] *[[Vincent Peillon]] *[[Fleur Pellerin]] *[[Camille Pelletan]] *[[Eugène Pelletan]] *[[Philippe Pemezec]] *[[Dominique Perben]] *[[Daniel Percheron]] *[[Alda Pereira-Lemaitre]] *[[Raoul Péret]] *[[Achille Peretti]] *[[Louis Périllier]] *[[Henri Philippe Pétain]] *[[Jérôme Pétion de Villeneuve]] *[[Alain Peyrefitte]] *[[Albert Peyronnet]] *[[Édouard Philippe]] *[[Pierre Pflimlin]] (1907-2000) *[[Stephen Pichon]] *[[Antoine Pinay]] *[[Christian Pineau]] *[[Sylvia Pinel]] *[[Éric Piolle]] *[[Christian Piquet]] *[[Marceau Pivert]] *[[Jean-Pierre Plancade]] *[[René Pleven]] *[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'') *[[Bernard Poignant]] *[[Raymond Poincaré]] *[[Jean-Frédéric Poisson]] *[[Alain Pompidou]] *[[Georges Pompidou]] *[[Christian Poncelet]] *[[Michel Poniatowski]] *[[Bernard Pons]] *[[Auguste Henri Ponsot]] *[[Jean Poperen]] *[[Eugène Pottier]] *[[Robert Poujade]] *[[Philippe Poutou]] *[[Charles-André Pozzo di Borgo]] *[[Aurélien Pradié]] *[[Pierre Louis Prieur]] *[[Edmond Lefebvre du Prey]] *[[Pierre-Joseph Proudhon]] *[[Alexandre de Prouville]] *[[Maurice Pujo]] *[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]] == Q == *[[Henri Queuille]] *[[Jean-Jack Queyranne]] *[[Antoine Quinson]] == R == *[[Valérie Rabault]] *[[David Rachline]] *[[Jean-Pierre Raffarin]] *[[Jean-Bernard Raimond]] *[[Dominique Raimbourg]] *[[Jack Ralite]] *[[Paul Ramadier]] *[[Éric Raoult]] *[[François Rebsamen]] *[[Élisée Reclus]] *[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] *[[Thierry Repentin]] *[[Bruno Retailleau]] *[[Sylvie Retailleau]] *[[Paul Reynaud]] *[[Jean-François Rewbell]] *[[Alexandre Ribot]] *[[Alain Richard]] *[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]] *[[Franck Riester]] *[[Marcel Rigout]] *[[Michèle Rivasi]] *[[Maximilien Robespierre]] *[[Gilles de Robien]] *[[Michel Rocard]] *[[Camille de Rocca-Serra]] *[[Jean-Paul de Rocca-Serra]] *[[Waldeck Rochet]] *[[Pierre Louis Roederer]] *[[Jean-Marie Roland]] *[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née ''Marie-Jeanne Phlippon'') *[[Jean-Luc Romero]] *[[Louis-Nathaniel Rossel]] *[[José Rossi]]  *[[Laurence Rossignol]] *[[André Rossinot]] *[[Eugène Rouher]] *[[Aurelien Rousseau]] *[[Fabien Roussel]] *[[Maurice Rouvier]] *[[Jacques Roux]] *[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]] *[[Ségolène Royal]] *[[François Ruffin]] *[[François de Rugy]] == S == *[[Marie François Sadi Carnot]] *[[Lucien Saint]] *[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]] *[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]] *[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]] *[[Roger Salengro]] *[[Jean-Claude Sandrier]] *[[Marc Sangnier]] *[[Ange Santini]] *[[Gilles Simeoni]] *[[Michel Sapin]] *[[Émile Sari]] *[[Nicolas Sarkozy]] *[[Marielle de Sarnez]] *[[Albert Sarraut]] *[[Maurice Sarraut]] *[[Ferdinand Sarrien]] *[[Christian Sautter]] *[[Alain Savary]] *[[Léon Say]] *[[Edmond Henri Adolphe Schérer]] *[[Marlène Schiappa]] *[[Victor Schoelcher]] *[[Maurice Schumann]] *[[Robert Schuman]] *[[Roger-Gérard Schwartzenberg]] *[[Philippe Séguin]] *[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]] *[[Stéphane Séjourné]] *[[Louis Sellier]] *[[Justin de Selves]] *[[Pierre Sémard]] *[[Jean-Claude Servan-Schreiber]] (1918–2018) *[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]] *[[Marcel Servin]] *[[Jules Siegfried]] *[[Emmanuel-Joseph Sieyès]] *[[Yves-Thibault de Silguy]] *[[Gilles Simeoni]] *[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]] *[[Danielle Simonnet]] *[[Jean-Pierre Soisson]] *[[Alain Soral]] *[[Madame Sorgue]] *[[René Souchon]] *[[Jean-de-Dieu Soult]] *[[Jacques Soustelle]] *[[Georges Spénale]] *[[Théodore Steeg]] *[[Jean-Pierre Stirbois]] *[[Dominique Strauss-Kahn]] *[[Margie Sudre]] *[[Jean-Pierre Sueur]] == T == *[[Michèle Tabarot]] *[[Jean Taittinger]] *[[Jean-Guy Talamoni]] *[[Camille Tallart]] *[[Charles Maurice de Talleyrand]] *[[Jean-Lambert Tallien]] *[[Bernard Tapie]] *[[André Tardieu]] *[[Catherine Tasca]] *[[Christiane Taubira]] *[[Henri Teitgen]] *[[Serge Telle]] *[[Rachid Temal]] *[[Louis Terrenoire]] *[[Catherine Théot]]? *[[Bernard Thibault]] *[[Adolphe Thiers]] *[[François Thiollet]] *[[Eugène Thomas]] *[[Maurice Thorez]] *[[Christophe de Thou]] *[[Jean Tiberi]] *[[Charles Tillon]] *[[Pierre Tirard]] *[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]] *[[Marine Tondelier]] *[[Jacques Toubon]] *[[Stéphane Travert]] *[[Maurice Tréand]] *[[Albert Treint]] *[[Louis-Jules Trochu]] *[[Raymond-Theodore Troplong]] *[[Georges Trouillot]] *[[Anne-Robert-Jacques Turgot]] *[[Alex Türk]] == V == *[[Roseline Vachetta]] *[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]] *[[Alexandre del Valle]] *[[Daniel Vaillant]] *[[Édouard Vaillant]] *[[Paul Vaillant-Couturier]] *[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel) *[[Boris Vallaud]] *[[Najat Vallaud-Belkacem]] *[[Xavier Vallat]] *[[Ernest Vallé]] *[[Jules Vallès]] *[[Manuel Valls]] *[[Najat Vallaud-Belkacem]] *[[Eugène Varlin]] *[[Henri Vaugeois]] *[[Catherine Vautrin]] *[[Hubert Védrine]] *[[Simone Veil]] *[[Olivier Véran]] *[[Patrice Vergriete]] *[[Pierre Victurnien Vergniaud]] *[[Louis Viannet]] *[[Michèle Victory]] *[[Frédérique Vidal]] *[[Alain Vidalies]] *[[George de Villebois-Mareuil]] *[[Abel-François Villemain]] *[[Jérôme Pétion de Villeneuve]] *[[Dominique de Villepin]] *[[Maurice Viollette]] *[[René Viviani]] *[[Mélanie Vogel]] *comté de [[Volney]] ([[Constantin François de Chassebœuf]] ) *[[Dominique Voynet]] == W == *[[William Waddington]] *[[Antoine Waechter]] *[[Pierre Waldeck-Rousseau]] *[[Henri-Alexandre Wallon]] *[[Henri Wallon]] *[[Laurent Wauquiez]] *[[Henri Weber]] *[[Pierre-André Wiltzer]] *[[Éric Woerth]] == Z == *[[Jean Zay]] *[[Adrien Zeller]] *[[Éric Zemmour]] *[[Émile Zuccarelli]] *[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Francije]] * [[seznam predsednikov vlade Francije]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]] [[Kategorija:Francoski politiki|*]] d39aganoeta0yup465fdgd2ghpamkzu 0 59108 6683258 5990147 2026-05-31T11:07:50Z ~2026-13659-49 255600 /* Izbrana bibliografija */ 6683258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Klemen Pisk''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnik]], [[prevajalec]] in [[glasbenik]], * [[1973]], [[Kranj]]. == Življenje in delo == Sredi devetdesetih let je bil član uredništva študentskega časopisa [[Tribuna (časopis)|Tribuna]]. Med študijem [[Slavistika|slavistike]] v Ljubljani se je največ posvečal [[Poljščina|poljščini]] in [[Verzologija|verzologiji]]. Kot pesnik je opozoril nase s prvo pesniško zbirko ''Labas vakaras'' (1998), tej sta sledili ''Visoko in nagubano prapočelo'' (2000) in ''Mojster v spovednici'' (2002). V letih 2000–04 je pisal recenzije za Književne liste ter za Radio Slovenija. Piskova kratka zgodba ''Vilnius'' iz zbirke ''Pihalec'' je leta 2009 na natečaju ameriške revije Fiction Fix dobila nagrado za najboljšo zgodbo in je bila na pobudo uredništva nominirana za ameriško nagrado Pushcart Prize. Julija 2012 je nastopil na ''Mesecu avtorskega branja'', ki ga je organizirala češka založba Větrné mlýny in je potekal v Brnu, Košicah, Ostravi in v Vroclavu. Leta 2014 ga je finsko društvo Nuoren Voiman Liitto izbralo za rezidenta vile Sarkia v kraju Sysmä na jugu Finske. Piskova dela so prevedena v mnoge jezike in objavljena v več kot dvajsetih tujih literarnih revijah. V knjižnih izdajah so izšla na Poljskem, Slovaškem, Češkem in v Ameriki. Leta 2026 mu je žirija na sklepni prireditvi 26. Pesniškega turnirja v Mariboru za pesem ''Napaka v meritvi'' podelila naslov [[Vitez poezije.]] Kot literarni [[prevajalec]] iz poljščine je spomladi 2003 dobil štipendijo Inštituta za kulturologijo v Varšavi. Od 2006 do 2009 je živel v [[Vilna|Vilniusu]], kjer se je izpopolnjeval iz [[Litovski jezik|litovskega jezika]], iz katerega največ prevaja. Leta 2009 se je udeležil 2. svetovnega kongresa prevajalcev poljske literature v Krakovu. Oktobra 2015 je v Vilniusu prejel posebno priznanje Litovskega kulturnega inštituta za zasluge pri promociji litovske literature po svetu. Od 1995 do 2005 je bil pevec, kitarist in glavni avtor pesmi skupine Žabjak bend, s katero je izdal dve zgoščenki. == Izbrana bibliografija == *'''Pesniške zbirke''' **''Labas vakaras.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. **''Visoko in nagubano prapočelo'', Novo mesto: Goga, 2000. **''Mojster v spovednici''. Grosuplje: Mondena, 2002. *'''Kratka proza''' **''Pihalec''. Ljubljana: Nova revija, 2008. *'''Radijske igre''' **''Lahko noč, Matija Čop.'' Ljubljana: Radio Slovenija, 1997. **''Ose pa ne letijo''. Ljubljana: Radio Slovenija, 1999. **''Pihalec''. Ljubljana: Radio Slovenija, 2012. *'''Literarne kritike''' **''Stihi pod nadzorom''. Ljubljana: VBZ, 2004. *'''Prevedene knjige''' **''Tych kilka słów''. Prevedel Marcin Mielczarek. Warszawa: Cudzysłów, 2005. **''Pustovník a vlk''. Uredila Saša Poklač in Miloslav Vojtech. Bratislava: Univerzita Komenského, 2009. **''Vilnius''. Prevedel Shay Robert Wood. Amazon.com, 2010. **''Za krzakiem majaczącego ślimaka''. Prevedla Marlena Gruda. Mikołów: ''Instytut Mikołowski'', 2015. **''Foukač''. Prevedel Petr Mainuš. Brno: Albert, 2015. *Kot '''prevajalec''' **[[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]]: ''Pred zlatarno''. Celje: Mohorjeva družba, 1996. **Karol Wojtyła: ''Brat našega Boga''. Celje: Mohorjeva družba, 1999. **Karol Wojtyła: ''Rimski triptih''. Celje: Mohorjeva družba, 2003. **Ewa Miedzińska: ''Bolek in Lolek v svetu živali''. Radovljica: Didakta, 2003. **[[Jerzy Pilch]]: ''Pri mogočnem angelu''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. **Zgodbe iz Litve. ''Antologija sodobne litovske kratke zgodbe''. Ljubljana: Sodobnost International, 2007. **Sigitas Parulskis: ''Tri sekunde neba''. Ljubljana: Modrijan, 2008. **Ksawery Knotz: ''Seks, kakršnega ne poznate''. Maribor: Slomškova družba, 2010. **Kazys Boruta: ''Baltaragisov mlin''. Ljubljana: Vodnikova založba, 2011. **Karol Wojtyła: ''Tri drame''. Celje: Mohorjeva družba, 2011. **Laura Sintija Černiauskaite: ''Dihanje v marmor''. Ljubljana: Sodobnost International, 2012. **Jerzy Pilch: ''Seznam prešuštnic''. Ljubljana, Sodobnost International, 2012. **Krzysztof Siwczyk: ''Preveč videnja''. Maribor, Slomškova družba, 2012. **Tomek Tryzna: ''Gospodična Nihče''. Ljubljana, Sodobnost International, 2013. **Vytautė Žilinskaitė: ''Potovanje na Tandadriko'', Ljubljana: Sodobnost International, 2013. **Tomas Venclova: ''Stičišče''. Ljubljana: Beletrina, 2014. **Jurga Ivanauskaitė: ''Čarovnica in dež''. Maribor: Založba Pivec, 2014. **Kęstutis Kasparavičius: ''Podvodna zgodba''. Ljubljana: Sodobnost International, 2014. **Kęstutis Kasparavičius: ''Mala zima''. Ljubljana: Sodobnost International, 2015. **Kęstutis Kasparavičius: ''Trapaste zgodbe''. Ljubljana: Sodobnost International, 2015. **Vytautas Stankus: ''Vsak hip se bo začelo''. Ljubljana: Beletrina, 2015. **Kęstutis Kasparavičius: ''Izginula slika''. Ljubljana: Sodobnost Internationa1, 2016. **Andrzej Sapkowski: serija ''[[Veščec (fantazijska serija)|Veščec]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022–. *** ''Zadnja želja'', 2022 *** ''Meč usode'', 2022 *** ''Vilinska kri'', ''2023'' *'''Zgoščenke''' (s skupino Žabjak bend) **''Doktor piska počasni sving''. Novo mesto: Goga, 2001. **''Aristokrat'', Novo mesto: Goga, 2004.04. *Kot '''urednik''' **Czesław Miłosz: ''Zvonovi pozimi.'' Ljubljana: Beletrina, 2008. **''Dzeja''. Antologija sodobne latvijske poezije. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 2016. == Viri == * Marijan Dović: ''Slovenski pisatelj''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Str. 249-261. * {{navedi knjigo |author= |year=2008 |title=Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=978-961-01-0504-6 |cobiss=241136128 |pages=}} * http://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/klemen-pisk/ {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pisk, Klemen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] 257lm76rhv4e1m4h709uj4x5teikyas 0 61767 6683088 6661311 2026-05-30T17:35:46Z MaksiKavsek 244409 tn, prim. or. 6683088 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin 1871.jpg|sličica|330x330px|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''[[Kozlerjev zemljevid|Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin]]'', končna različica iz leta 1871]]'''Zedínjena Slovénija''' (tudi '''Združena Slovenija''') je bil prvi [[Slovenci|slovenski]] politični program in je postal javen v obdobju [[Pomlad narodov|pomladi narodov]]. Nastajati je začel v prvi polovici 19. stoletja, končan in objavljen pa je bil leta 1848, ko je bila programu dodana zahteva, da se ohrani [[Avstrijsko cesarstvo]]. == Zedinjena Slovenija iz leta 1848 == Program Zedinjene Slovenije je nastajal že pred letom 1848 in to praktično v vseh deželah, to pa potrjuje tudi dejstvo, da se je ob izbruhu marčne revolucije ideja pojavila sočasno od [[Gorica|Gorice]] preko [[Celovec|Celovca]] in [[Gradec|Gradca]] do [[Dunaj|Dunaja]], ne da bi njegovi snovalci vedeli drug za drugega.<ref name=":1">Golec, B. idr. (2025), str. 205</ref> Leta 1848 je bila programu dodana še zahteva, da se Slovencev ne vključi v Nemško cesarstvo temveč ostanejo pod okriljem Avstrijskega cesarstva.<ref name=":1" /> Program je od drugih programov v Avstrijskem cesarstvu in tudi v [[Evropa|Evropi]] izstopal po tem, da ni podpiral zgolj splošnih [[Demokracija|demokratičnih]] zahtev, temveč je izpostavil slovensko pričakovanje odprave deželne ureditve, kar ne bi pomenilo razbitja Avstrijskega cesarstva ampak, poleg splošno priznane zahteve po [[Demokratizacija|demokratizaciji]] in [[Monarhija#Oblike monarhije|parlamentarni monarhiji]], upravno-politično preureditev države po narodnostnem načelu.<ref name=":1" /> Avstrijsko cesarstvo so zagovorniki programa dojemali kot državo njegovih narodov.<ref name=":1" /> Kljub radikalnosti program ni bil subverziven, temveč izrazito praven; njegova pravna osnova je bila cesarjeva obljuba o zagotovitvi nemotenega razvoja vsem avstrijskim narodom na podlagi jezika in narodnosti ter o oblikovanju predlogov za novo [[Ustava|ustavo]].<ref name=":1" /> Tako je slovenski narodni program postal sestavni vsebinski del revolucije.<ref name=":1" /> Slednje je potrdila še peticija, ki je dokazala, da so imele slovenske zahteve široko podporo in da potemtakem niso bile zgolj sanje ozkega kroga posameznikov.<ref name=":1" /> === Nastanek === ==== Matija Majar - Ziljski ==== [[Slika:Matija Majer.jpg|sličica|Matija Majar - Ziljski|levo]]Prvi je zahtevo izrazil celovški stolni kaplan [[Matija Majar - Ziljski]], ki je zahtevo, ne da bi jo še imenoval, prvi ozemeljsko natančno opredelil, ter prvi zanjo sestavil peticijo in jo razpošiljal v podpisovanje.<ref name=":3">Melik, V. (1979), str. 286</ref> Majarjeva vloga ima še toliko večji pomen zato, ker je živel v [[Celovec|Celovcu]], kjer poleg "očeta koroških Slovencev" [[Andrej Einspieler|Andreja Einspielerja]] ni imel okrog sebe kaj več kot krog mladih bogoslovcev.<ref name=":3" /> Majar je že 17. marca napisal prvi dopis, ki so mu ga ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]'' objavile 29. marca:<ref>Majer, M. (1848), str. 2</ref><ref name=":3" /><ref name=":4">Melik, V. (1979), str. 287</ref> {{Citatni blok|text=Vsaki narod mora svojim poslanikam odkritoserčno naročiti vse kar želi, da bi se v deželi upeljalo, poravnalo in spremenilo. Zdaj ne samo da smémo, temoč mi moramo odkritoserčno vse govoriti in povedati, kar za svoj narod za svoje Slovence na Koroškim, Štajarskim, Krajnskim, Goriškim, v Istrii in sicer po slovenskih deželah želimo. Zdaj se more začéti sreča našega naroda, zdaj moremo stopiti, kakor sloboden narod med druge slobodne narode mi vsim slobodnim narodam enaki; zdaj smo k temu očitno in javno povabljeni; presvitli Cesar sami so ukazali! Na Dunaji, mestu cesarskim, je mesto našim Slovenskim poslanikam med naj višji gospodo pripravljeno. Naši poslaniki se bodo poslušali, kar bodo rekli, to bode veljajo za nas vse. Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije, in Bog sam vé ali kadaj kaj takega za Slovence bode. […] Mi tega zlatiga časa ne smemo zamuditi! Ne zaničujmo nobenega naroda, ki se k našemu slavnomu cesarstvu šteje. Mi smo si vsi bratje – Slaveni, Nemci, Italijani, Vogri. Mi vsi jeden drugega potrebujemo; vsi vkup se lahko vsakemu sovražniku vbranimo – vsaki posebej je pa siromak, težko bi se vbranii. […] Vsaki naj v svoji deželi doma živi, kakor mu jo drago m ljubo: Nemec po nemško, Italijan po italijansko, Voger po vogersko … […] Mi Slaveni pa tudi tverdno, z vso močjo od vsih terjamo, da tudi nas puste doma po našim živeti: Slovence po slovensko … […] Mi nismo čez Nemce, Italijane ali Vogre – pa tudi oni niso čez nas.|author=Matija Majar|title=Kmetijske in rokodelske novice|source=letnik 6, številka 13 (odlomek)}}Kmalu zatem, v zadnjih dneh marca ali v prvih dneh aprila je Majar sestavil peticijo v osmih točkah, v katerih je zahteval, da naj bodo na Slovenskem funkcionarji le ljubitelji slovenskega naroda, da naj bodo Slovenci združeni in zastopani v skupnem deželnem zboru, da naj Slovenci tvorijo zvezo s Hrvati, da naj ima slovenščina na slovenskem vse pravice, ki jih ima nemščina v nemških mestih, da se slovenščina vpelje v uradne ustanove, da naj vsak funkcionar na Slovenskem zna slovensko, da naj se na gimnazijah uvede stolica za slovenski jezik in literaturo, ter da Slovenci naj ne pridejo pod Nemško zvezo temveč ostanejo v Avstrijskem cesarstvu.<ref name=":4" /><ref>Melik, V. (1979), str. 291</ref>[[Slika:Matija Majer - Kaj Slovenci terjamo.pdf|sličica|Letak ''Kaj Slovenci terjamo?''|398x398_pik]] Majar je pripravil tudi letak ''Kaj Slovenci terjamo?'', ki se od peticije precej razlikuje.<ref name=":6">Melik, V. (1979), str. 293</ref> Spremembe v stilu so bile potrebne že zato, ker je bila peticija namenjena cesarju, letak pa slovenskemu ljudstvu.<ref name=":6" /> Letak jo mnogo obsežnejši in ima dosti daljši uvod o ustavi in splošnih zahtevah.<ref name=":6" /> Od osmih točk peticije je Majar v letaku izpustil prvo in tretjo.<ref name=":6" /> Prva, ki je zahtevala, da so na Slovenskem nastavljeni samo "možje, ki naš narod, našo narodnost in jezik zares ljubijo", je bila bolj čustveno kot pravno-politično formulirana in ob zahtevi, da mora vsak uradnik, ki je nastavljen v slovenskih krajih, popolnoma znati slovensko, praktično nepotrebna.<ref name=":6" /> Ker je odpadla, je prišla zdaj zahteva po Zedinjeni Sloveniji na prvo, najbolj ugledno mesto.<ref name=":6" /> Ni znano, zakaj je Majar v letaku izpustil tretjo točko, ki je zahtevala zvezo s Hrvatsko, morda zaradi pomislekov, ki so se pojavljali med ljudmi, med drugim tudi pri [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]], ali pa iz kakih drugih razlogov.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Malo verjetno se zdi, da bi točko črtal [[Janez Bleiweis]], ko je prišel letak v tiskarno v Ljubljano.<ref name=":6" /> Druge ločke so ostale v istem vrstnem redu in v skoraj enaki formulaciji, dodana pa je bila v sedmi, oz. zdaj peti točki zahteva po univerzi v [[Zagreb|Zagrebu]], "da moremo, kakor je komu drago iti na nemško ali slavonsko vseučilišče".<ref name=":6" /> Majar jo je prevzel iz ''zahtijevanj naroda'' z dne 25. marca v Zagrebu, ki jih v uvodnem delu letaka zelo na široko omenja.<ref name=":6" /> Utemeljitve k posameznim točkam je Majar v letaku ponekod razširil. Pri tem je najpomembnejša utemeljitev Zedinjene Slovenije.<ref name=":6" /> V letaku je navedel vse slovenske dežele s številom slovenskega prebivalstva, za Istro pa je navedel celotno (slovensko, hrvaško in italijansko) prebivalstvo dežele.<ref name=":6" /> Njegovi podatki znašajo 1,461.000 ljudi, in sicer: 116.000 na Koroškem, 378.000 na Štajerskem, 438.000 na Kranjskem, 217.000 na Goriškem in Tržaškem, 22.000 na Beneškem, 60.000 na Ogrskem ter 230.000 v Istri.<ref name=":6" /> ==== Dunajski Slovenci ==== [[Slika:Franz von Miklosich (Dauthage, 1853).jpg|sličica|[[Franc Miklošič|Franc vitez Miklošič]]|levo]] 29. marca je 44 dunajskih Slovencev podpisalo adreso kranjskim stanovom, zakonitemu organu osrednje slovenske pokrajine, priznavajoč jim nalog in pravico povzdigniti svoj glas v imenu slovenskega kranjskega vodstva.<ref>Apih, J. (1888), str. 78</ref> {{Citatni blok|text=Imenoma prosimo, da zagovarjate nastopne želje pri našem premilem vladarji: 1. slovenska narodnost na Kranjskem, Primorskem in po slovenskih krajih Štajarske in Koroške naj se zavaruje; 2. pomnože naj se osnovne šole, vpelje naj se v nje slovenščina in temeljito naj se je nauči mladina, učiteljem naj se dovoli zadostna plača in ustanove naj se stolice za slovenščino in slovanske jezike in slovstva; 3. ustanovi naj se realka in kmetijske šole za poljedelce; 4. osnujo naj se kreditni zavodi v prospeh obrta; 5. poslovenijo naj se vsi zakoni; 6. nameščajo naj se po uradih samo možje popolnoma vešči deželnemu jeziku ; 7. urede naj se razmere kmetijske in zastopanje kmetov; 8. zniža naj se zemljiščni davek, ki je v primeri z drugimi kronovinami prevelik.|source=Adresa dunajskih Slovencev kranjskim stanovom (odlomek)}}Ni znano, kaj so glede adrese stanovi rekli v odboru, vendar je verjetno, da je že tedaj, ko je adresa prispela v Ljubljano, Janez Bleiweis že 29. marca "na javnem in važnem mestu", verjetno na seji stanovskega odbora, izrazil najvažnejšo točko in temeljno zahtevo slovenskega programa, združenje slovenskih pokrajin v eno upravno celoto pod nazivom ''Kraljevina Slovenija''.<ref name=":7">Apih, J. (1888), str. 79</ref> Verjetno je Bleiweis za deželni zbor, ki se je nameraval sestati 6. aprila, sestavil nektere predloge, pri katerih ni bil brez vpliva poziva dunajskih Slovencev.<ref name=":7" /> Ta deželni zbor je bil tudi zadnji zbor starih stanov.<ref name=":7" /> ==== Slovenske narodne barve in narodna zastava ==== [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|levo|sličica|Slovenska narodna zastava]] [[Slika:Grb vojvodine Kranjske-CoA of Carniola (1836).svg|sličica|173x173_pik|Grb Kranjske, 1836]] Neko nedeljo v marcu 1848 sta odbornika dunajske Slovenije: [[Anton Globočnik]] in [[Peter Kozler]] na podlagi kranjskega grba izbrala slovenske narodne barve. Te barve so dijaki na Dunaju nosili v obliki trakov kot simbol prebujenega narodnega čuta. Slovenska zastava je po takratni zastavotvorni navadi prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske; bela (polje), modra (orel), rdeča (orlove okončine).<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2022-01-01|title=Mladika - Slovenska zastava (2022 - št. 4)|url=https://www.academia.edu/116508230/Mladika_Slovenska_zastava_2022_%C5%A1t_4_|magazine=Mladika, Trst}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grboslovje.si/slovenija.php|title=Simboli Slovenije|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si}}</ref><ref name="Simboli">{{cite web|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Promocija-Slovenije/Promocijske-publikacije/Simboli-Republike-Slovenije.pdf|title=Simboli Republike Slovenije|access-date=8. april 2025}}</ref> [[Lovro Toman]] se je tudi udeleževal političnega življenja dunajskih Slovencev. 7. aprila 1848 zvečer, ko naj bi nemški del narodne straže izobesil nemško zastavo na stolpu [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]], so slovenski dunajski študentje pod vodstvom Tomana vkorakali v gostilno oziroma hotel Zlata zvezda, današnjo stavbo na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]] 8 v Ljubljani, z belo-modro-rdečo zastavo v roki. Zbrana družba, med njimi tudi narodni gardisti, naj bi obmolknili, medtem ko naj bi Toman glasno obžaloval sramoto, ki jo je Ljubljana storila svojemu narodu. "Slovenci nismo Nemci," naj bi poudarjal, "in tista sramotna cunja mora izginiti z grajskega stolpa, kjer sme vihrati edinole slovenska zastava". Še tisto noč naj bi vihar odnesel frankfurterico (črno-rdečo-rumeno) z gradu.<ref name="Simboli" /><ref name=":02">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/2017_4_18_0004.php|title=Ko je zaplapolala nova slovenska zastava, je nemško odnesel vihar|date=18. april 2017|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si|last=Hribovšek|first=Aleksander}}</ref> Zastava kot taka je bila na Dunaju uradno sprejeta kot zastava dežele Kranjske in je v cesarstvu predstavljala kronovino do razpada dvojne monarhije leta 1918.<ref name=":02" /> ==== Graški Slovenci ==== [[Slika:Jožef Muršec (cropped).jpg|sličica|Jožef Muršec]] Ustavno politično društvo Slovenija v Gradcu je bilo ustanovljeno 16. aprila 1848.<ref name=":8">Granda, S. (1978), str. 49</ref> Kraj ustanovnega sestanka ni znan, niti pobudnik, vendar je to verjetno bil [[Jožef Muršec]].<ref name=":8" /> Muršec, [[Jožef Krajnc]], [[Koloman Kvas]], [[Josip Dragoni-Křenovski]], [[Janez Krajnc]], Matija Zupan, Ivan Ertelj, Bogoslav Gurkovič so znani kot odborniki Slovenije.<ref name=":8" /> [[Jakob Gomilšak]] omenja kot člane tudi [[Lovro Toman|Lovra Tomana]], [[Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[Lavrencij Herg|Lavrencija Herga]].<ref name=":8" /> Prvi predsednik je bil Koloman Kvas, ki je kot najstarejši in zaradi položaja užival določen ugled, pred tem pa je društvo kot začasni starešina vodil Muršec, za katerega pa ni znano, kdaj je to funkcijo opustil in prevzel tajniško delo.<ref name=":9">Granda, S. (1978), str. 51</ref> 16. aprila so najbrž izvolili le odbor, ki bi društvo vodil, le-ta pa je kasneje izmed sebe izvolil oba glavna funkcionarja, medtem ko so Krajnc, Dragoni-Křenovski, Zupan, ter Ertelj v njem delovali kot odborniki.<ref name=":9" /> Že pred 30. majem je prišlo do spremembe v vodstvu društva, za kar naj bi bila vzrok Kvasova neiniciativnost, ali pa se sam ni čutil sposobnega za vsakodnevni boj.<ref name=":9" /> Dragoni-Křenovski, po rodu [[Čehi|Čeh]], je postal predsednik, Kvas pa je ostal v vodstvu kot odbornik.<ref name=":9" /> Do drugih sprememb verjetno ni prišlo.<ref name=":9" /> Po drugi razlagi naj bi obisk delegacije dunajskih Slovencev pod vodstvom Miklošiča 9. in 10. maja ter dogodki na univerzi v ospredje potisnili sposobnejšega in energičnejšega Dragoni-Křenovskega, ki je v tistih dneh nastopal kot vodja Slovencev oziroma Slovanov.<ref name=":9" /> Število članov je raslo ter naj bi doseglo 200 oseb, kar v primerjavi z drugimi tovrstnimi društvi ni veliko.<ref name=":9" /> Društvo naj bi imelo tudi svoj pevski zbor, katerega prvi pevovodja naj bi bil [[Benjamin Ipavec]], kasneje pa njegov brat [[Gustav Ipavec|Gustav]].<ref name=":9" /> Stike z ostalimi sorodnimi društvi je imela graška Slovenija večinoma preko posameznikov.<ref name=":9" /> Prve stike je imelo društvo z dunajsko Slovenijo, kasneje pa tudi z ostalimi, z ljubljansko, tržaško, goriško in celovško.<ref name=":9" /> Statut društva definira graško Slovenijo kot slovansko in ne slovensko, kot je v resnici bila; to je verjetno rezultat situacije v Gradcu, ki je povezovala vse Slovence in ostale zavedne Slovane, ki so bili v manjšini, navsezadnje je bil društvu pomemben vsak Slovan ali pa vsaj nasprotnik velikonemškega programa.<ref name=":9" /> Visok položaj Dragoni-Křenovskega je rezultat njegove osebne moči in sposobnosti, njegova panslavistična usmeritev pa je morda prav tako vplivala na definicijo društva.<ref name=":9" /> Kljub temu so te izdeje že različne od tistih iz 1830. let in zahtevajo kot prvo izobraževanje slovenskega jezika.<ref name=":9" /> Pri graški Sloveniji so bili pomembni zunanji člani društva, preko katerih so potekale vse akcije na slovenskem podeželju.<ref name=":9" /> Sodelavci društva so bili: v [[Maribor|Mariboru]] profesor [[Jurij Matjašič]], na [[Ptuj|Ptuju]] kaplan [[Davorin Trstenjak]], v [[Radgona|Radgoni]] kaplan [[Anton Krempl|Anton Kreft]], v [[Mala Nedelja|Mali Nedelji]] dekan [[Lovro Vogrin]], v [[Ormož|Ormožu]] zdravnik [[Anton Magdič]], v [[Lovrenc na Pohorju|Lovrencu na Pohorju]] kaplan Janez<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01363 {{!}} 089 Lovrenc na Pohorju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/lovrenc-na-pohorju/01363/?pg=64|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-16}}</ref> Trampuž, v [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] kaplan [[Ivan Strah]], v [[Celje|Celju]] vikar [[Ignacij Orožen]], v [[Podčetrtek|Podčetrtku]] zdravnik [[Štefan Kočevar]] ter v [[Braslovče|Braslovčah]] dekan [[Mihael Stojan]].<ref name=":12">Granda, S. (1978), str. 52</ref> Pomankljivost organizacije je v tem, da se je naslanjala pretežno na duhovščino sekovske škofije in da je bilo celjsko okrožje slabo zastopano, česar se društvo ni nikoli otreslo.<ref name=":12" /> Statut tudi ne določa sedeža graške Slovenije, verjetno pa so se od začetka zbirali v stanovanjih in lokalih.<ref name=":12" /> Poleti leta 1848 je imelo društvo sedež na Bürgergasse št. 35, tretje nadstropje, soba 65.<ref name=":12" /> Iz pisma Muršca Ivanu Macunu 28. julija 1849 je razvidno, da se je sedež medtem že preselil v Neugasse poleg stanovanjske galerije.<ref name=":12" /> Vsak član je dobil tudi izkaznico, ki je bila narejena iz belega kartona, katerega hrbtna stran je bila prazna.<ref name=":12" /> Obrobljena je bila z rdečo-belo-modro barvno kombinacijo, napis pa je bil črn.<ref name=":12" /> Društven pečat je bil ovalne oblike z lipo v sredi, okrog pa je pisalo "Družba Slovenija v Gradcu".<ref name=":12" /> Svoj program je graška Slovenija verjetno sprejela na ustanovnenı sestanku 16. aprila. Prvotno so si ga zamišljali kot peticijo in je, bil kot Petition-Entwurf objavljen brez zadnjega, še danes neznanega dela v Gratzer Zeitung 22. aprila z uvodno opombo, da je krožil med graškimi Slovenci že 16. aprila. Muršec sicer piše v svoji rokopisni zgodovini graške Slovenije, da ga je sam objavil. Po načinu objave pa sodim, da ga je skupno z uvodno opombo poslal uredništvu nepodpi-sanega, ker ga v nasprotnem primeru uredništvo ne bi krajšalo in iz-pustilo njegovo ime. V slovenskem prevodu se ta program glasi takole: Graški Slovenci so v svojem osnutku peticije, ki so ga sestavili že 16. aprila in nato 22. aprila objavili v ''[[Gratzer Zeitung]]'', upoštevali tekst peticije Matije Majarja, marsikaj pa so izpustili in dodali marsikaj svojega.<ref name=":5">Melik, V. (1979), str. 292</ref> Izpustili so Majarjevo prvo, šesto in sedmo točko, združili četrto in peto, tako da so ostale štiri. Formulacije so razširili.<ref name=":5" /> Tako so točko o Zedinjeni Sloveniji, ki je postala zdaj prva, precizirali s formulacijo "ukinitev zgodovinskega razkosanja na dežele in združitev našega slovenskega ozemlja po jezikovni meji v eno deželo", ostala pa je Majarjeva "koncentracija nas vseh v en narod".<ref name=":5" /> Dodali so kot zahtevo "po preudarku tudi ustanovitev slovenske univerze", kar je bila prva taka zahteva.<ref name=":5" /> Po Majarju so prevzeli točko o zvezi s Hrvati, dobesedno so posneli "vselej zveste in viteške brate", toda povezavo so konkretizirali "z ukinitvijo ali olajšanjem carinske meje, s skupnimi višjimi šolami itd, po vzajemnem sporazumevanju".<ref name=":5" /> Spremenili in v celem skrajšali so uvod, črtali so utemeljitve posameznih točk.<ref name=":5" /> Po Majarju so posneli tudi njegov zadnji odstavek (za točkami zahtev), vendar pa so zapisali samo začetne besede: "v teh točkah itd." in tako je bilo potem tudi natisnjeno.<ref name=":5" /> Posebno zanimiva je tretja točka, ki kaže specifično štajerski interes; zahteva po tesnejših zvezah in ukinitvi oz. vsaj ublažitvi carinske meje s Hrvaško ni samo posledica prevrata v sosednji kronovini ali posledica dotedanjega sodelovanja na kulturnem področju in ilirizma, temveč rezultat gospodarskih teženj, katerim je dajala določeno perspektivo zlasti gradnja železniške proge proti [[Zidani Most|Zidanemu]] [[Zidani Most|Mostu]].<ref name=":13">Granda, S. (1978), str. 53</ref> Ideja povezave s Hrvati med Slovenci na Štajerskem ni bila nesporna.<ref name=":13" /> Delno je vzrok kmečkega nasprotovanja opisal Oroslav Caf: "Istina je sicer, da še si Štarjaci ne želé s Horvati v zedinjenje stopiti; pričina je kmetovska. Oprostite Horvata, da bode kakor kmet tude človek ino ne sožnik ali rab, pak Slovenec ga več čertil ne bo. Pred združenja ino nagnenja k edendrugu ni misliti."<ref name=":13" /> Nekateri so povezavo s Hrvati odklanjali zaradi prejšnje ilirske propagande za tesnejšo kulturno, povezavo s Hrvati.<ref name=":13" /> Načrt graške Slovenije je prehitela 25. aprila razglašena ustava, ki je bila sicer splošno pozitivno sprejeta, vendar je potrdila stare kronovine, zato so graški Slovenci sestavili novo prošnjo in jo poslali cesarju:<ref name=":10">Apih, J. (1888), str. 89</ref> {{Citatni blok|text="...zato so podpisani Slovenci Vašemu Veličanstvu nastopne prošnje izročili: 1. da bi se v treh gubernijih, namreč v ljubljanskem, graškem in tržaškem raztreseni slovenski narod združil v jedno kronovino z imenom „Slovenija" z lastnim deželnim zborom ; 2. da bi se slovenščina uvela v šole in urade ; in da 3. se Slovenija ne združi z nemško zvezo."|source=Prošnja graških Slovencev cesarju (odlomek)}} Potem, ko je dobila 11.000 podpisov, je bila prošnja poslana tudi v državni zbor.<ref name=":10" /> Mnogi podpisniki so zahtevali upravno skupino ali jednoto Slovenije, poleg tega pa so želeli ohranitev starih kronovin, da bi se tem ohranilo zgodovinsko načelo v soglasju z zahtevo moderne dobe in revolucije; Sloveniji so hoteli odkazati samo tiste zadeve, ki se nanašajo na strogo narodne potrebe, npr. šolstvo.<ref name=":11">Apih, J. (1888), str. 90</ref><ref name=":10" /> Podrobno pa tega načrta nihče tako kakor pisatelji navedenih peticij, ki so hoteli Slovence popolnoma osvoboditi kronovinske zveze z Nemci in osnovati jo kolikor toliko v smislu federalizma.<ref name=":11" /> === Širjenje programa === {{Več slik | align = | total_width = 300 | image1 = Zedinjena Slovenija - peticija (18. maj 1848, 1-2).png | image2 = Zedinjena Slovenija - peticija (18. maj 1848, 2-2).png | footer = Primer peticije Zedinjene Slovenije z dne 18. maja 1848; na prvi strani se nahaja besedilo peticije ter podpisi, ki se nadaljujejo tudi na drugi strani. }} Glavna sredstva političnega delovanja so poleg osebnih in pismenih stikov in potovanj zagovornikov, dunajskih študentov po slovenskih krajih, predstavljali lepaki in članki v osrednjih nemških in vse bolj v slovenskih časopisih, katerih število je tedaj naraščalo; poleg Bleiweisovih ''Kmetijskih in rokodelskih novic'', ki so z izhajanjem začele leta 1843, je osrednje mesto zavzela ljubljanska ''Slovenija'', prav tako v ljubljani pa sta izhajala nemški in slovenski cerkveni časopis.<ref name=":1" /> Zagovorniki programa so s članki in lepaki posegli tudi v nemški tisk in tako v [[Novo mesto|Novem mestu]] izdajali ''[[Sloveniens Blatt]]'' (List Slovenije).<ref name=":1" /> Za Slovence sta bila v revoluciji leta 1848 poglavitna narodni program in njegovo množično potrjevanje v obliki podpisanih peticij.<ref name=":1" /> Peticijsko gibanje leta 1848 je vodila dunajska Slovenija, ki je s tem postala osrednja organizacija slovenskih političnih društev od Gorice preko Ljubljane do Gradca in drugih krajev.<ref name=":1" /> Dunajsko Slovenijo je vodil slavist Franc Miklošič, njen organizator in usmerjevalec pa je bil pravnik [[Matija Dolenc]].<ref name=":1" /><ref name=":0">Golec, B. idr. (2025), str. 206</ref> Učinkovito, skoraj v slogu politične stranke, je delovala tudi graška Slovenija pod vodstvom Jožefa Muršca.<ref name=":0" /> Poleg pojasnjevalnega lepaka ''Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili'', za katerega je dala zgled peticija koroškega duhovnika Matije Majarja Ziljskega, je bil osrednji poudarek na slovensko-nemškem besedilu peticije ter prostoru za njeno podpisovanje.<ref name=":0" /> Od srede maja do julija 1848 naj bi zbrali 11.000 podpisov; slednjega podatka ni mogoče preveriti zaradi neohranjenih peticij, med drugim tudi za Ljubljano, za katero je sicer znana hiša, v kateri so podpisovali peticijo.<ref name=":0" /> Podpisane peticije kažejo, da je nemogoče govoriti o točnem številu podpisov, ker so nekateri podpisovali v imenu družine, nekateri v imenu občine, nekateri pa kot predstavniki okolice.<ref name=":0" /> Ena pomanjkljivosti peticije je bila, da ni bilo določeno, kdo naj jo podpisuje, bistveno pa je dejstvo, da je peticija prejela podpise z vseh koncev slovenskega naselitvenega prostora.<ref name=":0" /> Kljub temu so bili nasprotniki programa tudi nekateri zavedni Slovenci.<ref name=":11" /> Precej redki so bili izraziti glasovi za zvezo s Hrvati, čeprav so jo Hrvatje cesto zahtevali; ban [[Josip Jelačić]] je v [[Sabor|hrvaški sabor]], ki se je nameraval sestati 5. junija povabil tudi zastopnike ostalih avstrijskih Slovanov in deželni zbor je večkrat poudarjal, da se morajo približati Slovenci in Hrvatje tudi politično in državnopravno.<ref name=":11" /> Akcija je najbolje uspela na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]], zlasti v Slovenskih goricah, kjer je med drugimi preprost kmet Jurij Kosar poleg podpisa pripisal tudi misel naslova peticiji kot jasen dokaz o podpori preprostih ljudi.<ref name=":0" /> Program je bil najuspešnejši tam, kjer so znali povezati narodno ter kmečko vprašanje o odpravi fevdalnih odnosov.<ref name=":0" /> S tega vidika je imel največ uspeha Anton Kreft, kaplan v Radgoni, ki je zbral okrog 750 podpisov.<ref name=":0" /> Peticija je bila nato poslana v novoizvoljeni dunajski parlament, kjer je bilo slovensko zastopstvo med najbolj kakovostnimi, vendar peticije ni obravnaval, saj je bil prej razpuščen, revolucija pa končana, vendar so kljub temu slovenski pogledi na skupno avstrijsko prihodnost prodrli do parlamentarne obravnave.<ref name=":0" /> === Nastanek Kozlerjevega zemljovida === [[Slika:Portret Petra Kozlerja.jpg|sličica|Peter Kozler, ok. 1870]] [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|sličica|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, 1852|levo]] Peter Kozler je bil leta 1848 odbornik dunajske Slovenije ter član Slovenskega društva v Ljubljani. V ''Novicah'' se je zavzemal za takojšnjo uvedbo slovenščine v urade in je bil stalni dopisnik ljubljanske Slovenije, za katero je z Dunaja poročal o političnih razmerah. Podpiral je povezovanje s Hrvaško in njenimi predstavniki ter razpravljal o prihodnosti »roda jugoslovanskega«. Poudarjal je slovenski značaj Istre in slavil Jelačiča kot borca za enakopravnost vseh narodov.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kozler, Peter (1824–1879) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi297498/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-03-16}}</ref> Za Slovenijo je zahteval naslednje pokrajine: slovenski del Štajerske in Koroške (nemški del Koroške naj bi se razdelil med Štajersko in [[Tirolska|Tirolsko]]), Kranjsko, Goriško ter Istrsko okrožje z otoki. Dokazoval je tudi, da iz italijanskih mest in naselbin goriško-istrskega območja s Trstom ni mogoče oblikovati posebne italijanske politično-upravne enote. Bil je med prvimi, ki so se pri svojih razpravah opirali na statistične podatke, ki jih je sam sistematično zbiral. K pisanju geografskih del ga je spodbudil [[Matija Vertovec]]. Najpozneje maja 1848 je že razmišljal o izdaji manjšega slovenskega zemljevida Slovenije, statističnega dela o Slovencih ali geografskega leksikona. V ta namen je stopil v stik z različnimi domoljubi in rodoljubi (Muršec, Einspieler, Majar idr.), ki so zbirali gradivo. Preden je lahko uresničil načrt za izdajo zemljevida, je zbrano gradivo uporabljal v omenjeni brošuri in drugih spisih.<ref name=":14" /> Oktobra 1848 je v ''[[Allgemeine slawische Zeitung]]'' objavil članek ''Die Diöcesen in Slovenien und die slovenischen županije und Dekanate in Kärnten'', v katerem je določil jezikovno mejo na Koroškem. Zavzemal se je, da bi se dekanije po obsegu ujemale s političnimi županijami, vsi koroški in štajerski Slovenci pa bi bili združeni v celovški škofiji. [[Tržaška škofija]] naj bi obsegala Goriško, okolico Trsta, slovensko Benečijo in Istro, vsi trije slovenski škofje pa bi lahko bili sufragani zagrebškega škofa. Kozler je opisal tudi Slovence na Ogrskem, določil meje slovenskega etničnega prostora ter predstavil narodne razmere v Trstu, Gorici, Ljubljani in Celovcu.<ref name=":14" />[[Slika:Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin 1871 (obarvan slovenski del).png|sličica|278x278px|''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', 1871, z barvo označen del ozemlja, kjer so po Kozlerjevi statistiki Slovenci predstavljajo večino.]] Leta 1854 je izdal brošuro ''Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva'' s priloženim slovenskim in nemškim imenikom. Leta 1849 je v Ljubljani predaval o jezikovnih mejah Južnih Slovanov in že pokazal odtis zemljevida, vendar je nepoštenost prvega bakrorezca izdajo zavlekla. Novembra 1852 so ''Novice'' poročale, da je bakrorez slovenskega zemljevida dokončan (izdelal ga je A. Knorr) in da bo januarja 1853 natis pripravljen. Toda dunajsko vojaško sodišče je vse odtise skupaj s ploščami zapečatilo in Kozlerja obtožilo hudodelstva. Maja 1853 je vojaško sodišče postopek ustavilo, plošče in odtise so mu vrnili, vendar je bila njihova razširitev policijsko prepovedana (1853–1854).<ref name=":14" /> Šele junija 1861, ko je policijsko ministrstvo razveljavilo ponovno prepoved ljubljanskega policijskega ravnateljstva, je zemljevid prišel v javnost. Izšel je še dvakrat, leta 1864 in 1871; ti izdaji sta vsebovali tudi pas Hrvaške. Zemljevid z naslovom ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'' (merilo 1 : 576.000) je imel velik znanstveni ter kulturno-politični pomen. Kot prilogo je Kozler leta 1864 pripravil tudi ''Imenik mest, trgov in krajev, zajetih v zemljevidu slovenske dežele''.<ref name=":14" /> == Zedinjena Slovenija po revoluciji == {{Nadaljnje informacije|Taborsko gibanje}} [[Slika:Plakat za tabor na Vižmarjih dne 17. maja 1869.jpg|sličica|Plakat za tabor na Vižmarjih]] Združena Slovenija, kot jo je zahteval program, ni mogla nastati, saj dežele v Avstrijskem cesarstvu niso bile ukinjene, kar bi bil nujen pogoj za njeno oblikovanje. Kljub temu so bili Slovenci priznani kot enoten narod, slovenščina pa je že naslednje leto postala eden izmed desetih jezikov monarhije, v katerih so odtlej tiskali državni uradni list.<ref name=":0" /> Priznanje jezika je pustilo pomemben pečat tako na osnovnošolskem kot tudi na srednješolskem področju, saj je bila slovenščina uvedena kot učni predmet v gimnazijah. V tem kontekstu je treba razumeti tudi ustanovitev [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] leta 1851,<ref name=":0" /> ki so jo ustanovili Andrej Einspieler, Anton Janežič in Anton Martin Slomšek. Leta 1864 pa so Janez Bleiweis, Lovro Toman, Franc Miklošič, Josip Vošnjak in Josip Jurčič ustanovili še [[Slovenska matica|Slovensko matico]].<ref name=":0" /> Slovenska politika, ne glede na levo oz. desno usmerjenost, političnega programa Zedinjene Slovenije ni opustila.<ref name=":0" /> Iz prepričanja, da ga bo podprlo meščanstvo, so Slovenci hkrati z uvedbo parlamentarizma in obnovitvijo društvenega življenja začeli leta 1861 s čitalniškim gibanjem, ki je organiziralo družabne in kulturne prireditve, katerih temeljni namen je bila javna uporaba slovenščine.<ref name=":0" /><ref name=":2">Golec, B. idr. (2025), str. 207</ref> Prvo čitalnico so odprli v Trstu.<ref name=":2" /> Slovenska politika je v deželnih in državnem zboru še naprej opozarjala na nujnost Zedinjene Slovenije.<ref name=":2" /> Najmogočnejši so bili pri tem tabori, katerih se je med letoma 1868 in 1871 zvrstilo 18.<ref name=":2" /> Odvijali so se zlasti na obrobju slovenskega ozemlja, največji pa je potekal v Vižmarjah nad Ljubljano, katerega se je udeležilo okoli 30.000 udeležencev.<ref name=":2" /> Taborsko gibanje je ponavljalo zahtevo po Zedinjeni Sloveniji iz leta 1848 in jo dopolnjevalo z regijskimi in krajevnimi potrebami.<ref name=":2" /> == Vpliv == [[Slika:Yugoslavia moljevic1941 en.png|sličica|Med drugo svetovno vojno je [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniški]] poveljnik Stevan Moljević imel načrt s katerim bi Srbija in Slovenija povečali svoje ozemlje po osvoboditvi.]] Po programu se imenuje tudi sedanja slovenska politična stranka [[Gibanje Zedinjena Slovenija]]. == Glej tudi == * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] == Sklici == <references /> == Viri in literatura == {{kategorija v Zbirki|United Slovenia|Zedinjena Slovenija}} {{wikivir}} * [[Josip Apih]], ''[https://www.sistory.si/publication/2 Slovenci in 1848. leto]''. Ljubljana, 1888; * {{cite book|last1=Kebe|first1=Dimitrij|last2=Šiško|first2=Andrej|title=Peter Kozler in Zemljovid slovenske dežele|year=2013|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|cobiss=268301312}} * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} * [[Stane Granda|Granda]], [[Stane Granda|Stane]] (1999). ''[https://www.sistory.si/publication/45031 Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili]''. Ljubljana: Korenine. * {{cite article|last=Granda|first=Stane|title=Zedinjena Slovenija|journal=Enciklopedija Slovenije|volume=15|year=2001|pages=146–150|language=sl|cobiss=19122477}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite article|last=Granda|first=Stane|title=Graška Slovenija v letu 1848/1849|volume=1/2|issue=28|date=1974|language=sl|cobiss=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E4V1ANX8|newspaper=Zgodovinski časopis|page=}} * Kovačič Peršin, Peter, ur. (2000). ''150 let programa Zedinjene Slovenije''. Ljubljana: Društvo 2000. * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]]. »Ideja Zedinjene Slovenije 1848-1991«, v ''Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti'', ur. Stane Granda in Barbara Šatej. Ljubljana, 1998. str. 15-20. * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]]; [[Ferdo Gestrin|Gestrin, Ferdo]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana: DZS. * {{cite article|last=Melik|first=Vasilij|title=Majarjeva peticija za Zedinjeno Slovenijo 1848|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|volume=1-2|year=1979|pages=286–294|language=sl|cobiss=82685185|date=|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/7001-8000/7007/1979_1-2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf}} * Melik, Vaslij (1995), »Slovenski državnopravni programi 1848-1918«, v ''Slovenci in država'', ur. [[Bogo Grafenauer]] idr. Razprave – Dissertationes, 17. Ljubljana. str. 67-72. * {{cite article|last=Majer|first=Matija|title=Slava Bogu v višavah|volume=6|issue=13|date=29. marec 1848|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS22WTE9|newspaper=Kmetijske in rokodelske novice|page=50}} * [[Janko Prunk]], ''Slovenski narodni programi : Narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945''. Ljubljana, 1986; * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike|journal=Zgodovinski časopis|volume=18|year=1965|pages=75–153|issn=0350-5774|language=sl|cobiss=7792685|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZI5PPDFE}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}{{hist-stub}}{{Slo-stub}}{{poli-stub}} [[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Slovenščina]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]] l1q3mxy52bnk0j183twmaa62gq1l2lj 0 64500 6683223 6577949 2026-05-31T09:05:54Z Ljuba24b 92351 /* Znamenitosti */ 6683223 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Nürnberg |settlement_type = Mesto |image_skyline = Nuremberg panorama.jpg |imagesize = |image_caption = Pogled na stari del mesta |image_flag = Bandera de Núrnberg.svg |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = DEU Nürnberg COA (klein).svg |shield_size = |city_logo = |citylogo_size = |image_map = | coordinates_type = | coordinates_display = inline,title | pushpin_map = Nemčija | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografska lega Nürnberga v Nemčiji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type1 = [[nemška zvezna dežela|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Bavaria (lozengy).svg|22px|Zastava Bavarske]] [[Bavarska]] |subdivision_type2 = [[Upravna regija]] |subdivision_name2 = Srednja [[Frankovska]] |subdivision_type3 = [[Seznam okrožij v Nemčiji|Okrožje]] |subdivision_name3 = urbano okrožje |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = [[nadžupan]] |leader_name = Ulrich Maly |established_title = <!-- naselitev --> |established_date = |established_title2 = <!-- ustanovitev (kraj) --> |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_magnitude = 1 E7 | area_total_km2 = 186,38 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = | area_metro_km2 = | population_total = 518.365 | population_footnotes = <ref>"Tabellenblatt "Daten 2", Statistischer Bericht A1200C 202041 Einwohnerzahlen der Gemeinden, Kreise und Regierungsbezirke".[https://www.statistikdaten.bayern.de/genesis/online;jsessionid=6CB3363574391F9435FD661D9125B699?sequenz=tabelleErgebnis&selectionname=12411-001#abreadcrumb] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220409131017/https://www.statistikdaten.bayern.de/genesis/online;jsessionid=6CB3363574391F9435FD661D9125B699?sequenz=tabelleErgebnis&selectionname=12411-001#abreadcrumb |date=2022-04-09 }} Bayerisches Landesamt für Statistik (in German). June 2021.</ref> | population_urban = 798.867 | population_urban_footnotes = | population_metro = 3.557.648 | population_metro_footnotes = | population_as_of = 31. december 2020 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_note = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |latd=49 |latm=27 |lats=0 |latNS=N |longd=11 |longm=5 |longs=0 |longEW=E |elevation_footnotes = <!--za reference: uporabljaj oznake <ref> </ref>--> |elevation_m = 309 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Nemčiji|Poštne številke]] |postal_code = 90001–90491 |area_code = 0911 |website = {{URL|www.nuernberg.de}} |footnotes = }} '''Nürnberg''' ({{jezik-vmf|Nämberch}}, zastarelo slovensko ''Norimberk'') je mesto ob reki [[Pegnitz]] in [[Kanal Ren-Majna-Donava|kanalu Ren–Majna–Donava]] v [[Nemška zvezna dežela|nemški deželi]] [[Bavarska|Bavarski]] v upravnem območju Srednja [[Frankovska]], približno 170&nbsp;km severno od [[München|Münchna]]. Je drugo največje mesto na Bavarskem (za Münchnom) in največje na [[Frankovska|Frankovskem]] (nemško ''Franken''). Ima okoli 510.000 prebivalcev (2021), kar ga uvršča med 14 največjih mest Nemčije. Urbano območje Nürnberga, ki vključuje sosednja mesta [[Fürth]], [[Erlangen]] in [[Schwabach]] ima okoli 800.000 prebivalcev, z bližnjo okolico 1,4 milijona, širše [[metropolitansko območje]] pa šteje kar 3,6 milijona ljudi. V mestu je univerza, ki ima sicer primarni sedež v Erlangnu in se danes imenuje ''[[Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg]]'', kakor tudi ''Technische Hochschule Nürnberg [[Georg Simon Ohm]]'' ter glasbena akademija ''Hochschule für Musik Nürnberg''. == Zgodovina == === Začetki mesta === Prvi sledovi naselja v bližini današnjega glavnega trga so datirani v leto 850. Ne vemo pa, kdaj je bilo mesto ustanovljeno. Začetki segajo v 11. stoletje, ko so v letih 1000–1040 nastajale mnoge ceste na mejah med Saško, Bavarsko, vzhodno Frankovsko in Češko. Tu je več zgodnjih središč poselitve, verjetno tudi kraljeva dvora okoli svetega Egidija in Jakoba ter območje med cerkvijo svetega Sebalda in gradom.<ref>Birgit Friedel, Spuren der frühesten Stadtentwicklung, Birgit Friedel, Claudia Frieser, Nürnberg. Archäologie und Kulturgeschichte, 1999, Verlag Dr. Faustus, Büchenbach, str. 51}}</ref> Naselje je bilo v začetku trg. Nürnberg je bil v dokumentih prvič omenjen leta 1050 kot ''Nuorenberc'', kjer je bil cesarski grad med Vzhodno Frankovsko in bavarsko marko Nordgau, in sicer v tako imenovanem dokumentu Sigena cesarja [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]], iz rodbine Salijcev.<ref name="HLB:Nürnberg Entwicklung">{{de icon}} [http://www.historisches-lexikon-bayerns.de/artikel/artikel_45427 Nürnberg, Reichsstadt: Politische und soziale Entwicklung] (Political and Social Development of the Imperial City of Nuremberg), ''[[:de:Historisches Lexikon Bayerns|Historisches Lexikon Bayerns]]''</ref>. Kot cesarsko oporišče je Nürnberški grad (''Kaiserburg'') kmalu postal pomemben za cesarstvo. Leta 1065 je Henrik IV. mesto in okolico iz državne lastnine (''Reichsgut'') prenesel s ''[[Krvno sodstvo|krvnim sodstvom]] (blutgerichts'') nase kot upravno okrožje. [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] (1138–1152) [[Staufovci]]) je podelil novo urejeno grofijo (''Burggrafschaft'') s sodnimi in upravnimi nalogami grofom Edelfreien iz Raaba (iz Spodnje Avstrije), ki je po izgubi moških potomcev leta 1190/91 prešla v roke Friderika I., Nürnberg - Zollern, zadnjega grofovega sina iz hiše Hohenzollern. === Srednji vek === {{glavni|Grofija Nürnberg|Cesarsko mesto Nürnberg}} [[File:Nuremberg defensive wall north f burggarten bastion f w.jpg|thumb|left|Staro obzidje Nürnberga]] Od 1050 do 1571 se je mesto razširilo in postalo pomembnejše zaradi svoje lege ob glavnih trgovskih poteh. Od konca 12. stoletja do [[Sveto rimsko cesarstvo#Medvladje|medvladja]] (1254–73) se je moč grofov zmanjšala zaradi cesarjev [[Staufovci|Hohenstaufen]], ki so od 1173/74 prenesli nevojaška pooblastila na [[kastelan]]e skupaj z mestno upravo, občinskim sodiščem ter cesarskim županom (nemško ''Reichsschultheiß''). V napetih odnosih med grofi in kastelani je s postopnim prenosom pooblastil na slednje v poznem 14. in zgodnjem 15. stoletju končno izbruhnilo sovraštvo, ki je zelo vplivalo na zgodovino mesta. [[File:Nuernberg Burg Panorama PtGUI.jpg|left|thumb |Cesarski grad]] Nürnberg se pogosto omenja kot "neuradno glavno mesto" Svetega rimskega cesarstva, še posebej zato ker sta parlament (rajhstag) in sodišče delovala na Nürnberškem gradu. Nürnberški parlament je bil pomemben del upravnega ustroja imperija. Vse večje povpraševanje po kraljevem dvoru in večji pomen mesta sta vplivala na razmah trgovine in obrti. Z ''Velikim osvobodilnim pismom'' je cesar Friderik II. Nürnbergu leta 1219 podelil status [[Svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]] skupaj z mestnimi pravicami, [[cesarska neposrednost|cesarsko neposrednostjo]] (''Reichsfreiheit''), privilegij do kovanja denarja in neodvisno davčno politiko in s tem skoraj v celoti umaknil mesto iz pristojnosti grofov. Nürnberg je skupaj z [[Augsburg]]om kmalu postal eden od dveh velikih trgovskih središč na poti iz Italije v severno Evropo. Leta 1298 so bili [[Judje]] v mestu obtoženi oskrunjenja posvečene hostije, zato je bilo 698 ubitih med enim od številnih pokolov ''Rintfleisch''. Za pokolom leta 1298 je bila tudi želja, da se združi severni in južni del mesta, ki ju je delila reka Pegnitz. Judje v nemških deželah so doživeli številne pokole v letih [[kuga|kuge]]. Leta 1349 so nürnberške Jude ponovno množično preganjali.<ref>"[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=1114&letter=B Black Death]". JewishEncyclopedia.com</ref> Bili so zažgani na grmadi ali izgnani. V nekdanji judovski četrti je bila zgrajena tržnica.<ref>''Cities and People: A Social and Architectural History'', Mark Girouard, Yale University Press, 1985, str. 69</ref> Kuga se je vrnila v mesto v letih 1405, 1435, 1437, 1482, 1494, 1520 in 1534.<ref>Jerry Stannard, Katherine E. Stannard, Richard Kay (1999). ''Herbs and herbalism in the Middle Ages and Renaissance.'' University of Michigan Press. ISBN 0-86078-774-5</ref> [[File:Nuremberg chronicles - Nuremberga.png|right|thumb |Nürnberg leta 1493<br>(iz Nürnberške kronike /''Schedelsche Weltchronik''/]] Največ ugodnosti je Nürnberg dobil v 14. stoletju z [[Zlata bula (1356)|zlato bulo]] [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]] leta 1356, poimenovanjem mesta, ko so novoizvoljeni nemški kralji sklicali svoj prvi parlament. Karel je bil zaščitnik Marijine cerkve (''Frauenkirche''), zgrajene med letoma 1352 in 1362 (arhitekt je bil verjetno [[Peter Parler]]), v kateri je cesarski dvor opravljal čaščenje med svojim bivanjem v Nürnbergu. Kraljevska in cesarska povezava sta se okrepili, ko ji je [[Sigismund Luksemburški]] podelil cesarske insignije, ki so ostale v Nürnbergu od leta 1423 do leta 1796, ko so prodirajoče francoske čete zahtevale njihovo odstranitev v [[Regensburg]] in od tam na [[Dunaj]]. Leta 1349 so se člani [[ceh]]ov neuspešno uprli patricijem v rokodelskem uporu (''Handwerkeraufstand''), trgovci in nekateri svetniki so jih podprli, kar je povzročilo uvedbo prepovedi kakršne koli samoorganizacije obrtnikov v mestu in odpravo cehov; sindikati so bili razpuščeni in oligarhi so ostali na oblasti, saj je bil Nürnberg svobodno mesto. Karel IV. je dodelil mestu pravico, da samostojno sklepa zavezništva, s čimer je bil politično enakopraven s knezi cesarstva. Pogosti boji z grofi so povzročali trajno škodo pri razvoju mesta. Potem ko je bil leta 1420 grad v požaru uničen, je kot fevd med Friderikom IV. (od leta 1417 grof Brandenburški) in vojvodom Bavarske - Ingolstadta ruševine in pripadajoč gozd kupilo mesto (1427) in s tem postalo samostojno znotraj svojih mej. S temi in drugimi prevzemi si je mesto nabralo veliko ozemlje. [[Husitske vojne]], ponovitev [[črna smrt|črne smrti]] leta 1437 in prva vojna mejne grofije so povzročili resen padec prebivalstva sredi 15. stoletja. Na začetku 16. stoletja je mesto vodil Albert IV., vojvoda Bavarske - Münchna, v nasledstveni vojni za [[Landshut]] in pridobil precej ozemlja, okoli 64,7&nbsp;km², tako da je postalo eno največjih cesarskih mest. V srednjem veku je bil Nürnberg kulturno bogat, raznovrsten in vpliven.<ref>{{cite journal |last1=Sobecki |first1=Sebastian |title=Nuremberg |journal=Europe: A Literary History, 1348-1418, ed. David Wallace |date=2016 |pages=566–581 |url=https://global.oup.com/academic/product/europe-9780198735359?cc=nl&lang=en& |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |access-date=2017-01-27 |archive-date=2016-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220183041/https://global.oup.com/academic/product/europe-9780198735359?cc=nl&lang=en& |url-status=dead }}</ref> === Zgodnja sodobna doba === [[File:De Merian Frankoniae 090.jpg|thumb|right|Zemljevid Nürnberga, 1648]] S kulturnim razcvetom je Nürnberg v 15. in 16. stoletju postal središče [[nemška renesansa|nemške renesanse]]. Leta 1525 je sprejel protestantsko [[reformacija|reformacijo]] in leta 1532 je bil podpisan nürnberški verski mir, s katerim so protestanti dobili pomembne koncesije. Med revolucijo proti Karlu V. leta 1552 je Nürnberg poskušal kupiti svojo nevtralnost, vendar pa je bilo mesto napadeno brez vojne napovedi in bilo prisiljeno v neugoden mir. Z [[Augsburški verski mir|augsburškim verskim mirom]] je lastnino protestantov potrdil cesar, njihove verske privilegije razširil in potrdil njihovo neodvisnost od škofa iz Bamberga, v 1520-ih pa je bila tudi sprejeta sekularizacija samostanov. [[File:Old town hall.jpg|thumb|left|upright|''Wolffscher Bau'', stara mestna hiša]] Državne afere v začetku 16. stoletja, razvoj drugih trgovskih poti in okostenelost družbene hierarhije in pravnih struktur so prispevali k zmanjšanju trgovine. Pogosto gostovanje cesarskih, švedskih in vojakov [[Nemška katoliška liga|lige]], finančni stroški vojne ter ustavitev trgovanja so povzročili nepopravljivo škodo mestu in prepolovitvi prebivalstva. Leta 1632 je mesto, ki so ga zasedle sile [[Gustav II. Adolf|Gustava II. Adolfa]] Švedskega, premagalo vojsko cesarskega generala Albrechta von Wallensteina. Mesto je po vojni nazadovalo in si opomoglo šele v 19. stoletju, ko je postalo industrijsko središče. Po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] sta zacveteli tudi [[arhitektura]] in [[kultura]] – sekularna baročna arhitektura kaže razporeditev civilnih vrtov, zgrajenih zunaj mestnega obzidja, v protestantskem mestu so obnovili cerkev svetega Egidija, ki jo je uničil požar na začetku 18. stoletja in pomembno prispeva k baročni cerkveni arhitekturi Srednje Frankovske. Po tridesetletni vojni je Nürnberg poskušal ostati ločen od zunanjih vplivov, vendar so prispevki, ki sta jih zahtevali [[avstrijska nasledstvena vojna]] in [[sedemletna vojna]], omejitev uvoza in izvoza odvzeli mestu številne trge. Bavarski volilni knez Karel Teodor si je prisvojil del zemljišča, ki ga je dobil od mesta v vojni za Landshut z dedovanjem, za katero je Bavarska ohranila svojo pravico; tudi Prusija je zavzela del ozemlja. Zaradi povzročene šibkosti je mesto zahtevalo, da se je treba vključiti v Prusijo, a je [[Friderik Viljem II. Pruski]] to zavrnil, ker se je bal, da bi s tem užalil Avstrijo, Rusijo in Francijo. V parlamentu leta 1803 je bila potrjena neodvisnost Nürnberga, toda ob ustanovitvi [[Renska zveza|renske zveze]] 12. julija 1806 je bilo dogovorjeno, da se mesto izroči Bavarski 8. septembra, ta pa zagotovi plačilo [[amortizacija|amortizacije]] 12,5 milijona guldnov javnega dolga. === Po veliki francoski vojni === {{glavni|Kraljevina Bavarska}} [[File:Nuremberg Scrapbooks cropped.jpg|thumb|Staro mesto Nürnberg v 19. stoletju]] [[File:Adler Originalfoto.jpg|right|thumb||Lokomotiva ''Adler'' je bila prva, ki je vozila med Nürnbergom in Fürthom]] Po padcu [[Napoleon]]a sta mestna trgovina in obrt oživeli; spretnost njenih prebivalcev in ugodna lega sta kmalu prinesli uspeh, še posebej po tem, ko je bil njen javni dolg priznan kot del bavarskega državnega dolga. Potem ko je bilo mesto vključeno v katoliško državo, je bilo prisiljeno, da se vzdrži nadaljnjega zapostavljanja katolikov, ki so bili izključeni iz pravic do državljanstva. Katoliški obredi, ki so jih vodili duhovniki [[Tevtonski viteški red|tevtonskega reda]] pogosto z velikimi težavami, so se odvijali v mestu. Ko je leta 1806 njihove posesti zasegla bavarska vlada, so jih dali 1809 Marijini cerkvi; leta 1810 je bila vzpostavljena prva katoliška župnija, ki je imela leta 1818 1010 ljudi. Leta 1817 je bilo mesto vključeno v okrožje Rezatkreis (imenovano po reki Fränkische Rezat), ki se je 1. januarja 1838 preimenovalo v Srednjo Frankovsko (nemško ''Mittelfranken''). Prva nemška železnica, bavarska Ludwigsbahn, od Nürnberga do bližnjega Fürtha, je bila odprta leta 1835. Ustanovitev železnic in vključitev Bavarske v nemško carinsko unijo (Zollverein) v 19. stoletju sta trgovini in industriji odprli pot do večje blaginje. Leta 1852 je bilo že 53.638 prebivalcev. Nekoliko pozneje je postalo najpomembnejše industrijsko mesto Bavarske in eno najuspešnejših mest v južni Nemčiji. Leta 1905 je skupaj z več predmestji imelo že 291.351 prebivalcev. === Obdobje nacizma === [[File:Reichsparteitag 1935 Großer Appell 28-1121M original.jpg|thumb|left|upright|Nürnberški miting, 1935]] Nürnberg je imel velik pomen v [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]]. Zaradi pomembnosti mesta v Svetem rimskem cesarstvu in njegovega položaja v središču Nemčije je nacistična stranka izbrala mesto za velike shode [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|svoje stranke]] – [[nürnberški miting]]i. Zborovanja so bila leta 1927, 1929 in vsako leto od 1933 do 1938. Po vzponu [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] na oblast leta 1933 so nürnberški mitingi postali velik nacistični propagandni dogodek, središče nacističnih idealov. Miting je leta 1934 posnela [[Leni Riefenstahl]] kot propagandni film, imenovan ''Triumph des Willens'' (Triumf volje). Na mitingu leta 1935 je Hitler izrecno odredil sklic rajhstaga v Nürnbergu, da je uveljavil antisemitske [[Nürnberški zakoni|nürnberške zakone]], ki so preklicali nemško državljanstvo vsem Judom in drugim Nearijcem. Številni prostori so bili zgrajeni izključno za ta namen, nekateri niso bili dokončani. Danes je v mestu še vedno mogoče videti številne primere nacistične arhitekture. Mesto je bil tudi dom nacističnega propagandista [[Julius Streicher|Juliusa Streicherja]], izdajatelja časopisa ''Der Stürmer''. {{multiple image | width = 140 | image1 = 1945.02.12. Plan der Zerstörungen Nürnbergs.jpg | caption1 = Zemljevid mesta z območjem uničenja | image2 = Nuremberg in Ruins 1945 HD-SN-99-02986.JPEG | caption2 = Mesto po bombardiranju, 1945 }} Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Nürnberg sedež XIII. vojaškega okrožja (''Wehrkreis'') in pomembno mesto za vojaško industrijo, izdelovali so tudi letala, podmornice in motorje za tanke. Tukaj je bila tudi podružnica koncentracijskega taborišča Flossenburg. Razširjeno je bilo suženjsko delo. Mesto je bilo močno poškodovano pri strateškem bombardiranju zavezniških letal od leta 1943 do 1945. 29. marca 1944 je imel RAF svoje najtežje izgube pri bombardiranju Nemčije. Od več kot 700 letal so jih 106 sestrelili ali so padli na poti domov v svoja oporišča, več kot 700 moških so pogrešali, kar 545 je umrlo. Več kot 160 je postalo vojnih ujetnikov.<ref>{{navedi splet |last=Hardman |first=Robert |url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2592084/Still-insult-sacrifice-Exactly-70-years-ago-RAF-suffered-worst-night-losing-106-bombers-545-men-raid-Nuremberg-So-going-unmarked.html |title=Still we insult their sacrifice:Exactly 70 years ago, the RAF suffered its worst night ever, losing 106 bombers and 545 men in a raid on Nuremberg. So why is it going unmarked? |publisher=dailymail.co.uk |accessdate=24 May 2015}}</ref> 2. januarja 1945 sta srednjeveško mestno jedro sistematično bombardirali [[kraljevo vojno letalstvo]] in [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojno letalstvo kopenske vojske Združenih držav Amerike]]. Približno 90 odstotkov mesta je bilo uničeno v samo eni uri, 1800 prebivalcev ubitih in približno 100.000 razseljenih. Februarja 1945 so bili dodatni napadi. Nürnberg je bilo močno utrjeno mesto, ki je kapituliralo po hudi bitki, ki je trajala od 17. do 21. aprila 1945, ko so se pehotne divizije borile od hiše do hiše in ulico za ulico, kar je povzročilo dodatno opustošenje že tako uničenih zgradb. Kljub temu hudemu uničenju so mesto po vojni obnovili v približno predvojnem videzu skupaj z nekaterimi srednjeveškimi zgradbami.<ref>Neil Gregor, Haunted City. Nuremberg and the Nazi Past (New Haven, 2008</ref> Več kot polovica zgodovinskega središča in predvsem severovzhodna polovica starega cesarskega svobodnega mesta sta bili izgubljeni za vedno. === Nürnberški procesi === [[File:Defendants in the dock at nuremberg trials.jpg|thumb|Tožene stranke v klopeh]] {{glavni|Nürnberški procesi}} Med letoma 1945 in 1946 so nemške častnike, ki so sodelovali pri vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu, postavili pred mednarodno sodišče in začeli so se [[nürnberški procesi]]. Sovjetska zveza je želela, da bi bilo sojenje v Berlinu, vendar je bil izbran Nürnberg zaradi posebnih razlogov: * v mestu so bili mitingi nacistične stranke, v njem bili sprejeti zakoni, ki so Judom odvzeli državljanstvo. Imelo je simbolen pomen, zaradi česar je kraj nacistične smrti; * pravosodna palača je bila prostorna in večinoma nepoškodovana (ena redkih, ki je ostala v glavnem nedotaknjena kljub obsežnim bombardiranjem). Že tako veliko sodno dvorano je bilo razmeroma enostavno razširiti z odstranitvijo stene na nasprotnem koncu klopi, s čimer so vključili sosednjo sobo. Velik zapor je tudi del kompleksa; * kot kompromis je bilo dogovorjeno, da bo Berlin postal stalni sedež Mednarodnega vojaškega sodišča in da bo prvo sojenje (več je bilo načrtovanih) potekalo v Nürnbergu. Zaradi hladne vojne poznejših sojenj ni bilo. == Geografija == [[File:Nuremberg Map.png|thumb|Zemljevid Nürnberga]] Nürnberg leži na obeh straneh reke [[Pegnitz]], ki teče okoli 80 kilometrov severovzhodno od mesta in prečka urbano območje v dolžini približno 14 kilometrov od vzhoda do zahoda. Na območju starega mestnega jedra so speljani kanali reke. V sosednjem Fürthu Pegnitz in Rednitz tečeta skupaj in sestavljata Regnitz. Še posebej na severu in severozahodu Nürnberga je pokrajina močno spremenjena zaradi naplavin reke Pegnitz. Na severu leži Knoblauchsland, pomembno območje zelenjadarstva. Na jugu, vzhodu in severu mesta se razteza gozd Reichswald. Podlaga Nürnberga je mehek [[peščenjak]], ki je nastal v poznem [[trias]]u. Severovzhodno od Nürnberga je [[Frankovska Švica]] (''Fränkische Schweiz''), nizko gorovje z nadmorsko višino približno 600 metrov. Mestno območje obsega okoli 186,38&nbsp;km². Nekaj starih vasi spada v mesto, na primer Grossgründlach, Kraftshof, Thon in Neunhof na severozahodu; Ziegelstein na severovzhodu, Altenfurt in Fischbach na jugovzhodu in Katzwang, Kornburg na jugu. Langwasser je sodobno predmestje. Nürnberg ima oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb), na katero vplivajo celinska lega in višje nadmorske višine, ki povzročajo sezonske razlike, ki spominjajo na celinsko podnebje, čeprav so zime nekoliko milejše. Padavine so enakomerno razporejene v vsem letu, čeprav sta februar in april po navadi malo bolj suha kot julij. == Gospodarstvo == Nürnberg je za mnoge ljudi je še vedno povezan s tradicionalnimi medenjaki (''Lebkuchen''), klobasami in ročno izdelanimi igračami. Žepne ure – ''Nürnberger Ei'' – so tu nastale v 16. stoletju in so delo Petra Henleina. V 19. stoletju je Nürnberg postal "industrijsko srce" Bavarske s podjetji, kot sta Siemens in MAN. Nürnberg je še vedno pomembno industrijsko središče z močnim položajem na trgih srednje in vzhodne Evrope. Izdelujejo električno opremo, mehanske in optične izdelke, motorna vozila, pripomočke za pisanje in risanje, pisarniški material in tiskovine. Mesto ima močno razvito avtomatizacijo, energijo in medicinsko tehnologijo. Siemens je še vedno največji industrijski delodajalec v regiji Nürnberg, v mestu je tudi dobra tretjina raziskovalnih agencij. Mednarodni sejem igrač je največji te vrste na svetu. Mesto gosti tudi več specializiranih sejmov visoke tehnologije, ki vsako leto privabljajo strokovnjake z vseh koncev sveta. == Kultura == [[File:Durerhaus-nbg.jpg|thumb|left|upright|Hiša Albrechta Dürerja]] [[File:Christkindlesmarkt nuernberg.jpg|thumb|right|upright|Božični sejem z lepim vodnjakom (''Schöner Brunnen'')]] Nürnberg je bil že zgodaj središče humanizma, znanosti, tiska in mehanskih izumov. Mesto je veliko prispevalo k znanosti [[astronomija|astronomije]]. Leta 1471 je Johannes Mueller iz Königsberga (Bavarska), imenovan tudi [[Regiomontan]], v Nürnbergu zgradil astronomski observatorij in objavil številne pomembne astronomske karte. Leta 1515 je [[Albrecht Dürer]] naredil lesoreze prvih kart zvezd severne in južne poloble, prve tiskane zvezdne karte, ki jih je naročil Johannes Stabius, avstrijski [[kartograf]]. Okoli 1515 je Dürer objavil Stabiussche Weltkarte, prvo perspektivno risbo sveta. Morda najslavnejše, glavno delo [[Nikolaj Kopernik|Nikolaja Kopernika]] je bilo leta 1543 objavljeno v Nürnbergu. Tiskarji in založniki imajo dolgo zgodovino v Nürnbergu. Mnogi so sodelovali z znanimi umetniki pri izdelavi knjig, ki so umetniška dela. Leta 1470 je Anton Koberger odprl prvo evropsko tiskarno. Leta 1493 je izšla ''Schedelsche Weltchronik'', Nürnberška kronika, slikovna zgodovina sveta od ustanovitve do danes. Napisana je bila v lokalnem frankovskem narečju. Je delo Hartmanna Schedla in ima ilustracije Michaela Wohlgemutha, Wilhelma Pleydenwurffa in Albrechta Dürerja. Drugi so pospeševali geografsko znanje in potovanja z izdelavo zemljevidov. Pomembnejši med njimi je bil navigator in geograf [[Martin Behaim]], ki je izdelal prvi svetovni globus. Kiparji kot Veit Stoss, Adam Kraft in Peter Vischer so tudi povezani z Nürnbergom. Tu je cvetel ceh uspešnih obrtnikov ''[[Meistersinger]]''. Najbolj znan član je bil [[Richard Wagner]], znan je tudi Hans Sachs, junak opere ''Mojstri pevci nürnberški'' (''Die Meistersinger von Nürnberg''). Baročni skladatelj [[Johann Pachelbel]] se je tukaj rodil in bil organist v cerkvi svetega Sebalda. Akademija za likovno umetnost v Nürnbergu je najstarejša umetniška akademija v srednji Evropi in ima 350-letno tradicijo umetniškega izobraževanja. Nürnberg je znan po svojem božičnem sejmu, ki vsako leto pritegne več kot milijon obiskovalcev. Trg je znan po ročno izdelanih okraskih in dobrotah. === Muzeji === {{multiple image | width = 125 | image1 = Dokumentationszentrum.JPG | caption1 = Dokumentacijski center v nekdanjem nacističnem kompleksu | image2 = Nuremberg Dokuzentrum.jpg | caption2 = Dokumentacijski center | image3 = NeuesMuseumNbg Aussenansicht.jpg | caption3 = ''Neues Museum'', muzej sodobne umetnosti in oblikovanja | image4 = NM-innen 4.jpg | caption4 = Neues Museum | image5 = Nuernberg gnm haupteingang menschenrechte v nnw.jpg | caption5 = Germanski narodni muzej (''Germanisches Nationalmuseum'') | image6 = GMN Schausammlung 2011 1.jpg | caption6 = Renesančna umetnostna galerija v Germanskem narodnem muzeju }} *[[Germanski narodni muzej, Nürnberg|Germanski narodni muzej]] (''Germanisches Nationalmuseum'') *[[Hiša Albrechta Dürerja]] * Kulturno razstavišče (''Kunsthalle'' Nürnberg) * Kulturno društvo (''Kunstverein'' Nürnberg) *Muzej moderne umetnosti (''Neues Museum Nürnberg'') * Muzej igrač (''Spielzeugmuseum'') *Nürnberški prometni muzej === Kuhinja === [[File:Nürnberger Bratwürste.jpg|thumb|Nürnberške ''Bratwurst'' (pečenice)]] Nürnberg je znan po pečenicah (''Bratwurst''), pečenih na žaru. Druga nürnberška posebnost so ''Nürnberger Lebkuchen'' – medenjaki, ingverjevo pecivo, ki se je predvsem ob božiču. == Znamenitosti == * [[Nürnberški grad]] je s svojo zgodovino in arhitekturo najpomembnejša utrdba v Evropi: trije gradovi s stolpi nad mestom skupaj z osrednjim gradom, stavbami svobodnega cesarstva na vzhodu in cesarskim gradom na zahodu; * Bolnišnica svetega Duha (''Heilig-Geist-Spital'') je na bregu reke Pegnitz. Ustanovljena leta 1332 je bila ena največjih bolnišnic v srednjem veku. Gobavce so umaknili od drugih bolnikov. Zdaj sta v zgradbi dom starejših oseb in restavracija; * ''Hauptmarkt'' – na glavnem trgu je gotska [[Marijina cerkev, Nürnberg|Marijina cerkev]] (''Frauenkirche''), slikovit prostor za znameniti božični sejem. Glavna znamenitost na trgu je gotski ''Schöner Brunnen'' – lep vodnjak, ki je bil postavljen okoli 1385, nato pa nadomeščen z repliko (izvirnik hranijo v Germanskem narodnem muzeju). Nespremenjen renesančni most ''[[Mesarski most, Nürnberg|Fleischbrücke]]'' – mesarski most – prečka Pegnitz v bližini; * gotska ''[[cerkev sv. Lovrenca, Nürnberg|cerkev svetega Lovrenca]]'' je na južnem delu obzidanega mesta in je ena najpomembnejših zgradb v mestu. Glavni del je bil zgrajen med letoma 1270 in 1350; * še zgodnejša in prav tako veličastna je [[cerkev sv. Sebalda, Nürnberg|cerkev svetega Sebalda]] (''Sebalduskirche'') v severnem delu starega mesta; * cerkev nekdanjega Katarininega samostana je ohranjen kot ruševina, je [[kartuzija]], vključena v zgradbo Germanskega narodnega muzeja, kor nekdanje frančiškanske cerkve je del sodobne stavbe; * druge cerkve znotraj mestnega obzidja so: sveti Lovrenc, sveta Klara, sveta Marta, sveti Jakob Veliki, sveti Tilen in sveta Elizabeta. * [[Germanski narodni muzej, Nürnberg|Germanski narodni muzej]] (''Germanisches Nationalmuseum'') je največji nemški muzej kulturne zgodovine, med drugim so njegovi eksponati dela znanih slikarjev, kot so Albrecht Dürer, [[Rembrandt]] in [[Ernst Ludwig Kirchner]]; * Muzej moderne in sodobne umetnosti (Neues Museum Nürnberg); * Walburga in romanska dvojna kapela (kapelica v dveh nadstropjih) sta del gradu; * srednjeveško pokopališče (''Johannisfriedhof'') z veliko starih grobov (Albrecht Dürer, Willibald Pirckheimer in drugi). ''Rochusfriedhof'' ali ''Wöhrder Kirchhof'' je v bližini starega mestnega jedra; * Verižni most (''Kettensteg'') je prvi verižni most na evropski celini; * živalski vrt se razteza na več kot 60 hektarjih v gozdu Nürnberger Reichswald; * srednjeveška tržnica je znotraj mestnega obzidja, na njej se prodaja obrtniško blago; * Prometni muzej: muzej državnih železnic (''DB Museum''), muzej povezav in evropska pot industrijske dediščine (''Europäischen Route der Industriekultur''); * območje mitingov nacistične stranke z dokumentacijskim centrom. <gallery> File:Nuremberg panorama.jpg|Nürnberg s Spittlertorja File:Nuremberg View Old Town.jpg|right|Cerkev svetega Sebalda in Nürnberški grad pozimi File:Nürnberg (9532545824) (3).jpg|''Heilig-Geist-Spital'' (Hospic svetega Duha) File:Nuernberg Pilatushaus 001.JPG|''Pilatushaus'' z gradom File:Nuremberg Aerial Tullnau Moegeldorf.JPG|Nürnberška poslovna četrt </gallery> == Promet == Mesto je križišče številnih avtocest, železnic in vodnih poti, ki so prispevale k naraščajočemu pomenu za trgovanje z Vzhodno Evropo. ==Mednarodne povezave== ===Pobratena mesta=== Nürnberg je pobraten z mesti:<ref>{{navedi splet| url = https://www.nuernberg.de/internet/international/partnerstaedte.html| title = Partnerstädte| accessdate =31 May 2016| work = Official Web site of the city of Nuremberg| publisher = Nuremberg Office for International Relations|language=de}}</ref> {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagdeco|France}} [[Nica]], Francija, od 1954<ref name="Nice Jumellage">{{navedi splet | url = http://www.nice.fr/Collectivites/La-municipalite/Villes-jumelees-avec-la-Ville-de-Nice | title = Villes jumelées avec la Ville de Nice | accessdate = 2013-06-24 | publisher = Ville de Nice | language = fr |archive-date=2012-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121029114949/http://nice.fr/Collectivites/La-municipalite/Villes-jumelees-avec-la-Ville-de-Nice |url-status=dead}}</ref> *{{flagdeco|Poland}} [[Krakov]], Poljska, od 1979<ref name="Kraków twins">{{navedi splet|url=http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,6,miasta_partnerskie.html|title=Kraków - Miasta Bliźniacze|accessdate =2013-08-10|work=Miejska Platforma Internetowa Magiczny Kraków|language=pl|trans-title=Kraków - Twin Cities|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702022307/http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,6,miasta_partnerskie.html|archivedate=2013-07-02}}</ref> *{{flagdeco|Macedonia}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 1982<ref name="Skopje twinnings">{{navedi splet|url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69|title=Skopje - Twin towns & Sister cities|accessdate=2013-11-04|work=Official portal of City of Skopje|publisher=© Grad Skopje - 2006 - 2013, www.skopje.gov.mk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69|archivedate=2013-10-24}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nuernberg.de/internet/international/skopje_partnerschaft.html|title=Skopje – Die Partnerschaft|publisher = Town of Nürnberg|accessdate=10 June 2012|language=de}}</ref> *{{flagdeco|UK}} [[Glasgow]], Združeno kraljestvo, od 1985 *{{flagdeco|Nicaragua}} San Carlos, Nikaragva, od 1985 *{{flagdeco|Czech Republic}} [[Praga]], Češka, od 1990<ref name="Prague twinnings">{{navedi splet|url=http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html|title=Partnerská města HMP|accessdate=2013-08-05|date=2013-07-18|work=Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"]|language=cs|trans-title=Prague - Twin Cities HMP|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625205859/http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html|archivedate=2013-06-25|url-status=dead}}</ref> *{{flagdeco|Ukraine}} [[Harkov]], Ukrajina, od 1990 || *{{flagdeco|Israel}} Hadera, Izrael, od 1995 *{{flagdeco|China}} [[Šendžen]], Kitajska, od 1997<ref>[http://www.szfao.gov.cn/zwgk/wsz/201103/t20110322_1645217.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140719025116/http://www.szfao.gov.cn/zwgk/wsz/201103/t20110322_1645217.htm|date=2014-07-19}} [https://web.archive.org/web/20140719025116/http://www.szfao.gov.cn/zwgk/wsz/201103/t20110322_1645217.htm<nowiki> |date=19 July 2014 }}</nowiki></ref><ref>[http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/ycgy/201101/t20110120_1631663.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131113092638/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/ycgy/201101/t20110120_1631663.htm|date=2013-11-13}} [https://web.archive.org/web/20131113092638/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/ycgy/201101/t20110120_1631663.htm<nowiki> |date=13 November 2013 }}</nowiki></ref><ref>[http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/yhjl/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141112101846/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/yhjl/|date=2014-11-12}} [https://web.archive.org/web/20141112101846/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/yhjl/<nowiki> |date=12 November 2014 }}</nowiki></ref> *{{flagdeco|Turkey}} [[Antalya]], Turčija, od 1997 *{{flagdeco|Greece}} Kavala, Grčija, od 1998 *{{flagdeco|US}} [[Atlanta]], Georgia, ZDA, od 1998 *{{flagdeco|Spain}} [[Córdoba, Španija|Córdoba]], Španija, od 2010 |} ===Pridružena mesta=== Poleg uradnih je še več mest, s katerimi Nürnberg vzdržuje "dobre odnose":<ref>{{navedi splet| url = http://www.nuernberg.de/internet/international/befreundete_kommunen.html| title = Befreundete Kommunen | accessdate =31 May 2016| work = Official Web site of the city of Nuremberg| publisher = Nuremberg Office for International Relations|language=de}}</ref> {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagdeco|Italy}} Klausen, Južna Tirolska, Italija, 1970 *{{flagdeco|Germany}} Gera, Nemčija, od 1988, ponovno 1997 *{{flagdeco|Sri Lanka}} Kalkudah, Šrilanka, 2005 || *{{flagdeco|Italy}} [[Verona]], Italija, 2006 *{{flagdeco|Romania}} [[Brașov]], Romunija, 2006 *{{flagdeco|Montenegro}} [[Bar, Črna gora|Bar]], Črna gora, 2006 |} ===Sodelovanje=== Nürnberg sodeluje z različnimi drugimi mesti na mednarodni ravni, kot sta:<ref>{{navedi splet| url = https://www.nuernberg.de/internet/international/kooperationen.html| title = Befreundete Kommunen| accessdate = 31 May 2016| work = Official Web site of the city of Nuremberg| publisher = Nuremberg Office for International Relations| language = de| archive-date = 2016-08-06| archive-url = https://web.archive.org/web/20160806145149/https://www.nuernberg.de/internet/international/kooperationen.html| url-status = dead}}</ref>{{Citation needed|date=May 2016}}<!-- Wait for update of Nuernberg.de web site --> *{{flagdeco|Italy}} [[Bologna]], Italija, 2006 *{{flagdeco|China}} Changping, okrožje Fusui, Kitajska, 2006 == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Nürnberški zakoni]] * [[Nürnberški grad]] * [[Nürnberški procesi]] * [[Nürnberški kodeks]] * [[seznam mest v Nemčiji]] * [[seznam univerz v Nemčiji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Nuremberg|Nürnberg}} {{Wikisource|Portal:Nuremberg}} {{Wikivoyage |Nuremberg}} *{{cite EB1911|wstitle=Nuremberg |volume=19 |short=x}} *[http://www.nuernberg.de/english/index.html English website of the city] *[http://kunstnuernberg.de KUNSTNÜRNBERG - Online - Magazine for Contemporary Art and History of Art in Nuremberg and Franconia] *[http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/?lang=en&coll=collections:a0000&q=%28%22nuremberg%22%29 49 digitised objects on Nuremberg] in European Library {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Bavarskem]] [[Kategorija:Nürnberg|*]] 9ddv2qy2fk2a05f62yo7xlik078vvbt 0 68084 6683028 6516253 2026-05-30T16:02:48Z ~2026-13659-49 255600 /* T */ 6683028 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Senegalci|senegalskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Senegalcev|Senegal|senegalskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Amath Dansokho]] == B == *[[Amadou Ba]] *[[Mame Madior Boye]] == D == *[[Mamadou Dia]] *[[Blaise Diagne]] *[[Mohamed Dionne]] *[[Pape Diop]] *[[Abdou Diouf]] *[[Jacques Diouf]] == K == * [[Sidiki Kaba]] == L == * [[Ahmadou Al Aminou Lo]] * [[Mamadou Lamine Loum]] == M == * [[Amadou-Mahtar M'Bow]] (1921-2024) == N == *[[Souleymane Ndéné Ndiaye]] *[[Moustapha Niasse]] == S == *[[Macky Sall]] *[[Idrissa Seck]] *[[Léopold Sédar Senghor]] (1906-2001) *[[Ousmane Sonko]] == T == *[[Habib Thiam]] *[[Aminata Toure]] == W == * [[Abdoulaye Wade]]                     {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Senegalcev|Politiki]] [[Kategorija:Senegalski politiki|*]] kniixkhwh4pj8krii6msmoyi8wqot4f 0 70268 6683170 6654430 2026-05-31T04:39:36Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miha Maleš''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[6. januar]] [[1903]], [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u, † [[24. junij]] [[1987]], [[Ljubljana]]. Študiral je na [[likovna akademija|likovnih akademijah]] v [[Zagreb]]u, na [[Dunaj]]u in v [[Praga|Pragi]], kjer je leta 1927 [[diploma|diplomiral]]. ==Življenjepis== Rojstni kraj [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil s seboj kamorkoli je šel. Najprej je obiskoval šolo v Ljubljani, nato v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je dobil svetovljansko širino in pogled v vse smeri likovnega ustvarjanja. Praga je zanj pomenila mnogo več kot konec študija in potrditev njegove usposobljenosti za slikarja in [[grafik]]a. Praga je v njem prebudila in izoblikovala vse talente, ki so tleli v mladem kmečkem fantu. Vse spodbude, ki jih je tu sprejel, je kasneje na domačih tleh razvijal in spreminjal v delo. Delal je veliko in z velikim veseljem, zanj je bilo to kot igra. V slovensko duhovno življenje je prinesel nekaj duhovne razgibanosti tedanje Prage, popularizacijo umetnosti, sodoben likovni izraz, odlično grafiko, katero je želel dvigniti na raven slikarstva, [[ilustracija|ilustracijo]], ustanovil prvo bibliofilsko [[založba|založbo]], izdajal takrat prvo umetniško revijo - ''[[Umetnost (revija)|Umetnost]]'' od 1936 do 1945, usmerjal je pisanje zanjo in iskal nove pisce, urejal revijo ''[[Ilustracija (revija)|Ilustracija]]'' 1929/30, odprl trgovino - Umetniški salon, izdajal [[umetniška mapa|umetniške mape]], zamenjaval, zbiral ter hranil umetniška dela. Ustvaril je, v sodelovanju z ženo Olgo, eno največjih [[Umetniška zbirka|umetniških zbirk]] v Sloveniji. Veliko je potoval po [[Evropa|Evropi]] in bil informiran o vseh novostih na področju grafike ter slikarstva. Spremljal je tudi delo svojih sošolcev, prijateljev in znancev in stkal veliko tovarištev. Podobe ki so pritegnile njegovo pozornost z linijo, [[barva|barvo]], občutenjem, vsebino in so bile ubrane z njim, je želel imeti nekje blizu sebe. Tako je ohranil veliko del svoje generacije. Na razstavi v [[Mestna galerija Ljubljana|Mestni galeriji v Ljubljani]], je bilo med 3. in 25. septembrom leta 1980 predstavljenih javnosti kar 430 del iz njegove zbirke. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija shranjen v Maleševi galeriji v Kamniku. Galerija redno pripravlja manjše preglede njegove ustvarjalnosti in del iz njegove zbirke. Na prelomu 2007 - 2008 so razstavljena dela slovenskih ustvarjalcev, od romantike in realizma, impresionizma in do Neodvisnih. Njegova hči, arhitektka [[Travica Maleš Grešak]] (1941–2022), je na svojem domu v [[Rečica|Rečici]] pri Laškem uredila posebno spominsko sobo, kjer je shranjen del bogate zapuščine Mihe Maleša, čigar opus obsega več kot 1200 slik ter vsaj 3500 risb in grafik. Leta 2018 je izšla njgova pesniška zbirka ''Obrazi iz sanj'', ki jo je uredila [[Breda Illich Klančnik]] s spremno besedo [[Miklavž Komelj|Miklavža Komelja]]. Nečak Mihe Maleša je bil slovenski kipar [[Janez Boljka]]. ==Maleševo delovanje med obema svevtovnima vojnama== Od leta 1926 je Miha Maleš sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini, obiskoval je pravzaprav razstave po celi [[Evropa|Evropi]] in tudi drugje po svetu. Razstavljal je v Pragi, [[Lvov]]u, [[Krakov]]u, [[Rim]]u, Zagrebu, [[Beograd]]u, [[Milano|Milanu]], [[Pariz]]u, [[München|Münchnu]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Cincinnati|Cincinnatiju]] in tudi drugje. Na razstavah so ga kritiki ocenjevali in označili za ekspresionista v črti in [[fauvizem|fauvista]] v barvi. [[Risba]] je bila pri Malešu vedno odlična, zato so tudi njegove [[Grafika|grafike]] dosegale visoko kvaliteto v njej je vedno tudi opazna igrivost. Likovnim poudarkom grafik je dodal še program upodabljanja pomembnih Slovencev. [[Slika|Slike]] ki jih je ustvarjal, zlasti [[Krajinsko slikarstvo|krajine]] so dekorativno učinkovite kot kakšno žlahtno [[vezenina|vezenje]] in gosto tkana [[tapeta|tapiserija]]. Barve, ki jih je uporabljal so bodisi ubrane, bodisi presunljive. ==Maleševo delovanje po drugi svetovni vojni== Po letu 1945 je bil Miha Maleš dozorel in zgrajen [[grafika|grafik]] in [[slikar]], vendar nekoliko odrinjen od nove akademije in revij. Njegove risbe, grafike in slike so kvalitetne, vendar se v njih oglašajo tragični toni, kot da so vsa dela obarvana v [[Molova lestvica|mol]]u. Kruta vojna je zapustila posledice, ustvarjalec ni želel več spogledovanj z literaturo. V slikah je izginila igrivost, v grafikah veselost, postal je trpek, resen in strog. Delal je še vedno veliko in od leta 1950 dalje razstavljal na samostojnih razstavah: * 1950 - Trst, galerija Scorpione * 1951 - Pariz, Agence Yugoslave d'Information * 1953 - Heidelberg, * 1957 - Praga, * 1957 - Piran, Turistično društvo (se prenaša v Koper, Izolo in Postojno), * 1957 - Zürich, Galerie Beno * 1961 - Ženeva, Galerie Connaitre * 1966 - Maribor, Razstavni salon Rotovž * 1969 - Praga, Litoměřice, Olomuc, * 1970 - Ljubljana, Mestna galerija (Maks Kavčič - Miha Maleš - Lajči Pandur) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=344761|avtor=Stele France|ime=Maleš Miha|vir=SBL}} * {{leksikon.si|83}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{painter-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Maleš, Miha}} [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] j9mpbqfmd86azpweo2bubwlhbxh93dm 6683192 6683170 2026-05-31T07:11:31Z Doncsecz~slwiki 9581 6683192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miha Maleš''' (pravo ime mu je '''Melhior Maleš'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[6. januar]] [[1903]], [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u, † [[24. junij]] [[1987]], [[Ljubljana]]. Študiral je na [[likovna akademija|likovnih akademijah]] v [[Zagreb]]u, na [[Dunaj]]u in v [[Praga|Pragi]], kjer je leta 1927 [[diploma|diplomiral]]. ==Življenjepis== Oče mu je bil mlinar Franc, mati mu je bila Marija (roj. Rems). Rojstni kraj [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil s seboj kamorkoli je šel. Najprej je obiskoval šolo v Ljubljani, nato v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je dobil svetovljansko širino in pogled v vse smeri likovnega ustvarjanja. Praga je zanj pomenila mnogo več kot konec študija in potrditev njegove usposobljenosti za slikarja in [[grafik]]a. Praga je v njem prebudila in izoblikovala vse talente, ki so tleli v mladem kmečkem fantu. Vse spodbude, ki jih je tu sprejel, je kasneje na domačih tleh razvijal in spreminjal v delo. Delal je veliko in z velikim veseljem, zanj je bilo to kot igra. V slovensko duhovno življenje je prinesel nekaj duhovne razgibanosti tedanje Prage, popularizacijo umetnosti, sodoben likovni izraz, odlično grafiko, katero je želel dvigniti na raven slikarstva, [[ilustracija|ilustracijo]], ustanovil prvo bibliofilsko [[založba|založbo]], izdajal takrat prvo umetniško revijo - ''[[Umetnost (revija)|Umetnost]]'' od 1936 do 1945, usmerjal je pisanje zanjo in iskal nove pisce, urejal revijo ''[[Ilustracija (revija)|Ilustracija]]'' 1929/30, odprl trgovino - Umetniški salon, izdajal [[umetniška mapa|umetniške mape]], zamenjaval, zbiral ter hranil umetniška dela. Ustvaril je, v sodelovanju z ženo Olgo, eno največjih [[Umetniška zbirka|umetniških zbirk]] v Sloveniji. Veliko je potoval po [[Evropa|Evropi]] in bil informiran o vseh novostih na področju grafike ter slikarstva. Spremljal je tudi delo svojih sošolcev, prijateljev in znancev in stkal veliko tovarištev. Podobe ki so pritegnile njegovo pozornost z linijo, [[barva|barvo]], občutenjem, vsebino in so bile ubrane z njim, je želel imeti nekje blizu sebe. Tako je ohranil veliko del svoje generacije. Na razstavi v [[Mestna galerija Ljubljana|Mestni galeriji v Ljubljani]], je bilo med 3. in 25. septembrom leta 1980 predstavljenih javnosti kar 430 del iz njegove zbirke. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija shranjen v Maleševi galeriji v Kamniku. Galerija redno pripravlja manjše preglede njegove ustvarjalnosti in del iz njegove zbirke. Na prelomu 2007 - 2008 so razstavljena dela slovenskih ustvarjalcev, od romantike in realizma, impresionizma in do Neodvisnih. Njegova hči, arhitektka [[Travica Maleš Grešak]] (1941–2022), je na svojem domu v [[Rečica|Rečici]] pri Laškem uredila posebno spominsko sobo, kjer je shranjen del bogate zapuščine Mihe Maleša, čigar opus obsega več kot 1200 slik ter vsaj 3500 risb in grafik. Leta 2018 je izšla njgova pesniška zbirka ''Obrazi iz sanj'', ki jo je uredila [[Breda Illich Klančnik]] s spremno besedo [[Miklavž Komelj|Miklavža Komelja]]. Nečak Mihe Maleša je bil slovenski kipar [[Janez Boljka]]. ==Maleševo delovanje med obema svevtovnima vojnama== Od leta 1926 je Miha Maleš sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini, obiskoval je pravzaprav razstave po celi [[Evropa|Evropi]] in tudi drugje po svetu. Razstavljal je v Pragi, [[Lvov]]u, [[Krakov]]u, [[Rim]]u, Zagrebu, [[Beograd]]u, [[Milano|Milanu]], [[Pariz]]u, [[München|Münchnu]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Cincinnati|Cincinnatiju]] in tudi drugje. Na razstavah so ga kritiki ocenjevali in označili za ekspresionista v črti in [[fauvizem|fauvista]] v barvi. [[Risba]] je bila pri Malešu vedno odlična, zato so tudi njegove [[Grafika|grafike]] dosegale visoko kvaliteto v njej je vedno tudi opazna igrivost. Likovnim poudarkom grafik je dodal še program upodabljanja pomembnih Slovencev. [[Slika|Slike]] ki jih je ustvarjal, zlasti [[Krajinsko slikarstvo|krajine]] so dekorativno učinkovite kot kakšno žlahtno [[vezenina|vezenje]] in gosto tkana [[tapeta|tapiserija]]. Barve, ki jih je uporabljal so bodisi ubrane, bodisi presunljive. ==Maleševo delovanje po drugi svetovni vojni== Po letu 1945 je bil Miha Maleš dozorel in zgrajen [[grafika|grafik]] in [[slikar]], vendar nekoliko odrinjen od nove akademije in revij. Njegove risbe, grafike in slike so kvalitetne, vendar se v njih oglašajo tragični toni, kot da so vsa dela obarvana v [[Molova lestvica|mol]]u. Kruta vojna je zapustila posledice, ustvarjalec ni želel več spogledovanj z literaturo. V slikah je izginila igrivost, v grafikah veselost, postal je trpek, resen in strog. Delal je še vedno veliko in od leta 1950 dalje razstavljal na samostojnih razstavah: * 1950 - Trst, galerija Scorpione * 1951 - Pariz, Agence Yugoslave d'Information * 1953 - Heidelberg, * 1957 - Praga, * 1957 - Piran, Turistično društvo (se prenaša v Koper, Izolo in Postojno), * 1957 - Zürich, Galerie Beno * 1961 - Ženeva, Galerie Connaitre * 1966 - Maribor, Razstavni salon Rotovž * 1969 - Praga, Litoměřice, Olomuc, * 1970 - Ljubljana, Mestna galerija (Maks Kavčič - Miha Maleš - Lajči Pandur) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=344761|avtor=Stele France|ime=Maleš Miha|vir=SBL}} * {{leksikon.si|83}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{painter-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Maleš, Miha}} [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 0r6fxf6j5xqaghax9ylnzm2fknhlhdl 0 73059 6683161 6529331 2026-05-30T23:29:44Z ~2026-13659-49 255600 /* M */ 6683161 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[sociolog]]ov (in politologov)''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabah Abouessalam]] *[[Louis Althusser]] *[[Samir Amin]] (1931-2018) egiptovsko-francoski politolog, ekonomist, analitik svetovnih sistemov *[[Tony Andréani]] (politolog) *[[Raymond Aron]] (1905-1983) == B == *[[Gaston Bachelard]] *[[Bertrand Badie]] (mednarodni odnosi) *[[Roland Barthes]]? *[[Jean Baudrillard]] *[[Jean-Léon Beauvois]] (soc. psiholog) *[[Jacques Berque]] *[[Philippe Bezes]] *[[Alain Bihr]] *[[Pierre Birnbaum]] *[[Jean Blondel]] (komparativni politolog) *[[Luc Boltanski]] *[[Raymond Boudon]] (1934-2013) * [[Pierre Bourdieu]] * [[Émile Boutmy]] (1835-1906) (politolog in sociolog) *[[Alban Bouvier]] *[[Philippe Braud]] *[[Jean-Marie Brohm]] == C == *[[Agnès Callamard]] (politologinja, aktivistka za člov. pravice) *[[Michel Callon]] *[[Robert Castel]] (1933-2013) *[[Roland Cayrol]] (politolog) *[[Jean Cazeneuve]] *[[Annie Cohen-Solal]] *[[Jacques Commaille]] *[[Auguste Comte]] *[[Antoine Nicolas Condorcet]] *[[Georges Cornil]] (pravni) * [[Michel Crozier]] *[[Charles-Henry Cuin]] == D == *[[Christine Delphy]] *[[Didier Demazière]] *[[Olivier Duhamel]] (politolog) *[[Eugéne Dupréel]] (pravni) *[[Émile Durkheim]] *[[Maurice Duverger]] (politolog) == E == * [[Jean-Sébastien Eideliman]] * [[Jacques Ellul]] * [[Didier Eribon]] *[[Roger Establet]] == F == *[[Éric Fassin]] *[[Didier Fassin]] *[[Alain Faure]] (politolog) *[[Jacqueline Feldman]] *[[Charles Fourier]] *[[Julien Freund]] *[[Georges Friedmann]] == G == *[[Marcel Gauchet]] *[[Ernest Gellner]] *[[René Girard]] *[[Thierry Godefroy]]? *[[Lucien Goldmann]] *[[Marcel Granet]] *[[André Gorz]] [aka ''Michel Bosquet''] (avstrijsko-francoski) *[[Daniel Guérin]] ? * [[Georges Gurvitch]] (1894–1965) (rusko-francoski) == H == *[[Maurice Halbwachs]] *[[Pierre Hassner]] *[[Guy Hermet]] *[[Robert Hertz]] *[[Stanley Hoffmann]] (1928-2015) (politolog?) * [[Henri Hubert]] * [[Paul Huvelin]] == J == *[[Robert-Vincent Joule]] (soc. psiholog) *[[Alain Joxe]] == K == * [[Julia Kristeva]] == L == * [[Jean-François Laé]] * [[Eric Landowski]] * [[Pierre Lascoumes]] *[[Bruno Latour]] *[[Gustave Le Bon]] *[[Henri Lefebvre]] *[[Rémi Lenoir]] *[[Claude Lévi-Strauss]] *[[Henri Lévy-Bruhl]] *[[Frédéric Lordon]] *[[Michael Löwy]] (brazilsko-franc.) == M == * [[Michel Maffesoli]] * [[Jean Maisonneuve]] (1918-2017) * [[Marcel Mauss]] * [[Henri Mendras]] *[[Yves Mény]] (politolog) *[[Delphine Mercier]] *[[Dominique Moïsi]] (politolog, geopolitik...) *[[Abraham Mol`es]] * [[Edgar Morin]] (1921-2026) * [[Serge Moscovici]] *Anne Muxel == N == * [[Pierre Naville]] == P == *[[Martyne Perrot]] *[[Patrice Pinell]] ? *[[Louis Pinto]] *[[Évelyne Pisier]] (politologinja) *[[Pierre Guillaume Frederic le Play]] == R == *[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]] *[[Alain Rouquié]] *[[Jacques Rupnik]] (politolog) == S == * [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Comte de Saint-Simon, Claude Henri de Rouvroy]] *[[Gisèle Sapiro]] *[[Franz Schultheis]] (nem.-fr.) *[[Emmanuel-Joseph Sieyès]] * [[François Simiand]] == T == * [[Gabriel Tarde]] * [[Emmanuel Terray]] * [[Serge Thion]] *[[Alexis de Tocqueville]] *[[Tzvetan Todorov]] (1939-2017) * [[Alain Touraine]] (1925-2023) * [[Jean-Yves Trépos]] == V == * [[Alexandre del Valle]] (politolog...) * [[Françoise Vergès]] (feministična postkolonialna politologinja) == W == *[[Loïc Wacquant]] *[[Jean-Paul Willaime]] {{seznami narodov po poklicu|sociologov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Sociologi]] [[Kategorija:Francoski sociologi|*]] tvv47twyymbh0djbkpldb3syn0xoyvc 6683163 6683161 2026-05-30T23:31:15Z ~2026-13659-49 255600 /* M */ 6683163 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[sociolog]]ov (in politologov)''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabah Abouessalam]] *[[Louis Althusser]] *[[Samir Amin]] (1931-2018) egiptovsko-francoski politolog, ekonomist, analitik svetovnih sistemov *[[Tony Andréani]] (politolog) *[[Raymond Aron]] (1905-1983) == B == *[[Gaston Bachelard]] *[[Bertrand Badie]] (mednarodni odnosi) *[[Roland Barthes]]? *[[Jean Baudrillard]] *[[Jean-Léon Beauvois]] (soc. psiholog) *[[Jacques Berque]] *[[Philippe Bezes]] *[[Alain Bihr]] *[[Pierre Birnbaum]] *[[Jean Blondel]] (komparativni politolog) *[[Luc Boltanski]] *[[Raymond Boudon]] (1934-2013) * [[Pierre Bourdieu]] * [[Émile Boutmy]] (1835-1906) (politolog in sociolog) *[[Alban Bouvier]] *[[Philippe Braud]] *[[Jean-Marie Brohm]] == C == *[[Agnès Callamard]] (politologinja, aktivistka za člov. pravice) *[[Michel Callon]] *[[Robert Castel]] (1933-2013) *[[Roland Cayrol]] (politolog) *[[Jean Cazeneuve]] *[[Annie Cohen-Solal]] *[[Jacques Commaille]] *[[Auguste Comte]] *[[Antoine Nicolas Condorcet]] *[[Georges Cornil]] (pravni) * [[Michel Crozier]] *[[Charles-Henry Cuin]] == D == *[[Christine Delphy]] *[[Didier Demazière]] *[[Olivier Duhamel]] (politolog) *[[Eugéne Dupréel]] (pravni) *[[Émile Durkheim]] *[[Maurice Duverger]] (politolog) == E == * [[Jean-Sébastien Eideliman]] * [[Jacques Ellul]] * [[Didier Eribon]] *[[Roger Establet]] == F == *[[Éric Fassin]] *[[Didier Fassin]] *[[Alain Faure]] (politolog) *[[Jacqueline Feldman]] *[[Charles Fourier]] *[[Julien Freund]] *[[Georges Friedmann]] == G == *[[Marcel Gauchet]] *[[Ernest Gellner]] *[[René Girard]] *[[Thierry Godefroy]]? *[[Lucien Goldmann]] *[[Marcel Granet]] *[[André Gorz]] [aka ''Michel Bosquet''] (avstrijsko-francoski) *[[Daniel Guérin]] ? * [[Georges Gurvitch]] (1894–1965) (rusko-francoski) == H == *[[Maurice Halbwachs]] *[[Pierre Hassner]] *[[Guy Hermet]] *[[Robert Hertz]] *[[Stanley Hoffmann]] (1928-2015) (politolog?) * [[Henri Hubert]] * [[Paul Huvelin]] == J == *[[Robert-Vincent Joule]] (soc. psiholog) *[[Alain Joxe]] == K == * [[Julia Kristeva]] == L == * [[Jean-François Laé]] * [[Eric Landowski]] * [[Pierre Lascoumes]] *[[Bruno Latour]] *[[Gustave Le Bon]] *[[Henri Lefebvre]] *[[Rémi Lenoir]] *[[Claude Lévi-Strauss]] *[[Henri Lévy-Bruhl]] *[[Frédéric Lordon]] *[[Michael Löwy]] (brazilsko-franc.) == M == * [[Michel Maffesoli]] * [[Jean Maisonneuve]] (1918-2017) * [[Marcel Mauss]] * [[Henri Mendras]] *[[Yves Mény]] (politolog) *[[Delphine Mercier]] *[[Dominique Moïsi]] (politolog, geopolitik...) *[[Abraham Mol`es]] * [[Edgar Morin]] (1921-2026) * [[Serge Moscovici]] *[[Anne Muxel]] == N == * [[Pierre Naville]] == P == *[[Martyne Perrot]] *[[Patrice Pinell]] ? *[[Louis Pinto]] *[[Évelyne Pisier]] (politologinja) *[[Pierre Guillaume Frederic le Play]] == R == *[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]] *[[Alain Rouquié]] *[[Jacques Rupnik]] (politolog) == S == * [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Comte de Saint-Simon, Claude Henri de Rouvroy]] *[[Gisèle Sapiro]] *[[Franz Schultheis]] (nem.-fr.) *[[Emmanuel-Joseph Sieyès]] * [[François Simiand]] == T == * [[Gabriel Tarde]] * [[Emmanuel Terray]] * [[Serge Thion]] *[[Alexis de Tocqueville]] *[[Tzvetan Todorov]] (1939-2017) * [[Alain Touraine]] (1925-2023) * [[Jean-Yves Trépos]] == V == * [[Alexandre del Valle]] (politolog...) * [[Françoise Vergès]] (feministična postkolonialna politologinja) == W == *[[Loïc Wacquant]] *[[Jean-Paul Willaime]] {{seznami narodov po poklicu|sociologov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Sociologi]] [[Kategorija:Francoski sociologi|*]] nz5iblhrvqjzv79mhp8s0bazlv1kfr0 0 81270 6682984 6241835 2026-05-30T14:39:36Z ~2026-31561-50 260674 /* Viri */ popravek tipkarske napake 6682984 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trg generala Maistra - panoramio.jpg|sličica|300px|Panoramski pogled na Trg generala Maistra]] '''Trg generala Maistra''' (tudi '''Maistrov trg''') je eden izmed [[trg]]ov v [[Maribor]]u. V času Avstro-Ogrske je nosil ime '''Tegetthoffov trg''', v času prve Jugoslavije '''Jugoslovanski trg''', v času druge Jugoslavije pa '''Leninov trg'''. Zemljišče, na katerem se nahaja trg, je mestna občina Maribor odkupila od grofa Brandisa leta 1863 in že takrat sprejela sklep, da bo to zemljišče ostalo nepozidano. Trg se nahaja izven nekdanjega mariborskega [[mestno obzidje|mestnega obzidja]]. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] so na njem postavili monumentalen spomenik znamenitemu admiralu [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]]. Odkritja spomenika se je udeležil sam cesar [[Franc Jožef I.]] Po prvi svetovni vojni so s spomenika odstranili kip admirala Tegetthoffa, pozneje pa s trga še njegov podstavek. Srbska pravoslavna cerkvena občina je v letih 1935 in 1936 na tem trgu zgradila pravoslavno cerkev sv. Lazarja. Pri gradnji pravoslavne cerkve so v globini 3—4 m naleteli na obokan kanal, v katerega so grofje [[Brandisi]] nekoč zajeli potok iz [[Trije ribniki|Treh ribnikov]], ko so nekdanji travnik na tem mestu okoli leta 1850 uredili v cvetlični park; v globini 7 m pa so delavci naleteli na temelje nekdanje grajske ledenice. Takoj po nastopu okupacije leta 1941 je nemška okupacijska oblast to pravoslavno cerkev spet porušila. Danes trg obdajajo [[Mestni grad, Maribor|Mestni grad]], [[Prva gimnazija Maribor|I. gimnazija Maribor]], občinska hiša [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]], poslovno-stanovanjska zgradba Maistrov dvor in [[Vinag]]ova klet. Od leta [[1883]] se na trgu nahaja tudi velik [[park]]. V parku se danes nahajata [[fontana]] [[Milan Černigoj|Milana Černigoja]] in spomenik [[Rudolf Maister|Rudolfu Maistru]]. ==Viri== * Mariborske ulice- Sašo Radovanovič - kapital- Maribor, 2005 == Glej tudi == * [[seznam trgov v Mariboru]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|General Maister Square|Trg generala Maistra}} * [http://maribor.uni-mb.si/vodnik/ibm2/mais_trg.htm Trg generala Maistra] {{maribor-stub}} {{koord|46|33|41.88|N|15|38|57.15|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Trgi v Mariboru]] hjwr31vg3ue9sbgf72v91gl0eh6hgaf 6682986 6682984 2026-05-30T14:40:02Z ~2026-31561-50 260674 /* Viri */ popravek tipkarske napake 6682986 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trg generala Maistra - panoramio.jpg|sličica|300px|Panoramski pogled na Trg generala Maistra]] '''Trg generala Maistra''' (tudi '''Maistrov trg''') je eden izmed [[trg]]ov v [[Maribor]]u. V času Avstro-Ogrske je nosil ime '''Tegetthoffov trg''', v času prve Jugoslavije '''Jugoslovanski trg''', v času druge Jugoslavije pa '''Leninov trg'''. Zemljišče, na katerem se nahaja trg, je mestna občina Maribor odkupila od grofa Brandisa leta 1863 in že takrat sprejela sklep, da bo to zemljišče ostalo nepozidano. Trg se nahaja izven nekdanjega mariborskega [[mestno obzidje|mestnega obzidja]]. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] so na njem postavili monumentalen spomenik znamenitemu admiralu [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]]. Odkritja spomenika se je udeležil sam cesar [[Franc Jožef I.]] Po prvi svetovni vojni so s spomenika odstranili kip admirala Tegetthoffa, pozneje pa s trga še njegov podstavek. Srbska pravoslavna cerkvena občina je v letih 1935 in 1936 na tem trgu zgradila pravoslavno cerkev sv. Lazarja. Pri gradnji pravoslavne cerkve so v globini 3—4 m naleteli na obokan kanal, v katerega so grofje [[Brandisi]] nekoč zajeli potok iz [[Trije ribniki|Treh ribnikov]], ko so nekdanji travnik na tem mestu okoli leta 1850 uredili v cvetlični park; v globini 7 m pa so delavci naleteli na temelje nekdanje grajske ledenice. Takoj po nastopu okupacije leta 1941 je nemška okupacijska oblast to pravoslavno cerkev spet porušila. Danes trg obdajajo [[Mestni grad, Maribor|Mestni grad]], [[Prva gimnazija Maribor|I. gimnazija Maribor]], občinska hiša [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]], poslovno-stanovanjska zgradba Maistrov dvor in [[Vinag]]ova klet. Od leta [[1883]] se na trgu nahaja tudi velik [[park]]. V parku se danes nahajata [[fontana]] [[Milan Černigoj|Milana Černigoja]] in spomenik [[Rudolf Maister|Rudolfu Maistru]]. ==Viri== * Mariborske ulice-Sašo Radovanovič - kapital-Maribor, 2005 == Glej tudi == * [[seznam trgov v Mariboru]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|General Maister Square|Trg generala Maistra}} * [http://maribor.uni-mb.si/vodnik/ibm2/mais_trg.htm Trg generala Maistra] {{maribor-stub}} {{koord|46|33|41.88|N|15|38|57.15|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Trgi v Mariboru]] 7h4uwdujsooi6xdsl9h6kixy5qzbz8j 6683085 6682986 2026-05-30T17:25:37Z Janezdrilc 3152 np, + slika, kat + 6683085 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trg generala Maistra - panoramio.jpg|thumb|right|300px|Panoramski pogled na Trg generala Maistra]] [[Slika:Postcard of Wilhelm von Tegetthoff monument in Maribor 1906.jpg|thumb|right|300px|Trg s spomenikom admiralu [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]] leta 1906]] '''Trg generala Maistra''', znan tudi kot '''Maistrov trg''', je eden izmed [[trg]]ov v [[Maribor]]u. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je nosil ime '''Tegetthoffov trg''', v času prve Jugoslavije '''Jugoslovanski trg''', v času druge Jugoslavije pa '''Leninov trg'''. Zemljišče, na katerem se nahaja trg, je Mestna občina Maribor odkupila od grofa Brandisa leta 1863 in že takrat sprejela sklep, da bo to zemljišče ostalo nepozidano. Trg se nahaja izven nekdanjega mariborskega mestnega obzidja. V času Avstro-Ogrske so na njem postavili monumentalen spomenik znamenitemu admiralu [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]]. Odkritja spomenika se je udeležil sam cesar [[Franc Jožef I.]] Po prvi svetovni vojni so s spomenika odstranili kip admirala Tegetthoffa, pozneje pa s trga še njegov podstavek. Srbska pravoslavna cerkvena občina je v letih 1935 in 1936 na tem trgu zgradila pravoslavno [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|cerkev sv. Lazarja]]. Pri gradnji pravoslavne cerkve so v globini 3–4 m naleteli na obokan kanal, v katerega so grofje [[Brandisi]] nekoč zajeli potok iz [[Trije ribniki|Treh ribnikov]], ko so nekdanji travnik na tem mestu okoli leta 1850 uredili v cvetlični park. V globini 7 m pa so delavci naleteli na temelje nekdanje grajske ledenice. Takoj po nastopu okupacije leta 1941 je nemška okupacijska oblast to pravoslavno cerkev porušila. Danes trg obdajajo [[Mestni grad, Maribor|Mestni grad]], [[Prva gimnazija Maribor|I. gimnazija Maribor]], občinska hiša [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]], poslovno-stanovanjska zgradba Maistrov dvor in [[Vinag]]ova klet. Od leta [[1883]] se na trgu nahaja tudi velik [[park]]. V parku se danes nahajata fontana [[Milan Černigoj|Milana Černigoja]] in spomenik [[Rudolf Maister|Rudolfu Maistru]]. == Viri == * Sašo Radovanovič, ''Mariborske ulice'', Kapital, Maribor 2005. == Glej tudi == * [[Seznam trgov v Mariboru]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|General Maister Square|Trg generala Maistra}} * [http://maribor.uni-mb.si/vodnik/ibm2/mais_trg.htm Trg generala Maistra] {{maribor-stub}} {{koord|46|33|41.88|N|15|38|57.15|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Trgi v Mariboru]] [[Kategorija:Rudolf Maister]] 46s7z3ascw1bagotpj6n6zsvv6wo7z4 0 81778 6682968 6677759 2026-05-30T14:04:21Z A09 188929 Gorenjska meji načeloma po vrhovih Baške grape, Cerkljanskega hribovja ... skratka kvečjemu prehod Notranjska -> S Primorska 6682968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096324_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 52.4 |latNS = N | longd = 14 |longm = 4 |longs = 52.33 |longEW = E |najdisi=Godovič |slika= |nadmorska=595,0 |povrsina=15,11 |prebivalstvo=714 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5275 |posta=Godovič |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Godovič''' je razloženo središčno [[naselje]] z gručastim jedrom v [[Slovenija|slovenski]] [[Občina Idrija|Občini Idrija]]. Leži v skrajnem severo zahodnem delu [[Notranjsko podolje|Notranjskega podolja]], pod [[hrib]]om [[Jelenšek]] (817 m). Godovič naj bi nastal zaradi lege na naravno najlažjem prehodu z [[Notranjska|Notranjske]] na Severno Primorsko. V kraju so se na svoji poti ustavljali [[furman]]i s [[tovor]]om, ki so ga prevažali od zahoda proti vzhodu. Pomena prehodnosti vas še danes ni izgubila, saj leži ob križišču [[Cesta|cest]], ki povezujejo [[Občina Ajdovščina|ajdovsko]], [[Mestna občina Nova Gorica|goriško]] ter [[Občina Tolmin|tolminsko]] in [[Občina Idrija|idrijsko]] občino. V okolici kraja je raztresenih več samotnih domačij ter zaselki [[Ivanje Doline]], [[Dol, Idrija|Dol]], [[Brda, Idrija|Brda]], [[Griže, Idrija|Griže]], [[Log, Idrija|Log]], [[Pesek, Idrija|Pesek]], [[Sleme, Idrija|Sleme]], Baraka in [[Šebalk]], kjer je tudi manjše [[umetno jezero]], primerno za kopanje. V središču naselja je [[cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev sv. Urbana]], [[pošta]], [[trgovina]] ter [[podružnična šola]] z enoto [[vrtec|vrtca]]. Kraj se hitro širi, v njem pa nastaja mnogo [[novogradnja|novogradenj]]. Turistični zanimivosti na obrobju naselja sta [[kačja smreka]] (ena od šestih na ta način rastočih dreves v Sloveniji) in [[dinozaver|dinozavrova]] stopinja (na vzpetini vzhodno od kraja). Godovič je na višini 595 metrov. Skozi naselje tradicionalno poteka tudi [[kolesarski maraton Franja]]. == Znani krajani == V Godoviču je leta 2001 umrl duhovnik msgr. [[Vinko Kobal]], tukajšnji župnik od leta 1985 do 2001 in ustanovitelj gibanja POT. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=godovi%C4%8D&tab=maps&o=0 Zemljevid] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] [[Kategorija:Godovič| ]] tl89oyqnesjb97ceoql8r28td9nj7q8 0 87186 6683105 6670366 2026-05-30T18:26:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6683105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = <!-- WD --> | alt = | caption = Gentile Bellini: Portret sultana Mehmeda II. leta 1480; olje na platnu, morda prenešen z lesa, velikost 69,9 x 52,1 cm | title = [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva|Sultan Osmanskega cesarstva]]<br/>[[Seznam rimskih cesarjev|Kayser-i Rûm]]<br/>Gospodar dveh dežel in dveh morij<br/>[[Padišah]] | succession = 7. [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva|osmanski sultan]] ([[Padišah|Cesar]]) | moretext = | reign = avgust 1444 – september 1446 | reign-type = Prvo vladanje | coronation = | cor-type = | predecessor = [[Murat II.]] | regent = | reg-type = | successor = [[Murat II.]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | burial_place = Mošeja Fatih, [[Istanbul]] | spouse = {{plainlist| * Gülbahar Hatun * Gülşah Hatun * Sittişah Hatun * Çiçek Hatun * Hatice Hatun }} | spouse-type = Soproge | issue = {{plainlist| * [[Bajazid II.]] * Sultan Cem * Şehzade Mustafa * Gevherhan Hatun }} | full name = Sultan Mehmed Han bin Murad Han | house = Osmani | house-type = Dinastija | father = [[Murat II.]] | mother = Hüma Hatun | signature_type = [[Tugra]] | religion = [[Islam|sunitski islam]]<ref>[https://books.google.com.lb/books?id=pCxTCwAAQBAJ&pg=PT94&lpg=PT94&dq=ottoman+sultans+were+sunni+muslims&source=bl&ots=E0iXuCLnFN&sig=NSXc4uohUQcekb_tsYyJKXKwejk&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiC0P-z8a3ZAhXqAsAKHVdXAFUQ6AEIkwEwCQ#v=onepage&q=ottoman%20sultans%20were%20sunni%20muslims&f=false The Essential World History, Volume II: Since 1500.] By William J. Duiker, Jackson J. Spielvogel</ref><ref>[https://books.google.com.lb/books?id=V8vQAgAAQBAJ&pg=PA88&lpg=PA88&dq=ottoman+sultans+were+sunni+muslims&source=bl&ots=GAXUcrYjUL&sig=e0xSI5owDuEjZaRdwsOpHXKyzhs&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjXkLnC8q3ZAhUMJcAKHUhTCTs4ChDoAQg2MAQ#v=onepage&q=ottoman%20sultans%20were%20sunni%20muslims&f=false The Rise of Turkey: The Twenty-First Century's First Muslim Power]. By Soner Cagaptay</ref> | type = | reign1 = 3. februar 1451 – 3. maj 1481 | reign-type1 = Drugo vladanje | coronation1 = | cor-type1 = | predecessor1 = [[Murat II.]] | successor1 = [[Bajazid II.]] | burial_date = | signature = <!-- WD --> }} '''Mehmed II.''' ({{Jezik-ota|محمد ثانى‎|translit=Meḥmed-i sānī}}; {{Jezik-tr|II. Mehmet}}), bolj znan kot '''Mehmed Osvajalec''' (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil [[sultan]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * [[30. marec]] [[1432]], † [[3. maj]] [[1481]]. Med prvim vladanjem je v [[bitka pri Varni|bitki pri Varni]] porazil ogrsko križarsko vojsko [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]], ki je vdrla na osmansko ozemlje in prelomila [[Szegedski mirovni sporazum]]. Po drugem prihodu na prestol leta 1451 je okrepil osmansko vojno mornarico in se začel pripravljati za napad na [[Konstantinopel]]. Pri 21 letih ga je osvojil, s čimer se je končalo [[Bizantinsko cesarstvo]]. Razglasil se je za [[cezar]]ja [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]] ({{Jezik-tr|Qayser-i Rûm|links=no}}), vendar je njegov položaj priznala samo [[Vzhodna pravoslavna cerkev]]. Po osvojitvi Konstantinopla je začel osvajati [[Anatolija|Anatolijo]] in jugovzhodno [[Evropa|Evropo]] vse do [[Bosna|Bosne]] na zahodu. Doma je izpeljal veliko političnih in socialnih reform, spodbujal znanost in umetnost ter proti koncu svoje vladavine z obsežnimi obnovami spremenil Istanbul v prestolnico cesarstva. V sodobni Turčiji in ponekod drugje v [[islam]]skem svetu ga imajo za heroja. Po njem se imenujejo istanbulska mestna četrt Fatih, Most sultana Mehmeda in mošeja Fatih. ==Otroštvo in prvo vladanje== [[Slika:Hunername accession Mehmed II.jpg|thumb|left|200px|Ustoličenje Mehmeda II., [[Odrin|Edirne]], 1451]] Mehmed II. je bil rojen v [[Odrín|Edirnu]], takratni prestolnici Osmanskega cesarstva. Njegov oče je bil sultan [[Murat II.]], mati pa Hüma Valide Hatun, rojena v mestu Devrekani v severni [[Anatolija|Anatoliji]]. Ko je bil star enajst let, so ga po osmanskih običajih tistega časa poslali v [[Amasya|Amasjo]] v severni Anatoliji, da bi tam vladal in si nabral izkušnje. Oče je z njim poslal tudi več učiteljev. [[Islam]]ska izobrazba je imela velik vpliv na Mehmedovo miselnost in okrepila njegova islamska prepričanja. Zlasti velik vpliv sta imela njegov mentor Molla Gürani in islamski učenjak in mistik Akşemseddin, ki ga je od rane mladosti prepričeval, da bi z osvojitvijo [[Konstantinopel|Konstantinopla]] izpolnil svojo največjo islamsko dolžnost in hkrati dosegel propad [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Ko je Murat II. avgusta 1444 sklenil mir s [[Karamanidi]] v jugovzhodni Anatoliji, je prepustil prestol svojemu dvanajstletnemu sinu Mehmedu II. Mehmed II. je med svojim prvim vladanjem v bitki pri Varni porazil križarsko vojsko pod poveljstvom Jánosa Hunyadija, ki je prelomil Szegedski mirovni sporazum, sklenjen 15. avgusta 1444, in vdrl na osmansko ozemlje. Papežev predstavnik kardinal Julian Cesarini je namreč prepričal ogrskega kralja, da prekršitev mirovnega sporazuma z muslimani ne bi bilo izdajstvo. Mehmed II. je po napadu očetu ponudil odstop, Murat II. pa ga je zavrnil. Jezen na očeta, ki se je po upokojitvi posvetil mirnemu življenju v jugozahodni Anatoliji, mu je napisal: »Če si sultan, pridi in poveljuj svoji vojski. Če sem sultan jaz, ti ukazujem, da prideš in poveljuješ moji vojski.« Murat se je po prejemu sinovega pisma vrnil domov in kot poveljnik osmanske vojske v bitki pri Varni premagal [[križar]]je. Murata II. je na vrnitev na prestol leta 1446 prisilil [[veliki vezir]] Çandarlı Halil Paša, ki ni bil prizanesljiv do Mehmedovega vladanja. Trdil je, da ima na sultana prevelik vpliv njegov osebni učitelj (lala) Akşemseddin, ki je bil hkrati Çandarlıjev rival. ==Osvajanja== ===Osvojitev Konstantinopla (1453)=== [[Slika:OttomanEmpire1451.png|thumb|250px|Osmansko cesarstvo na začetku Mehmedovega drugega vladanja]] [[Slika:OttomanEmpire1481.png|thumb|250px|Osmansko cesarstvo ob njegovi smrti]] [[Slika:Rumeli Castle.jpg|250px|thumb|Trdnjava Rumeli Hisarı, zgrajena v letih 1451–1452]] [[Slika:Zonaro GatesofConst.jpg|thumb| Fausto Zonaro (1854–1929): ''Mehmed II. vstopa v Konstantinopel'']] Ko je Mehmed II. drugič nasledil osmanski prestol, se je zaobljubil, da bo okrepil osmansko vojno mornarico in izvedel priprave za napad na Konstantinopel. Na azijski strani [[Bospor|Bosporske ožine]] je že njegov stari oče [[Bajazid I.]] zgradil trdnjavo [[Anadolu Hisarı]]. Mehmed II. je nasproti njej na evropski strani ožine zgradil še večjo trdnjavo [[Rumeli Hisarı]] in vzpostavil popoln nadzor nad plovbo skozi ožino. Po zaključku gradenj je obe trdnjavi opremil s [[top]]ovi velikega dometa in začel od ladij pobirati takso. Beneško ladjo, ki ni nameravala plačati takse in se ni ozirala na opozorila, so potopili z enim samim strelom. Preživele mornarje so obglavili,<ref name=ref4>Silburn, P.A.B. (1912).</ref> kapitana pa nataknili na kol in ga kot človeško strašilo obesili za opozorilo drugim kapitanom, ki so pluli skozi ožino.<ref>''"Byzantium: A Tale of Three Cities - BBC Four"''. BBC. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref> Med [[Obleganje Konstantinopla (674-678)|prvim obleganjem Konstantinopla (674–678)]] je umrl Abu Ajub al-Ansari, spremljevalec in zastavonoša [[Prerok Mohamed|preroka Mohameda]]. Ko se je vojska Mehmeda II. približevala Konstantinoplu, je Akşemseddin odkril njegov grob.<ref name=ref6> Théoharis Stavrides (2001). ''The Sultan of Vezirs: The Life and Times of the Ottoman Grand Vezir Mahmud''. str. 23.</ref> Po osvojitvi Konstantinopla je Mehmed II. na njegovem grobu zgradil mošejo sultana Ajuba.<ref name=ref6/> Leta 1453 je začel Mehmed oblegati Konstantinopel. Njegova vojska je imela 80.000–200.000 vojakov, topništvo z več kot 70 težkimi poljskimi topovi<ref>Arnold (2001): 111.</ref> in mornarico s 320 ladjami. Ladje so bile večinoma transportne in skladiščne ladje. Mesto je bilo obkoljeno na kopnem in na morju. Ladje so bile v obliki polmeseca razporejene od ene do druge obale Bosporja in preprečevale kakršno koli pomoč Konstantinoplu z morja.<ref name=ref4/> Na začetku aprila se je obleganje začelo. Mestno obzidje je sprva vzdržalo napade Osmanov, četudi so ga obstreljevali z ogromno [[Bombarda|bombardo]], ki jo je zasnoval inženir [[Orban]] iz [[Brașov]]a v [[Transilvanija|Transilvaniji]]. Ogromen top je bil podoben Dardanelskemu topu. Vhod v zaliv [[Zlati rog]] je zapirala dvižna veriga, napeta preko vhoda v zaliv, in dvajset velikih vojnih ladij. 22. aprila so Osmani svoje lahke ladje prenesli po kopnem mimo genovske kolonije Galata na severno obalo Zlatega roga. Ko so malo manj kot dva kilometra dolgo pot utrdili z lesom, so iz Bosporja v Zlati rog prepeljali še osemdeset [[Galeja|galej]]. Bizantinci so morali svojo vojsko razporediti po mnogo daljšem obzidju. Približno mesec kasneje je Konstantinopel 29. maja 1453 po 75 dnevih obleganja padel.<ref name=ref4/> Mehmed II. je po zmagi prestolnico svojega cesarstva preselil iz Edirne v Konstantinopel. Ko je sultan stopil v ruševine cesarske palače [[Bukoleon]], ki so jo Osmani in [[Perzijci]] imenovali Palača cesarjev in je bila zgrajena verjetno več kot tisoč let pred tem, je zrecitiral slavne Saadijeve verze:<ref>Jim Bradbury. ''The Routledge Companion to Medieval Warfare''. str. 68.</ref><ref>Théoharis Stavrides. ''The Sultan of Vezirs''. str. 22.</ref><ref>Krijna Nelly Ciggaar, Adelbert Davids, Herman G. B. Teule. ''East and West in the Crusader States''. str. 51.</ref><ref>Shota Rustaveli. ''The Lord of the Panther-Skin''. str. Xiii.</ref> : ''Pajek tke zavese v Hosroesovi palači,'' : ''sova kliče na pomoč v Afrasijabovem gradu.'' Po osvojitvi Konstantinopla, ki je bil od leta 330 prestolnica [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]], se je razglasil za [[cezar]]ja, se pravi rimskega cesarja (turško ''Qayser-i Rûm'').<ref>"Milliyet İnternet - Pazar". Milliyet.com.tr, 19. decembra 2004. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref> Njegov sodobnik Jurij Trapezundski in [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] sta njegov naslov priznala,<ref>"washingtonpost.com: Constantinople: City of the World's Desire, 1453-1924". www.washingtonpost.com. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref><ref>Crowley, Roger (6. avgust 2009). ''Constantinople: The Last Great Siege, 1453''. Faber & Faber. ISBN 9780571250790.</ref> [[katoliška cerkev]] in večina zahodne Evrope, če ne cela, pa ne. Mehmed je v zameno za priznanje za ekumenskega patriarha Konstantinopla – Novega Rima imenoval Genadija Sholastika, neomajnega nasprotnika Zahoda. Etnarh (turško ''milletbaši'') je s svojim statusom in pravico do imetja leta 1454 postal za sultanom drugi največji zemljiški posestnik v Osmanskem cesarstvu.<ref>''Gennadios II Scholarios | patriarch of Constantinople''. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref><ref>"List of Ecumenical Patriarchs - The Ecumenical Patriarchate".www.patriarchate.org. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref> Mehmed II. je imel nekaj rodbinskih vezi tudi z bizantinsko cesarsko družino. Ena od žena njegovega prednika [[Orhan I.|Orhana I.]] je bila bizantinska princesa, zato se je Mehmed II. štel za potomca Ivana Celepesa Komnena.<ref name="ref17"> Norwich, John Julius (1995). ''Byzantium: The Decline and Fall''. New York: Alfred A. Knopf. str. 81–82. ISBN 0-679-41650-1.</ref> Mehmed ni bil edini vladar, ki je zase zahteval cesarski naslov. Drugi je bil [[Friderik III. Habsburški]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Friderik je svoje prednike sledil do [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ki je dobil naslov rimskega cesarja od [[Papež Leon III.|papeža Leona III.]] leta 800. Bizantinski cesar [[Konstantin XI. Paleolog]] je umrl brez dediča. Če Konstantinopla ne bi osvojili Osmani, bi ga verjetno nasledil eden od sinov njegovega odstavljenega starejšega brata. Bratovi otroci so po padcu Konstantinopla postali Mehmedovi dvorjani. Najstarejši sin se je preimenoval v Has Murata, postal sultanov izbranec in ''bejlerbej'' (guverner-general) [[Balkan]]a. Mlajši sin se je preimenoval v Mesih Pašo ter postal admiral osmanskega ladjevja in ''sanžakbeg'' (guverner) province Galipoli. Pod Mehmedovim sinom [[Bajazid II.|Bajazidom II.]] je bil dvakrat [[veliki vezir]].<ref>Lowry, Heath W. (2003). ''The Nature of the Early Ottoman State''. Albany, NY: SUNY Press. str. 115-116.</ref> Po padcu Konstantinopla je Mehmed leta 1460 osvojil [[Morejski despotat]] na [[Peloponez]]u in leta 1461 [[Trapezundsko cesarstvo]] v severovzhodni [[Anatolija|Anatoliji]]. Osmansko cesarstvo je s tem osvojilo še zadnja dva ostanka Bizantinskega cesarstva. Osvojitev Konstantinopla je prinesla Osmanskemu cesarstvu veliko slavo in prestiž. Nekaj zgodovinskih zapisov kaže, da je Mehmed deset let po osvojitvi obiskal antično [[Troja|Trojo]] in se bahal, da je z zmago nad [[Grki]] (Bizantinci) premagal tudi Trojance.<ref>Michael Wood (1985). ''In Search of the Trojan War''. University of California Press. str. 38–. ISBN 978-0-520-21599-3. Pridobljeno 1. maja 2013.</ref><ref>Kader Konuk (21. september 2010). ''East West Mimesis: Auerbach in Turkey''. Stanford University Press. str. 78–. ISBN 978-0-8047-7575-5. Pridobljeno 3. maja 2013.</ref><ref>John Freely (1. oktober 2009). ''The Grand Turk: Sultan Mehmet II - Conqueror of Constantinople and Master of an Empire''. Overlook. str. 95–.ISBN 978-1-59020-449-8. Pridobljeno 3. maja 2013.</ref> ===Osvojitev Srbije (1454–1459)=== Mehmedov prvi vojni pohod po osvojitvi Konstantinopla je bil usmerjen proti [[Srbija|Srbiji]], ki je bila od poraza v [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] osmanska [[vazal]]na država. Ena od žena Murata II. je bila Mara Branković iz srbske vladarske družine, zato si je Mehmed II. lastil pravico do delov srbskega ozemlja. Srbski despot [[Đurađ Branković]] je malo pred osvojitvijo Konstantinopla sklenil zavezništvo z [[Ogrsko kraljestvo|Ogri]] in prenehal plačevati letni davek Osmanskemu cesarstvu. Leta 1454 je zato iz Edirne proti Srbiji krenila velika turška vojska in začela oblegati [[Smederevo]] in Novo Brdo, takratno središče rudarstva in metalurgije. Turki in Ogri so se vojskovali do leta 1456. [[Slika:Siege of Belgrade (1456), Ottoman miniature.jpg|thumb|250px|Obleganje Beograda leta 1456; osmanska miniatura]] Osmanska vojska je prodrla vse do [[Beograd]]a, ki ga je branil János Hunyadi, vendar ga v bitki 14. julija 1456 ni uspela osvojiti. Začelo se je obdobje relativnega miru, ki je trajalo do leta 1521, ko je Beograd osvojil Mehmedov pravnuk [[Sulejman Veličastni]]. Mehmed II. se je leta 1456 vrnil v Edirne, Đurađ Branković pa je osvojil nekaj izgubljenega srbskega ozemlja. Še pred koncem tistega leta je 79 let star Branković umrl. Srbija je po njegovi smrti ostala neodvisna samo še dve leti, potem pa je po nesporazumih med Brankovićevo vdovo in tremi še živimi sinovi njihovo ozemlje priključilo Osmansko cesarstvo. Najmlajši sin Lazar je zastrupil svojo mater in izgnal oba brata ter kmalu zatem umrl. Spori so se nadaljevali, dokler ni prestola zasedel najstarejši brat [[Stefan Branković]], vendar je bil že marca 1459 odstavljen. Srbi so svoj prestol ponudili [[Stjepan Tomašević|Stjepanu Tomaševiću]], kasnejšemu kralju [[Bosna|Bosne]], kar je Mehmeda II. tako razkačilo, da je v Srbijo poslal svojo vojsko in junija 1459 osvojil Smederevo. Srbski despotat se je končal.<ref>Miller, William (1896). ''The Balkans: Roumania, Bulgaria, Servia, and Montenegro''. London: G.P. Putnam's Sons. Pridobljeno 8. februarja 2011.</ref> ===Osvojitev Morejskega despotata (1458–1460)=== [[Slika:Despotate of Morea 1450.svg|thumb|250px|Delitev Morejskega despota med Demetrija in Tomaža Paleologa leta 1450]] [[Morejski despotat]] je na severu mejil na osmansko Grčijo. Despotat je napadel že Murat II. in uničil [[Heksamilion]] – bizantinski obrambni zid na [[Korintska ožina|Korintski ožini]]. Mehmed II. je ukazal napad na Moreo malo pred zaključnim obleganjem Konstantinopla. Despota Demetrij in Tomaž Paleolog, brata zadnjega bizantinskega cesarja, nista branilcem poslala nobene pomoči. Njuna brezbrižnost je sprožila albansko-grški upor proti njima in brata sta za pomoč pri zatiranju upora prosila Osmane. Številni vplivni morejski [[Grki]] in [[Albanci]] so že med uporom sklenili zasebni mirovni sporazum z Mehmedom II.<ref>''Contemporary Copy of the Letter of Mehmet II to the Greek Archons 26 December 1454 (ASV Documenti Turchi B.1/11)'' (PDF). Angiolello.net. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 27. julija 2013. Pridobljeno 17. septembra 2013.</ref> Despota sta po še nekaj letih nekompetentnega vladanja prenehala Mehmedu plačevati letni davek in organizirala upor proti Osmanskemu cesarstvu. Mehmed II. je zato maja 1460 vdrl v Moreo in aretiral Demetrija Paleologa, Tomaž pa je pobegnil. Osmani so do konca poletja podjarmili skoraj vsa mesta na [[Peloponez]]u. Nekaj ozemelj je ohranilo svojo neodvisnost. Med njimi je bila tudi [[Monemvazija]] na majhnem otoku pred vzhodno obalo Peloponeza, v kateri so še nekaj časa vladali [[Katalonija|katalonski]] [[gusar]]ji. Ko so jih prebivalci izgnali, so dobili proti koncu leta 1460 Tomaževo soglasje, da se uklonijo rimskemu papežu in pridejo pod njegovo zaščito. Na polotoku Mani na skrajnem jugu Peloponeza se je prebivalstvo upiralo pod okriljem šibke zveze lokalnih plemen. Polotok je zatem prišel pod oblast [[Beneška republika|Beneške republike]]. Čisto zadnje neodvisno ozemlje je bilo mesto Salmeniko na severozahodu Peloponeza. Vodil ga je vojaški poveljnik Graica Paleolog, stacioniran na gradu Salmeniko. Ko se je mesto nazadnje vdalo, so Graica, njegovi vojaki in nekaj meščanov vzdržali do julija 1461, potem pa so pobegnili in se prebili do beneškega ozemlja. ===Osvojitev anatolske črnomorske obale (1460–1461)=== [[Trapezundsko cesarstvo|Trabzonski cesarji]] so sklepali zavezništva z dinastičnimi porokami z različnimi muslimanskimi vladarji. Cesar [[Ivan IV. Mega Komnen]] je svojo hčerko poročil s sinom svojega svaka Uzun Hasana, kana Ak Kojunluja. V zameno je dobil njegovo obljubo, da bo branil Trabzon. Obljube za podporo je dobil tudi od turških begov [[Sinop]]a in [[Karamanidi|Karamanije]] ter kralja in princev [[Gruzija|Gruzije]]. Osmane sta zanimala ali osvojitev Trabzona ali plačevanje letnega tributa. Trabzon je poskušal z morja osvojiti že Murat II. leta 1442. Visoki valovi so onemogočili izkrcanje vojske in napad je spodletel. Medtem ko je Mehmed II. oblegal Beograd, je Trabzon napadel guverner Amasje in bil poražen, a mu je kljub temu uspelo zajeti mnogo ujetnikov in od Trabzona izvleči visok davek. Po smrti Ivana IV. leta 1459 je na prestol prišel njegov brat David in spletkaril po evropskih dvorih za pomoč proti Osmanom. Pripovedoval jim je o divjih osmanskih načrtih, vključno z osvojitvijo [[Jeruzalem]]a. Ko je Mehmed II. za to izvedel, ga niso razdražile samo njegove spletke, temveč predvsem zahteva po ukinitvi davka, ki ga je vsilil njegovemu pokojnemu bratu. Mehmed II. se je na provokacije odzval leta 1461. Iz [[Bursa|Burse]] je poslal proti Trabzonu veliko kopensko vojsko, ki naj bi skupaj z vojno mornarico najprej osvojila Sinop. Vojski je poveljeval Mehmedov brat Ahmed (Rdeči). Z osvojitvijo Sinopa se je uradno končala vladavina lokalne dinastije Isfendijaridov. Mehmed je za guvernerja Kastamonuja in Sinopa imenoval brata Ahmeda, vendar je imenovanje še isto leto preklical. Po osvojitvi Sinopeja je začel oblegati Trabzon. Mesto je vzdržalo nekaj mesecev, potem pa se je David 15. avgusta 1461 vdal. ===Podreditev Vlaške (1459–1462)=== [[Slika:Vlad Tepes 002.jpg|thumb|200px|Portret [[Vlad III. Drakula|Vlada III. Drakule]], kneza [[Vlaška|Vlaške]] (1460)]] Osmani so že na začetku 15. stoletja poskušali podjarmiti [[Vlaška|Vlaško]] in na njen prestol posaditi svojega kandidata, vendar so vsi poskusi spodleteli. Na Vlaško so gledali kot na tamponsko ozemlje med svojim in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]] in se zaradi rednega plačevanje letnega tributa niso vtikali v njene notranje zadeve. Ogri in Osmani kot dve največji sili na Balkanu so se stalno trudili, da bi Vlaška postala njihov [[vazal]]. Da bi Vlaška ne prišla pod ogrsko oblast, so Osmani osvobodili [[Vlad III. Drakula|Vlada III. Drakulo]], ki je bil z bratom Radujem štiri leta Muratov ujetnik. Vlad je po osvoboditvi dobil vlaški prestol, vendar je bilo njegovo vladanje kratkotrajno, ker je Hunyadi napadel Vlaško in na prestol vrnil svojega kandidata [[Vladislav II. Vlaški|Vladislava II.]] iz klana Dănești. Vlad III. Drakula je pobegnil v [[Kneževina Moldavija|Moldavijo]] pod zaščito svojega strica Bogdana II. Oktobra 1451 je bil Bogdan umorjen in Vlad je pobegnil na Ogrsko. Njegovo poznavanje osmanskih razmer in notranjega delovanja Osmanskega cesarstva ter njegovo sovraštvo do Osmanov in novega sultana Mehmeda II. je na Hunyadija naredilo močan vtis. Nameraval ga je imenovati za svojega svetovalca, kar je Vlad zavrnil. Leta 1456, se pravi tri leta po osvojitvi Konstantinopla, so Osmani napadli Ogrsko in začeli oblegati [[Beograd]]. Hunyadi se je na obleganje odzval s protinapadom na [[Srbija|Srbijo]]. Njegov vdor v Srbijo je prisilil Osmane, da se umaknejo izpred Beograda, Vlad III. pa je medtem s svojim kontingentom vdrl v Vlaško, jo osvojil in ubil vsiljivca Vladislava II. [[Slika:AtaculdeNoapte.jpg|thumb|left|250px|Vladov nočni napad na Mehmedov tabor]] Leta 1459 je Mehmed II. poslal k Vladu delegacijo z zahtevo, da poravna neplačan davek,<ref>Babinger, Franz (1978). Mehmed the Conqeror - And his Time. Princeton University Press. ISBN 0691099006.</ref> ki je znašal 10.000 [[dukat]]ov in 500 rekrutov za osmansko vojsko. Vlad je zahtevo zavrnil in odposlance ubil. Pod pretvezo, da se pred Alahom odkrivajo, pred njim pa ne, jim je z žeblji pribil turbane na glavo. Sultan je medtem poslal v Nikopol [[beg]]a Hamza Pašo, da bi sklenil mir in, če bi bilo potrebno, eliminiral Vlada III.<ref name=ref26>''Vlad the Impaler second rule'' [3]. Exploringromania.com. Arhivirano iz izvirnika 8. junija 2009. Pridobljeno 7. avgusta 2012.</ref> Vlad III. mu je postavil zasedo, obkolil delegacijo in skoraj vse ujetnike nataknil na kol. Na najvišjega je nataknil Hamza Pašo.<ref name=ref26/> Pozimi 1462 je Vlad prodrl preko [[Donava|Donave]] in opustošil celo severno [[Bolgarija|Bolgarijo]] med [[Srbija|Srbijo]] in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Preoblečen v tuškega spahijo in poveljujoč v turščini je brez težav prišel v več turških taborov, potem pa pobil ali ujel veliko turških vojakov. V pismu ogrskemu kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]] je napisal: : ''Pobil sem vse kmete, moške in ženske, stare in mlade od Oblučice in Novega sela, kjer se Donava izliva v morje, do Rahove blizu Čilije in spodnja mesta, kot sta Samovit in Gigen. Ubili smo 23.884 Turkov, da tistih, ki smo jih zažgali v hišah, in Turkov, katerim so naši vojaki odsekali glavo, sploh ne štejem ... Tako, vaše veličanstvo, zdaj veste, da sem prelomil mir, sklenjen z njim [Mehmedom II.].''<ref>Adrian Axinte. ''Dracula: Between Myth and Reality''. Student paper for Romanian Student Association, Stanford University.</ref> Mehmed II. je prekinil obleganje [[Korint]]a in se odpravil na kazenski pohod proti Vladu III.<ref>''Mehmed the Conqueror and his time''. Str. 204-205.</ref> Vlad je ponoči nepričakovano napadel Mehmedov tabor in mu zadal velike izgube. Vlad je domnevno nameraval osebno ubiti sultana.<ref>''Dracula: Prince of many faces - His life and his times''. str. 147.</ref> Ko je vojska Mehmeda II. in Raduja Postavnega prišla do [[Târgoviște|Târgovișta]], je naletela na množico Turkov, nataknjenih na kole okoli celega mesta. Mehmed se je zaradi groznega prizora nameraval umakniti, poveljniki pa so ga prepričali, naj ostane. Vladova politika čvrstega odpora proti Osmanom ni imela širše podpore. [[Bojarji]] (lokalna aristokracija) so ga izdali in podprli rivalsko knežjo rodbino Dăneşti. Vladov najboljši prijatelj in zaveznik Štefan III. Moldavski, ki mu je obljubil pomoč, ga je namesto tega napadel in poskušal dobiti nazaj svojo izgubljeno trdnjavo Čilija. Vlad III. se je umaknil v gore. Mehmed II. je osvojil vlaško prestolnico Târgoviște in se nato umaknil. Ko je vkorakal v prestolnico ga je čakal strašanski prizor saj je Vlad III na kol pribil 24.000 muslimanov. Za vladarja Vlaške je Mehmed II imenoval Raduja Postavnega. Turahanoğlu Ömer Bej, ki je pregnal 6000 Vlahov in pred Mehmeda II. položil 2000 njihovih glav, je za nagrado za zvesto službo dobil svoj stari položaj guvernerja [[Tesalija|Tesalije]].<ref>Babinger 1992: 207.</ref> Vlad je pobegnil na Ogrsko, kjer so ga pod lažno obtožbo za izdajo svojega vazalnega gospoda Matije Korvina aretirali. ===Osvojitev Bosne (1463)=== [[Slika:Mehmed II ferman.jpg|thumb|[[Ahidname]] Mehmeda II. iz leta 1463, s katero je katoliškim redovom v malo pred tem osvojeni Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito]] Despot Srbije [[Lazar Branković]] je leta 1458 umrl. Med njegovimi dediči se je začela državljanska vojna, ki se je končala z osmansko zasedbo Srbije leta 1459. Sin bosanskega kralja [[Stjepan Tomašević]] je poskušal dobiti Srbijo pod svojo oblast, vendar mu je osmanska vojska to preprečila. Tomašević je pobegnil v Bosno pod zaščito svojega očeta.<ref>J.V.A. Fine (1994). ''The Late Medieval Balkans, A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest''. str. 575-581.</ref> Po nekaj izgubljenih bitkah je Bosna postala tributarno kraljestvo Osmanskega cesarstva. 10. julija 1461 je bosanski kralj Stjepan Tomaš umrl. Na prestolu ga je nasledil Stjepan Tomašević, ki je leta 1461 sklenil zavezništvo z Ogrskim kraljestvom in pred neizbežno invazijo Turkov zaprosil za pomoč [[Papež Pij II.|papeža Pija II.]] Leta 1463 je po sporu zaradi neplačila letnega tributa poklical na pomoč še [[Beneška republika|Benečane]]. Na pomoč ni prišel nihče. Leta 1463 je sultan Mehmed II. v Bosno povedel svojo vojsko. Kraljevo mesto [[Bobovac]] je kmalu padlo. Stjepan Tomašević se je umaknil v [[Jajce, Bosna|Jajce]] in nato v [[Ključ, Bosna in Hercegovina|Ključ]]. Mehmed je zelo hitro zasedel Bosno, usmrtil Stjepana Tomaševića in njegovega strica Radivoja. Bosna je uradno padla leta 1463 in postala najzahodnejša provinca Osmanskega cesarstva. ===Osmansko-beneška vojna (1463–1479)=== Po pisanju bizantinskega zgodovinarja [[Mihael Kritobul|Mihaela Kritobula]] so se sovražnosti začele potem, ko je albanski suženj osmanskega poveljnika [[Atene|Aten]] pobegnil v beneško trdnjavo Koroni s 100.000 srebrnimi [[asper]]ji gospodarjevega premoženja in se spreobrnil v krščanstvo. Beneške oblasti so osmansko zahtevo po njegovi izročitvi zavrnile.<ref name=ref32>Setton 1978: 241.</ref> Sužnjev prebeg je postal pretveza za napad osmanskega poveljnika osrednje Grčije Turahanoğlu Ömer Beja na strateško pomembno beneško trdnjavo [[Navpakt|Lepant]] (Nafpaktos). Po osvojitvi Lepanta je guverner Peloponeza Isa Beg 3. aprila 1463 s prevaro osvojil še beneško mesto [[Argos (mesto)|Argos]].<ref name=ref32/> Beneška republika in Ogrsko kraljestvo sta v odgovor sprožila dve dolgi ofenzivi proti Osmanom. Beneška vojska pod poveljstvom generalnega pomorskega kapitana Alvisea Loredana se je izkrcala na Peloponezu, medtem ko je Matija Korvin napadel Bosno.<ref name=ref33>Finkel 2006: 63.</ref> Papež Pij II. je začel zbirati vojsko v [[Ankona|Ankoni]] in upal, da ji bo lahko sam poveljeval.<ref name=ref34>Shaw 1976: 65.</ref> Pogajanja o zavezništvu so se začela tudi z drugimi osmanski rivali, med katerimi so bili tudi [[Karamanidi]], [[Uzun Hasan]], ki je vladal na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], in [[Krimski kanat]].<ref name=ref34/> V začetku avgusta so Benečani ponovno zasedli Argos in utrdili Korintsko ožino, tako da so obnovili zid Heksamilion in ga opremili s številnimi topovi.<ref name=ref35>Setton 1978: 248.</ref> Začeli so oblegati trdnjavo Akrokorint, ki je obvladovala severozahodni Peloponez. Stalno so se spopadali z branitelji in z Ömer Bejevo vojsko, dokler niso 20. oktobra doživeli težkega poraza, bili prisiljeni končati obleganje ter se vrniti na Heksamilion in Nauplijo (Nafplion).<ref name=ref35/> V Bosni je Matija Korvin osvojil več kot šestdeset utrjenih mest in po treh mesecih obleganja 16. decembra osvobodil Jajce.<ref name=ref36>Setton 1978: 250.</ref> Osmanska reakcija je bila hitra in odločna. Mehmed II. je proti Benečanom poslal vojsko pod poveljstvom velikega vezirja Mahmud Paše Anđelovića. Za spopad z beneškim ladjevjem, zasidranim pred vhodom v Dardanele, je ukazal zgraditi ladjedelnico Kadirga Limani v Zlatem rogu in dve trdnjavi, [[Kilidulbahr]] na zahodni strani Dardanel nasproti turškega mesta [[Çanakkale]] in [[Çanakkale |Sultaniye]] v samem mestu, ki naj bi nadzirali ožino.<ref name=ref37>Setton, Hazard & Norman (1969): 326.</ref> Pohod na Peloponez se je začel z osmansko zmago. Sledilo je podrtje Heksamiliona in prodiranje na Peloponez. Po padcu Argosa in nekaj drugih trdnjav so preostale beneške oblasti prisegle zvestobo Osmanskemu cesarstvu. Mehmed II., ki je s svojo vojsko prihajal na pomoč Mahmud Paši, je po poročilu o vezirjevih uspehih takoj krenil proti Bosni.<ref name=ref37/> Sultanov poskus julija in avgusta 1464, da bi ponovno osvojil Jajce, je spodletel, ker so se morali Osmani naglo umaknili pred prihajajočo Korvinovo vojsko. Nova osmanska vojska pod poveljstvom Mahmud Paše je prisilila ogrsko vojsko k umiku, Jajca pa ji še nekaj let ni uspelo osvojiti.<ref name=ref36/> Smrt papeža Pija II. 14. avgusta 1464 je pomenila konec križarskega pohoda iz Ankone.<ref name=ref34/><ref>Setton 1978: 270.</ref> Beneška republika je medtem za poveljnika novega vojnega pohoda leta 1464 imenovala Sigismonda Malatesto. Njegova vojska je napadla osmanske trdnjave in od avgusta do oktobra neuspešno oblegala[[Mistra| Mistro]] na južnem Peloponezu. Med sprtima stranema so se zatem dogajali manjši spopadi. Benečani so bili zaradi pomanjkanja moštva in financ v veliki meri omejeni na svoja utrjena oporišča, medtem ko je Ömer Bejeva vojska pustošila po podeželju. V Egeji so Benečani spomladi 1464 poskušali zasesti [[Lesbos]] in šest tednov oblegali prestolnico [[Mitilena|Mitileno]]. Po prihodu osmanske vojske pod poveljstvom Mahmud Paše so se morali umakniti.<ref name=ref39> Setton 1978: 251.</ref> Propadel je tudi njihov drugi poskus osvojitve otoka. Beneško ladjevje je preostanek leta preživelo v brezplodnem razkazovanju moči pred Dardanelami.<ref name=ref39/> Na začetku leta 1465 je Mehmed II. poslal v beneški senat svoje pogajalce, ki so jih so nezaupljivi Benečani zavrnili.<ref>Setton 1978: 273.</ref> Aprila 1466 so se beneške vojne dejavnosti pod poveljstvom Vettoreja Cappella ponovno okrepile. Njegovo ladjevje je osvojilo severnoegejske otoke Ibmros, Tasos in Samotraka ter zaplulo v Saronski zaliv med [[Atika|Atiko]] in [[Argolida|Argolido]].<ref name=ref41>Setton 1978: 283.</ref> 12. julija se je Capello izkrcal v [[Pirej]]u in se odpravil na pohod proti [[Atene|Atenam]], glavnemu osmanskemu oporišču v Atiki. Poskus, da bi osvojil Akropolo, je spodletel in njegova vojska se je morala umakniti v [[Patras]], glavno mesto Peloponeza in sedež osmanskega bega. Patras je medtem že oblegala združena grška in beneška vojska.<ref>Spyridon Trikoupis. ''Istoria tis Ellinikis Epanastaseos''. London, 1853–1857. Vol 2, str. 84-85.</ref> Še pred Capellovim prihodom in tik pred tem, da bi mesto padlo, je na bojišče nepričakovano prišla Ömer Bejeva vojska 12.000 konjenikov in pregnala oblegovalce. Šeststo Benečanov in sto Grkov je Ömer Bej odpeljal v ujetništvo, poveljnik Barbarigo je bil usmrčen.<ref>Setton 1978: 284.</ref> Cappello, ki je na prizorišče prišel nekaj dni kasneje, je napadel Osmane in doživel težak poraz. Demoraliziran se je z ostanki vojske vrnil v [[Halkida|Negroponte]], kjer je zbolel in 13. marca 1467 umrl.<ref> Setton (1978): 284–285.</ref> Mehmed II. je leta 1470 osebno oblegal Negroponte, porazil beneško ladjevje, ki je prihajalo na pomoč oblegancem, in nazadnje osvojil mesto. [[Slika:"I Turchi respinti da Scutari" Gatteri's Etching of the Siege of Shkodra.jpg|thumb|left|250px|Upodobitev petega in največjega napada Osmanov na Skadar med obleganjem mesta leta 1478–1479]] Spomladi 1466 je Mehmed II. odšel na pohod proti [[Albanija|Albancem]], ki so se pod [[Skenderbeg]]ovim vodstvom dolgo upirali Osmanom in imeli stalno podporo [[Beneška republika|Beneške republike]].<ref name=ref33/> Tudi ta pohod proti Albancem ni bil uspešen. Pozimi je izbruhnila vsakoletna kuga in oslabila odpor domačinov.<ref name=ref41/> Skenderbeg je v beneški trdnjavi Lissus (Lezhë) umrl zaradi [[Malarija|malarije]], s čimer se je končalo spretno beneško izkoriščanje albanskih velikašev v svojo korist.<ref name=ref45>Finkel 2006: 64.</ref> Po Skenderbegovi smrti se je leta 1474 nekaj severnoalbanskih garnizij pod beneškim poveljstvom, med katerimi so bile najpomembnejše Žabljak Crnojevića, Drishti, Lezha in [[Skadar]], še vedno upiralo Osmanom. Mehmedova vojska, ki naj bi osvojila Skadar, je bila ponovno neuspešna.<ref>George Merula. ''The Siege of Shkodra''. Albanianhistory.net. Arhivirano iz izvirnika 5. oktobra 2013. Pridobljeno 17. septembra 2013.</ref> Sultan je leta 1478–1479 osebno poveljeval obleganju Skadra. Albanci in Benečani so se uspešno upirali njegovim napadom in obdržali mesto do sklenitve [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)|Konstantinopelskega mirovnega sporazuma]] leta 1479, v katerem je bila vdaja Skadra pogoj za končanje vojne. Sklenitev mirovnega sporazuma je bila posledica dejstva, da je Osmansko cesarstvo doseglo predmestja Beneške republike. Mirovni sporazum je Benetkam dovoljeval obdržati [[Ulcinj]], Antivan in [[Drač]], cesarstvu pa so morali prepustiti Skadar, ki je bil že nekaj mesecev v osmanski blokadi, in druga ozemlja ob jadranski obali ter grška otoka Negroponte (Evbeja) in [[Lemnos]]. Razen tega so morali plačati še 100.000 [[Dukat|dukat]]ov povračila za izgube<ref>Alexander Mikaberidze (2011). ''Conflict and Conquest in the Islamic World''. str. 917.</ref> in pristati na plačilo 100.000 dukatov letne takse za trgovinske privilegije na [[Črno morje|Črnem morju]]. Posledica sporazuma je bil zelo oslabljen položaj Beneške republike v [[Levant]]u.<ref>''Venice. The great war against the Turks''. The Encyclopedia of World History (2001).str. 1463–1479). Arhivirano 5. julija na Wayback Machine.</ref> ===Osvojitev Karamana in konflikt z Ak Kojunlujem (1464–1473)=== V [[Seldžuki|poseldžuškem]] obdobju so se v drugi polovici [[Srednji vek|srednjega veka]] v Anatoliji začele ustanavljati seldžuške kneževine, znane s skupnim imenom Anatolski bejliki. Središče [[Karamanidi|Karamanidov]], največje sile v Anatoliji, je bilo sprva v sedanjih turških provincah [[Karaman (provinca)|Karaman]] in [[Konya (provinca)|Konya]]. Proti koncu 14. stoletja so začeli v večini Anatolije prevladovati Osmani, ki so zmanjšali karamanski vpliv in prestiž. V zadnjih letih vladanja Ibrahima II. Karamanskega so se začeli za prestol spopadati njegovi sinovi. Njegov izbrani naslednik je bil domnevno Išak Karamanski, guverner Silifke, za karamanskega bega v Konyi pa se je razglasil njegov mlajši brat Pir Ahmed. Ibrahim je pobegnil v manjše mesto na zahodu bejlika, kjer je leta 1464 umrl. Išaku je s pomočjo [[Uzun Hasan]]a, sultana [[Ak Kojunlu]]ja (Bela ovca Turkmenov), uspelo zasesti uzurpirani prestol, vendar je vladal malo časa, ker je odstavljeni Pir Ahmed zaprosil za pomoč Mehmeda II. in mu obljubil nekaj ozemlja, ki mu ga Išak ni nameraval odstopiti. Pir Ahmed je z Mehmedovo pomočjo porazil Išaka v [[bitka pri Dagpazarju|bitki pri Dagpazarju]] in Išak moral biti do neznanega datuma zadovoljen samo s Silifko.<ref>Yaşar Yüce, Ali Sevim. ''Türkiye tarihi Cilt I''. AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 256–257.</ref> Pir Ahmed je izpolnil svojo obljubo in del bejlika prepustil Osmanom, vendar je obžaloval izgubo. Med osmanskim pohodom na zahod je ponovno zasedel svoje nekdanje ozemlje. Mehmed II. je po vrnitvi s pohoda leta 1464 zasedel Karaman in Konyo in prisilil Pir Ahmeda na beg na vzhod. Nekaj let kasneje je [[vezir]] (kasneje [[veliki vezir]]) Gedik Ahmed Paša osvojil še obalni del bejlika.<ref>Yaşar Yüce, Ali Sevim. ''Türkiye tarihi Cilt I''. AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 256–258.</ref> Pir Ahmed in njegov brat Kasim sta pobegnila na Uzun Hasanovo ozemlje in mu dala priložnost, da se vmeša v dogajanja. Leta 1472 je napadel in opustošil velik del Anatolije, s čimer je izzval Mehmeda II. in doživel v [[bitka pri Otlukbeliju|bitki pri Otlukbeliju]] leta 1473 popoln poraz. Pred tem je Pir Ahmed s pomočjo Ak Kojunluja ponovno osvojil Karaman, vendar ga ni obdržal za dolgo, ker je Mehmed II. pri Beyşekirju porazil tudi njegovo vojsko. Pir Ahmed je moral ponovno pobegniti. Poskušal je nadaljevati vojno z Osmanskim cesarstvom, ko je izvedel, da je Gedik Ahmed Paša odpeljal njegovo družino v [[Istanbul]], pa je odnehal. Demoraliziran je pobegnil v Ak Kojunlu, kjer je dobil [[Fevd|fevd]] (''timar'') v Bayburtu. Umrl je leta 1474.<ref>[http://www.enfal.de/starih40.htm ''Karamanogullari Beyligi''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130928035633/http://www.enfal.de/starih40.htm |date=2013-09-28 }}. Enfal.de. Pridobljeno 17. septembra 2013.</ref> Združevanje anatolskih bejlikov je več kot petdeset let pred Mehmedom II. kot prvi zaključil sultan [[Bajazid I.]], po katastrofalni [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 pa so se začeli bejliki ponovno ustanavljati in združitev je razpadla. Mehmedu II. je ponovna vzpostavitev oblasti nad temi turškimi državami omogočilo še globlje prodiranje v [[Evropa|Evropo]]. Druga pomembna politična entiteta je bil Ak Kojunlu – Bela ovca Turkmenov, ki je pod vodstvom Uzun Hasana dosegla veliko moč. Mehmed II. je zaradi trdnih političnih povezav Turkmenov s krščanskimi silami, na primer [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskim cesarstvom]] in [[Beneška republika|Beneško republiko]], in Karamanidi, v Ak Kojunluju videl stalno grožnjo njegovemu cesarstvu. ===Vojna z Moldavijo (1475–1476)=== [[Slika:Paolo Veronese (Nachfolger) - Sultan Mohammed II. (1451 - 1481) - 2247 - Bavarian State Painting Collections.jpg|thumb|Paolo Veronese: Mehmed II.]] [[Peter III. Aron]] je leta 1475 pristal na plačevanje letnega tributa Osmanskemu cesarstvu v višini 2.000 zlatih dukatov v zameno za varnost na južni meji in postal prvi [[Kneževina Moldavija|moldavski]] knez, ki je izpolnil osmanske zahteve.<ref>Andrei Brezianu, Vlad Spânu (2010). ''The A to Z of Moldova''. str. 273.</ref> Njegov naslednik [[Štefan Veliki]] je zavrnil osmansko suverenost in sprožil niz krvavih vojn.<ref>Brezianu & Spânu 2010: 242.</ref> V svoj vplivni krog je poskušal pritegniti Vlaško in podprl svojo kandidaturo za vlaški prestol. Temu so sledili stalni spopadi med različnimi vlaškimi vladarji, ki so imeli podporo Ogrov, Osmani in Štefanom Velikim. Osmanska vojska pod poveljstvom rumelijskega guvernerja Hadim Paše je nameravala kaznovati Štefana Velikega zaradi vmešavanja v vlaške notranje zadeve, vendar je v [[Bitka pri mestu Vaslui|bitki pri Vaslui]] doživela težak poraz. Štefan je zmago opisal kot ''"dotlej največjo zmago križa proti islamu"''. Izgube na osmanski strani so po beneških in poljskih zapisih presegle 40.000 mož. Mara Branković (Mara Hatun), mlajša vdova Murata II., je beneškemu odposlancu zaupala, da je bil osmanski poraz največji v dotedanji osmanski zgodovini. [[Papež Sikst IV.]] je Štefana nagradil z naslovoma ''"athleta Christi"'' (Kristusov zmagovalec) in ''"verus christianae fidei athleta"'' (pravi branilec krščanske vere). Mehmed II. je junija 1476 ponovno napadel Moldavijo. V napad je poslal tudi skupine [[Tatari|Tatarov]] iz [[Krimski kanat|Krimskega Kanata]], ki je malo pred tem postal osmanski zaveznik. Romunski viri trdijo, da so njihove napade odbili,<ref name="ref54">M. Barbulescu, D. Deletant, K. Hitchins, S. Papacostea, P. Teodor (2002). ''Istoria României''. Corint, Bukarešta. str. 157. ISBN 973-653-215-1.</ref> drugi viri pa trdijo, da so se združili z osmansko vojsko, okupirali [[Besarabija |Besarabijo]], osvojili Akkerman in vzpostavili nadzor nad južnim izlivom Donave. Štefan se je s politiko požgane zemlje poskušal izogniti odprti bitki z osmansko vojsko.<ref>Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey – Vol 1: Empire of Gazis''. Cambridge: Cambridge University Press. str. 68. ISBN 0-521-29163-1.</ref> Štefan se je kljub temu moral spopasti z osmansko vojsko. Moldavci so glavnino nasprotnikove vojske zvabili v gozd in ga zažgali, kar je povzročilo nekaj žrtev. Drug opis bitke pravi, da so s stalnim streljanjem z ročnimi topovi odbili nekaj osmanskih napadov.<ref>''Rolul distinctiv al artileriei în marile oști moldovenești''. Akademia. April 2000. Arhivirano 27. septembra 2007 na Wayback Machine.</ref> Napadajoči janičarji niso uspeli prebiti fronte, ampak so se razkropili po celi bojni črti. Odločilen poraz je Moldavcem zadal Mehmed II. s svojo osebno stražo, ki je uspel zbrati razkropljene janičarje in obrniti tok bitke. Janičarji so nato prodrli v gozd in se z branilci spopadli mož na moža. Bitka se je končala s prepričljivo zmago Osmanov in zelo velikimi izgubami na obeh straneh. Kasnejše kronike so pisale, da je bilo celo bojišče posuto s človeškimi kostmi. Prizor je bil verjetno vir romunskega krajevnega imena Valea Albă in turškega Akdere, ki pomenita Bela dolina. Štefan Veliki se je umaknil na severozahod Moldavije ali celo v Poljsko kraljestvo<ref>Jurnalul Național. Calendar 26 iulie 2005. Moment istoric.</ref> in začel zbirati novo vojsko. Osmani niso zmogli osvojiti nobene večje moldavske trdnjave (Suceava, Neamț, Hotin).<ref name="ref54" /> Zaradi tega in stalnih napadov majhnih moldavskih vojaških enot so se začeli kmalu soočati s pomanjkanjem in lakoto, stanje pa je še poslabšala epidemija kuge. Osmanska vojska se je vrnila na svoje ozemlje. Štefan in Moldavija nista nikoli več ogrožala Osmanskega cesarstva. ===Osvojitev Albanije (1466–1478)=== [[Slika:Gjergj Kastrioti.jpg|thumb|left|200px|Portret Gjergja Kastrioti Skenderbega, kneza Leške zveze]] Albanski odpor proti Osmanom je vodil [[Gjergj Kastrioti|Gjergj Kastrioti Skenderbeg]] (turško İskender Bej), albanski plemič in bivši član osmanske vladajoče elite. Skenderbeg je leta 1444 združil albanske kneževine v [[Leška zveza|Leško zvezo]] in odbijal napade Osmanov, ki jim je leta 1466 in 1467 poveljeval sam Mehmed II. Po Skenderbegovi smrti leta 1468 Albanci niso našli primernega voditelja in Mehmed II. je leta 1478 osvojil [[Kruja|Krujo]] in nato celo Albanijo. Spomladi 1466 je Mehmed II. z veliko vojsko napadel Albanijo in Skenderbega, ki se je že dolgo upiral Osmanom in večkrat iskal pomoč v Italiji.<ref name=ref33/> Izbruh osmansko-beneške vojne je Albancem ponudil enkratno priložnost, da ponovno dosežejo svojo neodvisnost. Za Benečane so bili Albanci koristen ščit, ki je branil njihovi posesti [[Drač]] in [[Skadar]]. Glavni dosežek Mehmedovega pohoda je bila obnovitev rimskega [[Kastrum|kastra]] Elbasan, ki so ga domnevno obnovili v 25 dneh. Strateško postavljena trdnjava v nižavju v bližini konca stare ''[[Via Egnatia|Viae Egnantiae]]'' je prerezala Albanijo na dva dela in izolirala Skenderbegova oporišča v severnem višavju od beneških posesti na jugu.<ref name=ref45/> Po Mehmedovem umiku je odšel Skenderbeg pozimi v Italijo iskat zdravniško pomoč. Po vrnitvi zgodaj leta 1467 je njegova vojska porazila Balaban Pašo in začela oblegati Krujo. Napadla je tudi Elbasan, vendar ga ni uspela osvojiti.<ref name=ref58>Setton, Hazard & Norman 1969: 327.</ref><ref>Setton 1978: 278.</ref> Mehmed se je na napade odzval z novim pohodom proti Albaniji. Napadel je albanske utrdbe, nekaj enot pa je blokiralo beneške posesti.<ref name=ref58/> Tudi ta pohod ni bil uspešen, ker Mehmedu ni uspelo osvojiti Kruje in podjarmiti Albancev. Pozimi je izbruhnila vsakoletna epidemija kuge, ki je oslabila moč branilcev,<ref name=ref41/> Skenderbeg sam pa je umrl zaradi [[Malarija|malarije]]. Beneška trdnjava Lezhë je izgubila albanske branilce,<ref name=ref45/> Albanci sami pa so brez primernega voditelja naslednjih nekaj desetletjih postopoma izgubili svojo samostojnost. Mehmed II. je po Skenderbegovi smrti leta 1478–1479 osebno vodil obleganje Skadra. Osmanski letopisec Aşıkpaşazade (1400–1481) je zapisal: ''"Osvajanja sultana Mehmeda je kronala osvojitev Skadra."''<ref>Pulaha, Selami. ''Lufta shqiptaro-turke në shekullin XV. Burime osmane''. Tirana: Universiteti Shtetëror i Tiranës, Instituti i Historisë dhe Gjuhësisë, 1968, str. 72.</ref> Benečani in Skadarci so se upirali oblegovalcem do podpisa [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)|Konstantinopelskega mirovnega sporazuma]] leta 1479, potem pa so se vdali, ker bila vdaja eden od pogojev za prekinitev osmansko-beneške vojne. ===Osvojitev genovskega Krima in zavezništvo s Krimskim kanatom (1475)=== {{glavni|Krimski kanat}} Na polotoku [[Krim, Ukrajina|Krimu]] je bilo od srednjega veka naseljenih več turških plemen, znanih pod skupnim imenom [[Krimski Tatari]]. Po [[Timur Lenk|Timurjevem]] uničenju [[Zlata horda|Zlate horde]] v zgodnjem 15. stoletju so Krimski Tatari pod vodstvom [[Džingiskan]]ovega potomca [[Hadži I. Geraj|Hadžija I. Geraja]] ustanovili neodvisen [[Krimski kanat]]. Krimski Tatari so obvladovali stepe od [[Kuban]]a na vzhodu do [[Dnester|Dnestra]] na zahodu, niso pa obvladovali genovskih trgovskih mest, imenovanih Gazaria (Genovske kolonije), ki so bile v njihovi posesti od leta 1357. Po padcu Konstantinopla so bile njihove komunikacije prekinjene, Krimski Tatari pa so za njihovo osvojitev poklicali na pomoč Osmansko cesarstvo. Gedik Ahmed Paša je leta 1475 napadel genovske kolonije in osvojil [[Feodozija|Feodozijo]] in druga trgovska središča pod njeno oblastjo.<ref name="ref61">Subtelny, Orest (2000). ''Ukraine: A History''. University of Toronto Press. str. 78. ISBN 0-8020-8390-0.</ref> Po osvojitvi mest je sultan zadržal v ujetništvu tatarskega kana [[Mengli I. Geraj|Menglija I. Geraja]],<ref>"Soldier Khan". Avalanchepress.com. Pridobljeno 17. septembra 2013.</ref> dokler ni priznal osmanske suverenosti nad Krimskim kanatom in pristal na položaj tributarnega kneza Osmanskega cesarstva.<ref name=ref61/><ref>"History". blacksea-crimea.com. Pridobljeno 28. marca 2007.</ref> Cesarstvo je kljub temu neposredno obvladovalo samo črnomorsko obalo kanata, medtem ko je bila notranjost praktično neodvisna. ===Pohod v Italijo (1480)=== [[Slika:Mehmed II (1432-1481).jpg|thumb|250px|Bertoldo di Giovanni (1480): Bronasta medalja s podobo Mehmeda II.<ref>"Mehmed II | Bellini, Gentile | V&A Search the Collections". collections.vam.ac.uk. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref>]] Osmanska vojska pod poveljstvom Gedik Ahmed Paše je leta 1480 napadla [[Italija|Italijo]] in osvojila [[Otranto]]. Zaradi pomanjkanja hrane se je Gedik Ahmed Paša z večino vojske vrnil v Albanijo in v Otrantu pustil 800 pešakov in 500 konjenikov. Spomladi se je nameraval vrniti. Ker je od padca Konstantinopla minilo komaj 28 let, so se v [[Rim]]u ustrašili, da bo tudi njih doletela enaka usoda. Papež in rimsko prebivalstvo so načrtovali umik iz mesta, [[papež Sikst IV.]] pa je leta 1481 kljub temu ponovno pozval na [[križarski pohod]] proti Osmanom. Na njegov poziv se je odzvalo nekaj italijanskim mestnih držav, Ogrsko kraljestvo in Francija. Beneška republika se nanj ni odzvala, ker je imela z Osmanskim cesarstvom sklenjen drag mirovni sporazum iz leta 1479. Neapeljski kralj [[Ferdinand I. Neapeljski|Ferdinand I.]] je leta 1481 zbral vojsko, kateri naj bi poveljeval njegov sin [[Alfonz II. Neapeljski |Alfonz II. Neapeljski]]. Kontingent vojske je prispeval tudi ogrski kralj [[Matija Korvin]]. Obleganje Otranta se je začelo 1. maja 1481. Po smrti Mehmeda II. 3. maja istega leta, so se v cesarstvu začeli spori za nasledstvo, ki so morda preprečili, da bi v Otranto poslali vojaške okrepitve. Turška zasedba Otranta se je zato končala s pogajanji s krščansko vojsko, ki je dovolila osmanski vojakom umik v Albanijo. ==Ponovna naselitev Konstantinopla (1453–1478)== [[Slika:Fatih Camii 1888-1910 yılları.jpg|thumb|left|250px|Zgodovinska fotografija mošeje Fatih, zgrajene na ukaz Mehmeda II.]] Mehmed II. je v osvojeni Konstantinopel vstopil skozi mestna vrata, zdaj znana kot Topkapska vrata, in takoj odjezdil do [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]], kjer je ukazal, da se mora krščanska stolnica zaščititi. K sebi je poklical [[imam]]a, da mu zrecitira muslimansko zapoved: ''"Ni boga razen Alaha in Mohamed je Alahov glasnik"''.<ref>Lewis, Bernard. ''Istanbul and the Civilization if the Ottoman Empire''. 1, University of Oklahoma Press, 1963. str. 6.</ref> Stolnico je na spoštljiv način pretvoril v [[islam]]sko [[Mošeja|mošejo]] in s tem utrdil islamsko oblast v mestu. Mehmedova prva in glavna skrb je bila obnova mestnih obrambnih objektov in ponovna naselitev. Gradbena dela so se začela takoj po osvojitvi in vključevala obnovo obzidja, gradnjo [[Citadela|citadele]] in nove cesarske palače.<ref name=ref66>Inalcik, Halil. "The Policy of Mehmed II toward the Greek Population of Istanbul and the Byzantine Buildings of the City". ''Dumbarton Oaks Papers'' '''23''' (1969): 229–249.</ref> Da bi spodbudil vrnitev Grkov in Genovežanov, ki so pobegnili iz trgovske četrti [[Galata]], jim je vrnil hiše in zagotovil varnost. Po celem cesarstvu je razglasil, da se mora v Konstantinopel do septembra priseliti pet tisoč muslimanskih, krščanskih in judovskih družin.<ref name=ref66/> Iz celega cesarstva so začeli v mesto pošiljati vojne ujetnike in izgnance, ki so jih turško imenovali ''sürgün'', grško pa ''σουργούνιδες'' [''sourgounides''] – ''priseljenci''.<ref name=ref67>Müller-Wiener 1977, str. 28.</ref> Mehmed je 6. januarja 1454 obnovil Ekumenski pravoslavni patriarhat, judovski Veliki rabinat (''Ḥakham Başi'') in prestižni Konstantinopelski armenski patriarhat, ki so postali del [[Millet (osmanska etnija)|miletskega sistema]]. Razen tega je ustanovil in spodbujal vezirje, da tudi oni ustanovijo številne islamske ustanove in trgovska podjetja. Veliki vezir Rum Mehmed Paša, na primer, je zgradil mošejo s svojim imenom. Iz tega jedra se je začela prestolnica hitro razvijati. Po popisu iz leta 1478 sta imela Konstantinopel in bližnja Galata 16.324 gospodinjstev, 3.927 trgovin in približno 80.000 prebivalcev.<ref> Fikret Adanır, Suraiya Faroqhi (2002). ''The Ottomans and the Balkans''. str. 358.</ref> Med meščani je bilo približno 60 % muslimanov, 20 % kristjanov in 10 % Judov.<ref> Ira M. Lapidus (2002). ''A History of Islamic Societies''. str. 272.</ref> Mehmed je do svoje smrti prizadevno obnavljal mesto in ga spremenil v prestolnico svojega cesarstva.<ref name=ref6/> Njegov sodobnik, osmanski zgodovinar [[Nešri|Neşri]], je zapisal, da je ''"Sultan Mehmed ustvaril cel Istanbul"''.<ref name=ref6/> Petdeset let kasneje je Konstantinopel ponovno postal največje mesto v Evropi. Dve stoletji kasneje je dobro znan svetovni potnik Evliya Çelebi objavil seznam skupin, ki jih je naselil v mesto, in njihovo poreklo. Veliko istanbulskih četrti, na primer [[Aksaray]] in [[Çarşamba]], še vedno nosi imena pokrajin, iz katerih so se priselili njihovi prebivalci.<ref name=ref67/> Mnogo meščanov je pobegnilo iz mesta, veliko pa jih je umrlo v epidemijah kuge, zato je Mehmed II. leta 1459 dovolil deportiranim Grkom, da se vrnejo v mesto.<ref name=ref67/> Njegovi ukrepi očitno niso bili preveč uspešni, ker je francoski popotnik Pierre Gilles sredi 16. stoletja zapisal, da grško prebivalstvo v Konstantinoplu ne pozna nobene bizantinske cerkve, ki ne bi bila preurejena v mošejo ali opuščena. To kaže, da je bila islamizacija prebivalstva popolna.<ref> Mamboury (1953), str. 99.</ref> ==Uprava in kultura== [[Slika:Gennadios II and Mehmed II.jpg|thumb|200px|Sultan Mehmed II. in patriarh Genadij II.; mozaik iz 20. stoletja]] Mehmed II. je objavil knjigo, za katero je trdil, da je zbirka političnih doktrin bizantinskih cesarjev, ki so vladali pred njim. Na svojem dvoru je zbral italijanske umetnike in humaniste in grške učenjake in dovolil Grški pravoslavni cerkvi normalno delovanje. Patriarhu Genadiju je ukazal, da prevede krščansko doktrino v turščino in iz Benetk poklical [[Gentile Bellini|Gentileja Bellinija]], da naslika njegov portret<ref> [https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/gentile-bellini-the-sultan-mehmet-ii Gentile Bellini | The Sultan Mehmet II | NG3099 | National Gallery, London]. www.nationalgallery.org.uk. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref> in beneške freske, ki so se izgubile.<ref>Brown, Patricia Fortini (1994). Venetian Narrative Painting in the Age of Carpaccio (3 ed.). New Haven: Yale University Press. str. 272. ISBN 9780300047431.</ref> V svoji palači je ustanovil knjižnico, v kateri so bila tudi dela grških, perzijskih in latinskih avtorjev. Na dvor je povabil tudi muslimanske učenjake in astronome, med njimi [[Ali Kušči]]ja, in umetnike, ustanovil univerzo, gradil mošeje, plovne kanale in palačo [[Topkapı Sarayı|Topkapı]] in s ploščicami obložen [[Çinili köşk]]. Okoli velike mošeje, ki jo je sam gradil, je zgradil osem [[medresa |medres]], ki so skoraj stoletje obdržale sloves najvišje izobraževalne ustanove islamskih znanosti v cesarstvu. Svojim podložnikom je dovolil dokaj visoko raven verske svobode pod pogojem, da se podrejajo njegovi oblasti. Po osvojitvi Bosne leta 1463 je bosanskim [[Frančiškani|frančiškanom]] izdal [[Milodraška ahidnama|Milodraško adhinamo]], s katero jim je dovolil svobodno gibanje po cesarstvu, maševanje v njihovih cerkvah in samostanih in prakticiranje vere brez neuradnega in uradnega preganjanja, žaljenja in motenja.<ref>''Croatia and Ottoman Empire, Ahdnama, Sultan Mehmet II.'' Croatianhistory.net. Pridobljeno 17. septembra 2013.</ref><ref>''A Culture of Peaceful Coexistence: The Ottoman Turkish Exampl''e; by Prof. Dr. Ekmeleddin IHSANOGLU. Light Millennium. Pridobljeno 17. septembra 2013.</ref> Njegova stalna vojska se je rekrutirala iz [[Krvni davek|krvnega davka]] (''devşirme''), ki je krščanskim družinam jemal mladoletne prvorojence in jih vzgajal na cesarskem dvoru. Manj sposobne, vendar fizično močne mladeniče so poslali v vojsko ali sultanovo osebno stražo – [[Janičar|janičarje]]. V Konstantinoplu je ustanovil ''[[Millet (osmanska etnija)|millet]]'' ali avtonomno versko skupnost in za verskega vodjo mestnih pravoslavnih kristjanov imenoval bivšega patriarha Genadija II. Sholarija.<ref> James Patrick (2007). ''Renaissance and Reformation''. str. 170.</ref> Njegovo avtoriteto je nato razširil na vse osmanske pravoslavne kristjane. Iz njegove pristojnosti je izključil genovske in beneške četrti v mestu in vse muslimanske in judovske vernike. Takšen sistem mu je omogočal posreden nadzor nad krščanskimi podložniki in jim hkrati dajal občutek relativne samostojnosti tudi potem, ko je Konstantinopel preoblikoval v osmansko prestolnico. ==Ustanovitev centralne cesarske vlade== Mehmed II. je svojo moč utrdil z ustanovitvijo svojega cesarskega dvora – divana, z uradniki, ki so bili zvesti samo njemu in so mu dopuščali veliko avtonomijo in avtoriteto. V divanih njegovih predhodnikov so bili člani aristokratskih družin, katerih interesi so se pogosto razlikovali od sultanovih. Mehmed je cesarstvo odmaknil od gazijske miselnosti, ki je poudarjala stara izročila in postopke upravljanja,<ref name=ref76>Necipoğlu, Gülru (1991). ''Architecture, Ceremonial, and Power: The Topkapi Palace in the Fifteenth and Sixteenth Centuries''. Architectural History Foundation. str. 21.</ref> in ga pomaknil proti centralizirani upravi, sestavljeni večinoma iz uradnikov, ki so prišli v cesarstvo kot [[krvni davek]].<ref name=ref76/> Verske učenjake na medresah je pretvoril v sebi zveste iz državne blagajne plačane uslužbence.<ref name=ref76/> Centralizacijo je omogočil in formaliziral z novo zakonodajo (''[[Osmansko pravo|kanunname]]''), objavljeno v letih 1477–1481, v kateri so bili prvič našteti glavni člani osmanske vlade, njihove vloge in odgovornosti, plače, protokol in kazni in njihove medsebojne povezave in povezave s sultanom.<ref>Necipoğlu 1991, str. 16.</ref> Ko je Mehmed organiziral in uzakonil osmansko uradništvo in centralno upravo, se je posvetil imenovanju uradnikov, ki bi mu pomagati uresničiti načrte. Njegov prvi [[veliki vezir]] (nekakšen [[ministrski predsednik]]) je bil [[Zagan Paša]], po rodu [[Grki|Grk]] ali [[Srbi|Srb]], ki je prišel v cesarstvo kot [[krvni davek]] in ni bil [[Aristokracija|aristokrat]].<ref name=ref78>İnalcık, Halil. ''Meḥemmed Ii''. Encyclopaedia of Islam. Second Edition. Pridobljeno 2. marca 2016.</ref> Na enak način je prišel v cesarstvo tudi njegov naslednik [[Mahmud Paša Anđelović]].<ref>Babinger, Franz (1978). ''Mehmed the Conqueror and His Time''. Princeton, NJ: Princeton UP. str. 114.</ref> Mehmed je bil prvi sultan, ki je mogel kodificirati in izvajati ''kanunname'' samo na podlagi svoje avtoritete.<ref name=ref78/> Ob tem je treba poudariti, da se je ''kanunname'' razhajal s prejšnjim izročilom in sodno prakso.<ref name=ref76/> Spremembe so pomenile izjemen dosežek v cesarstvu, ki je zelo počasi sprejemalo in se prilagajalo spremembam. Vse to so mu omogočili lojalni [[vezir]]ji in drugi uradniki, na katere je prenesel več pooblastil kot prejšnji sultani. Zelo velika pooblastila pri izvajanju nove politike so imeli zlasti veliki vezirji.<ref>Necipoğlu 1991, str. 15.</ref> Okoli cesarske palače [[Topkapi Saraj|Topkapi]] je sezidal obzidje in jo zaprl pred javnostjo. Postal je prvi sultan, nedostopen za javnost in celo nižje uradnike. Njegovi vezirji so bili tudi poveljniki cesarske vojske in sprejemali tuje delegacije, kar je bilo pomembno zlasti med sultanovimi pogostimi vojnimi pohodi.<ref> Necipoğlu 1991, str. 18.</ref> ==Spolna usmerjenost== Po pisanju Mehmedovega sodobnika, bizantinskega zgodovinarja [[Laonik Halkokondil|Laonika Halkokondila]],<ref name=ref82>Laonicus Chalkondyles, Conrado Clausero (1556). ''De origine et rebus gestis Turcorum''. str. 158.</ref> je imel Mehmed II. za ljubimca [[Vlaška|vlaškega]] princa [[Radu III. Čedni|Raduja cel Frumosa]].<ref name=ref82/> Neposreden rezultat te ljubezenske zveze je bil Radujev nadimek ''"cel Frumos" – Lepi''. Po porazu Radujevega brata, vlaškega vojvode Vlada III. Drakule, je Mehmed leta 1463 za njegovega naslednika imenoval Raduja, kar kaže na njuno tesno zvezo. Halkokinid piše: ''"Ker mu je bil fant (Radu) všeč, ga je [Mehmed] povabil na zabavo, dvignil čašo in ga pohotno povabil v svojo spalnico. Fant je bil presenečen nad cesarjevim vabilom in obstal pred njim in ni popustil cesarjevemu hrepenenju"''. Ko ga je Mehmed na silo poljubil, ga je fant zabodel in pobegnil. Kasneje sta se spravila ''"in on je bil ponovno njegov izbranec"''.<ref>Franz Babinger. ''Mehmed the Conqueror and His Time''. str. 207.</ref> Za Mehmeda je bilo tudi rečeno, da je poslal [[evnuh]]a v hišo bivšega bizantinskega državnika Luke Notarasa z zahtevo, da mu za sultanovo zabavo izroči svojega štirinajst let starega sina. Ker je Notaras zahtevo zavrnil, so na Mehmedov ukaz obglavili Notatasa, njegovega sina in zeta. Njihove glave ''"so položili pred cesarja na banketno mizo"''.<ref>Kinross. ''The Ottoman Centuries''. str. 115–116.</ref><ref>Dynes, Wayne R.; Donaldson, Stephen (1992). ''Asian Homosexuality''. Taylor & Francis. ISBN 978-0-8153-0548-4.</ref> Poročilo, da so obglavili vse Notarasove sinove, je najverjetneje napačno. Večina zgodovinskih besedil z opisom usmrtitev ne omenja, da je bil najmlajši Notarasov sin [[Jakob Notaras|Jakob]] poslan v Mehmedov harem, verjetno kot [[katamit]]. Jakobu, edinemu preživelemu moškemu članu družine Notaras,<ref> Marios Philippides, Walter K. Hanak. ''The Siege and the Fall of Constantinople in 1453: Historiography, Topography, and Military Studies''.</ref> je leta 1460 uspelo pobegniti v [[Italija|Italijo]], kjer se je pridružil svojim sestram Ani, Teodori in Eufrozini. ==Družina== Mehmed II. je imel pet žena: * Gulbahar Hatun (1446), sestra Mustafa Paše<ref>Edmonds, Anna. ''Turkey's Religious Sites''. Damko. str. 1997. ISBN 975-8227-00-9.</ref><ref>Babinger, Franz (1992). ''Mehmed the Conqueror and His Time''. Princeton University Press. str. 51. ISBN 0-691-01078-1.</ref> * Gulšah Hatun (1449) * Sittišah Hatun (1449), hčerka Sulejman Beja, šestega vladarja Dulkadirskega bejluka<ref> Wedding portrait. Nauplion.net.</ref> * Čiček Hatun (1458), sestra Ali Beja * Hatice Hatun (1451–1453), hčerka Zagan Paše ; Otroci * [[Bajazid II.]], sin Gulbahar Hatun * Sultan Cem, sin Čiček Hatun * Šehzade Mustafa, sin Gulšah Hatun * Gevherhan Hatun, hčerka Gulbahar Hatun ==Osebnost== Ko je Mehmed II. pri 21 letih osvojil Konstantinopel, je tekoče govoril več jezikov: [[Turščina|turško]], [[Srbščina|srbsko]], [[Arabščina|arabsko]], [[Perzijščina|perzijsko]], [[Grščina|grško]] in [[Latinščina|latinsko]].<ref name=ref17/><ref>Runciman, Steven (1965). ''The Fall of Constantinople: 1453''. London: Cambridge University Press. str. 56. ISBN 0-521-39832-0.</ref><ref>sitesi, milliyet.com.tr Türkiye'nin lider haber. "Fatih, Hakan ve Roma Kayzeri | İlber Ortaylı | Milliyet.com.tr". MİLLİYET HABER - TÜRKİYE'NİN HABER SİTESİ. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref> V tistem času je zbral [[ulema|uleme]], muslimanske učenjake, da so v njegovi prisotnosti razpravljali o teoloških vprašanjih. Med njegovim vladanjem so [[matematika]], [[astronomija]] in islamska [[teologija]] dosegli najvišjo raven v osmanski zgodovini. V njegov družabni krog so spadali številni [[Humanizem|humanisti]] in modreci, med njimi [[Ciriaco de' Pizzicolli]] iz [[Ankona|Ankone]], [[Benedetto Dei]] iz [[Firence|Firenc]] in [[Mihael Kritobul]] z Imbrosa,<ref>''Europe and the Turks: The Civilization of the Ottoman Empire''. History Today. www.historytoday.com. Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref> ki omenja Mehmeda kot filhelena zaradi njegovega zanimanja za grške starine in relikte. Številne atenske zgradbe, med njim [[Partenon]] in drugi spomeniki, se na njegov ukaz niso porušili. Razen tega je bil Mehmed tudi pesnik, ki je pisal pod psevdonimom "Avni" (pomočnik) in zapustil klasično dvorno poezijo. ==Smrt== [[Slika:OttomanEmpire1481.png|thumb|250px|Omansko cesarstvo ob smeri Mehmeda II. leta 1481]] [[Slika:İstanbul 5908.jpg|thumb|250px|Grob Mehmeda II. v istanbulski mošeji Fatih]] Leta 1481 je bil Mehmed II. na pohodu in ob prihodu v [[Maltepe]] zbolel. Sultan je bil ravno na začetku niza novih pohodov za osvojitev [[Rodos]]a in južne [[Italija|Italije]], po mnenju drugih zgodovinarjev pa je na zahtevo [[kalifat]]a načrtoval uničenje [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluškega sultanata]] v [[Egipt]]u.<ref>Güncel Kaynağın Merkezi (6. januar 2015). ''Memlûkler'' (v turščini). Pridobljeno 9. aprila 2017.</ref> Po nekaj dneh je 3. maja 1481 umrl, star 49 let. Pokopali so ga v turbeju na kompleksu mošeje Fatih v Istanbulu. Zgodovinar Colin Heywood trdi, da ''"nekaj prepričljivih dokazov kaže, da je bil zastrupljen, morda na ukaz njegovega najstarejšega sina in naslednika [[Bajazid II.|Bajazida]]."'' <ref> Heywood, Colin (2009). ''Mehmed II''. V Ágoston, Gábor; Bruce Masters. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. str. 368.</ref> Novica o Mehmedovi smrti je v Evropi povzročila veliko veselje. Zvonili so cerkveni zvonovi in prirejala številna praznovanja. V Benetkah so novice razglasili z ''"La Grande Aquila è morta!"'' ('''Veliki orel je mrtev!"'').<ref> John Freely (2009). ''The Grand Turk''. str. 180.</ref><ref>Salâhi Ramadan Sonyel (1993). ''Minorities and the destruction of the Ottoman Empire''. str. 14.</ref> ==Zapuščina== Mehmed II. je po osvojitvi Konstantinopla v mestu ustanovil veliko mošej in verskih šol, kakršna je na primer ''[[külliye]]'' mošeje Fatih. Bil je prvi sultan, ki je mnogo pred [[Sulejman I.|Sulejmanom Veličastnim]] kodificiral osmansko kriminalno in ustavno pravo, in zato dobil pečat avtokratskega vladarja. V enaintrideset let dolgi vladavini je v številnih vojnah razširil Osmansko cesarstvo na Konstantinopel, turške bejlike in druga ozemlja v Anatoliji, Bosno, Srbski despotat in Albanijo. Za njim je ostal velik ugled tako v islamskem kot krščanskem svetu. Zgodovinar Franz Babinger trdi, da ga je krščanski svet in del njegovih podložnikov imel za krvoločnega tirana.<ref>Franz Babinger. ''Mehmed the Conqueror and His Time''. Princeton University Press, 1992, str. 432.</ref> Po njem se imenuje istanbulski most [[Bosporski most|Fatih Sultan Mehmet]] preko [[Bospor]]ske ožine, zgrajen leta 1988. Upodobljen je tudi na turškem bankovcu za 1000 lir, ki je bil v obtoku v letih 1986–1992.<ref>تاريخ الدولة العليّة العثمانية، تأليف: الأستاذ محمد فريد بك المحامي، تحقيق: الدكتور إحسان حقي، دار النفائس، الطبعة العاشرة: 1427 هـ - 2006 م، صفحة. tr. 177-178. ISBN 9953-18-084-9.</ref><ref>Central Bank of the Republic of Turkey. Arhivirano 3. junija 2009 na WebCite.</ref><ref>Banknote Museum: 7. Emission Group - One Thousand Turkish Lira -I. Series. Arhivirano 16. junija 2011 na Wayback Machine & II. Series. Arhivirano 16. junija 2011 na Wayback Machine. Pridobljeno 20. aprila 2009.</ref> ==Mehmed v sodobni umetnosti== * Mehmed je naslovna oseba [[Rossini|Rossinijeve]] opere ''Maometto II.'' iz leta 1820. [[Libretist]] Cesare della Valle ga je predstavil kot neustrašnega in velikodušnega voditelja, celo med neuspešnim osvajanjem [[Negroponte]]ja.<ref>Tommasini, Anthony (30. julij 2012). A Rossini Masterwork Ahead of Its Time". Via NYTimes.com.</ref> * Sultan Mehmed II. je glavna oseba filma ''Osvojitev Konstantinopla'' turškega režiserja Samija Ayanoğluja (1951). * Devrim Evin igra Mehmeda II. v turškem filmu ''Fetih 1453'' (2012). Kot otroka ga igra Ege Uslu. * Mehmet Akif Alakurt igra Mehmeda II. v turški nanizanki ''Fatih'' (2013) * Dominic Cooper igra Mehmeda II. v filmu ''Neizrečeni Drakula''. * Kenan İmirzalıoğlu igra Mehmeda II. v napovedani turški nanizanki ''Mehmed Bir Cihan Fatihi'' (2018) (v prostem prevodu Obrnite se neposredno na Mehmeda). == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Arnold, Thomas (2001). ''The Renaissance at War''. Cassell & Co. ISBN 0-304-35270-5. * Dyer, T.H., & Hassall, A. (1901). ''A history of modern Europe From the fall of Constantinople''. London: G. Bell and Sons. * Finkel, Caroline (2005). ''Osman's Dream: The Story of the Ottoman Empire, 1300-1923''. Basic Books. ISBN 978-0-465-02396-7. * Fredet, Peter (1888). ''Modern History; From the Coming of Christ and Change of the Roman Republic into an Empire, to the Year of Our Lord 1888''. Baltimore: J. Murphy & Co. Page 383-. * Silburn, P.A.B. (1912). ''The evolution of sea-power''. London: Longmans, Green and Co. {{refend}} == Glej tudi == * [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] {{S-start}} {{S-hou|[[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva|Osmanova dinastija]]||30. marec 1432||3. maj, 1481}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Murat II.]]}} {{S-ttl|title=[[Sultan]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] |years=1444–1446}} {{S-aft|after=[[Murat II.]]}} {{S-bef|before=[[Murat II.]]}} {{S-ttl|title=[[Sultan]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] |years=3. februar 1451 – 3. maj 1481}} {{S-aft|after=[[Bajazid II.]]}} {{S-pre}} {{S-bef|before=[[Konstantin XI. Paleolog|Konstantin XI.]]}} {{S-tul|title=[[Seznam bizantinskih cesarjev|Bizantski cesar]]|years=1444–1446}} {{S-aft|after=[[Bajazid II.]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Mehmed II. Osvajalec}} [[Kategorija:Osmanski sultani]] [[Kategorija:Umorjeni vladarji]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] rsa0zq8w5y6cwe5nc8oqvuiks1zqab7 0 87428 6683119 6650609 2026-05-30T19:36:20Z ~2026-32070-90 260822 /* Šport in rekreacija */ 6683119 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 53 |lats = 14.6 |latNS = N | longd = 13 |longm = 54 |longs = 5.2 |longEW = E |najdisi=Ajdovščina |geopedia=#L410_F10083931_T13_b4_x415214.203_y83000.4915_s14 |slika=Ajdovscina.jpg |povrsina=6,95 |prebivalstvo=7116 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |accessdate=2024-07-28 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |nadmorska=106,1 |postna=5270 |posta=Ajdovščina |obcina=Ajdovščina |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ajdovščina - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1987 | refšt=1562 <!--slika--> | lokacija = ob sotočju potokov [[Hubelj|Hublja]] in [[Lokavšček|Lokavščka]] | občina = Ajdovščina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Ajdovščina''' ({{IPA-sl|ˈaːi̯dɔu̯ʃtʃina|pron|Sl-Ajdovscina.oga}}; {{lang-it|Aidussina}},<ref name="Gemeindelexikon">trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: [http://contentdm.lib.byu.edu/cdm4/document.php?CISOROOT=/FHSS&CISOPTR=32817&CISOSHOW=32691 Gemeindelexikon, der im Reichsrate Vertretenen Königreiche und Länder. Bearbeit auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. Herausgegeben von der K.K. Statistischen Zentralkommission. VII. Österreichisch-Illyrisches Küstenland (Triest, Görz aund Gradiska, Istrien). Wien 1906]{{dead link|date=November 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> {{lang-de|Haidenschaft}})<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Spezialortsrepertorium der österreichischen Länder. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, vol. 7: Österreichisch-Illyrisches Küstenland|date=1918|publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Vienna|page=13}}</ref> je mesto z dobrimi 7.000 prebivalci v osrednjem delu [[Vipavska dolina|Vipavske doline]] in središče [[Občina Ajdovščina|občine Ajdovščina]]. == Lega in značilnosti naselja == Ajdovščina leži ob sotočju potokov [[Hubelj|Hublja]] in [[Lokavšček|Lokavščka]], na stiku nasutega [[Ajdovsko polje|Ajdovskega polja]] in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 metra). Srednja nadmorska višina mesta je 106 metrov. Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. [[Župnija Ajdovščina|Župnijska cerkev]] je posvečena [[Janez Krstnik|sv. Janezu Krstniku]], v njej so [[Anton Cebej|Cebejeve]] slike. Severno od cerkve so [[Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina]], [[Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina]] in športni center Police, južno pa avtobusna in železniška postaja. Na vzhodni strani Hublja je mestni predel (in župnija) [[Šturje]], nekdaj samostojna vas, kjer je [[cerkev sv. Jurija, Ajdovščina|cerkev svetega Jurija]] s slikami [[Matevž Langus|Matevža Langusa]] in [[Tone Kralj|Toneta Kralja]]. Tu je tudi [[Lavričeva knjižnica Ajdovščina]] ter nekdanja vas Slejkoti. To je predvsem stanovanjski predel; gostota poselitve je največja v soseski [[Ribnik (razločitev)|Ribnik]], kjer stoji tudi [[Osnovna šola Šturje Ajdovščina]]. Na levem bregu Hublja je mestni predel Trnje, ob njegovem izviru so Fužine, nekoliko nižje Pale, Police, Gradišče in Putrihe. Neposredno na obrobju mesta so še samostojne vasi ([[Grivče]], [[Žapuže]], [[Kožmani]] itd.) Ob kraških izvirih Hublja je zajetje za območni vodovod. V bližini Športnega parka Pale stojita [[hidroelektrarna]] in Hostel Ajdovščina, tu se začne 3100 m dolga [[Naravoslovna učna pot ob potoku Hubelj]]. Industrijski obrati so pretežno v južnem delu mesta ([[Mlinotest]], Tekstina, [[Fructal]], Incom, Bia Separations, Petrič). Sredi Ajdovskega polja ob Hublju je [[čistilna naprava]] za industrijske in mestne odplake. Na zahodnem robu mesta so pokopališče, športni stadion in [[Letališče Ajdovščina]]. Nasproti letališča je obrtna cona, kjer ima sedež podjetje [[Pipistrel]]. == Etimologija == Ime mesta Ajdovščina izvira iz besede ''ajd'', ki pomeni "pogan". [[Slovani]] so namreč tamkajšnje rimske ostaline pravilno pripisali poganskim staroselcem, torej ajdom, ki so jih kasneje mitizirali v [[Ajdi|ajde]], tj. velikane s človeško podobo. == Zgodovina == Mesto se je razvilo ob cesti Razdrto-Nova Gorica ob odcepih v [[Idrija|Idrijo]], na [[Predmeja|Predmejo]], na Ustje ter mimo [[Vipavski Križ|Vipavskega Križa]] v [[Štanjel]]. Od leta 1902 je z železnico povezana z [[Gorica, Italija|Gorico]]. [[Slika:Castra Ad Fluvium Frigidum 1756.JPG|thumb|left|250px|Ostanki rimskega kastra]] Stari Rimljani so v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] na območju današnjega naselja okrog leta 270 začeli graditi utrjen vojaški tabor s štirinajstimi obrambnimi stolpi, imenovan ''[[Rimska utrdba Castra|Castrum Ad Fluvium Frigidum]]'' (''Utrdba ob mrzli reki''), ki je služil kot cestna postaja na poti iz [[Italija (rimska provinca)|Italije]] v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in na [[Balkan]]. Pri [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolju]] v bližini je leta 394 potekala [[bitka pri Mrzli reki]] med [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] in [[Evgenij|Evgenijem]]. Leta 451 je hunski vojskovodja [[Atila]] na pohodu v Italijo postojanko porušil. Ob [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanju ljudstev]] so preko Vipavske doline na jug prehajali [[Huni]], [[Vzhodni Goti]] in [[Langobardi]], nato pa še [[Slovani]], ki so se tod naselili. Naselje se ponovno omenja šele leta 1507, ko naj bi ji [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno [[srednji vek|srednjeveško]] mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz [[Logatec|Logatca]] čez [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušico]] in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi [[Kranjska|Kranjsko]] in [[Goriška|Goriško]], meja med njima je namreč potekala po Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj [[fužinarstvo|fužinarstva]], ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna ...), iz katerih se je razvila današnja industrija. Do leta 1945 so današnji Ajdovščini gospodovali še: [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]], [[Goriški grofje]], [[Benečani|Beneška republika]], [[Habsburžani]] in [[Kraljevina Italija|Italijani]]. Kraji so v 15. stoletju trpeli tudi zaradi [[Turški vpadi|turških vdorov]]. V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije|prva slovenska vlada]] po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. V spomin na ta dogodek slavi občina Ajdovščina svoj praznik. == Znani Ajdovci == V Ajdovščini so se rodili [[Ivo Boscarol]], ustanovitelj letalskega podjetja [[Pipistrel]], slikarja [[Anton Cebej]] in [[Veno Pilon]], zdravnik in pisatelj [[Danilo Lokar]] ter naravoslovni zbiratelj [[Anton Bianchi]]. V otroštvu je v Ajdovščini živela tudi [[Tilka Paljk]], slovensko-zambijska plavalka, udeleženka [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih iger leta 2021]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci so se predstavili na otvoritvi|url=https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/slovenci-so-se-predstavili-na-otvoritvi/588512|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-23|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == V Ajdovščini delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina in Osnovna šola Šturje Ajdovščina. Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina združuje gimnazijo, srednjo strokovno šolo (program Predšolska vzgoja) in dijaški dom. V Ajdovščini ima svoj sedež [[Fakulteta za aplikativno naravoslovje v Novi Gorici|Fakulteta za aplikativno naravoslovje]] [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. Za izobraževanje odraslih skrbi [[Ljudska univerza Ajdovščina]]. [[Občina Ajdovščina]] v kraju načrtuje dom starejših občanov in bi v okviru razpisa Ministrstva za delo, družino, socialo in socialne zadeve lahko prejela vseh 12 milijonov evrov, kolikor investicija tudi stane. V stavbi naj bi bilo prostora za 150 oskrbovancev.<ref>{{Navedi splet|title=Občina ajdovščina načrtuje pomembne investicije za starejše občane|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15545|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-13}}</ref> Dom, ki naj bi stal že 2023 bo obsegal približno 10.000 m², investicija naj bi stala okrog 12 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Občina Ajdovščina pridobila vsa dovoljenja za gradnjo novega doma starejših občanov|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15734|website=primorskival.si|accessdate=2021-07-14}}</ref> == Kultura == V [[Muzej Ajdovščina|Muzeju Ajdovščina]] (muzejska zbirka Ajdovščina [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]]) si lahko ogledamo zbirko [[fosil]]ov [[Stanislav Bačar|Stanislava-Staneta Bačarja]] in arheološko razstavo o antični Ajdovščini (razstava [[Castra]]). V [[Pilonova galerija|Pilonovi galeriji]], ki se nahaja v Pilonovi domačiji in sosednji hiši, je na ogled stalna razstava umetniške zapuščine Vena Pilona ter občasne razstave. V Ajdovščini delujeta tudi [[Lokarjeva galerija Ajdovščina|Lokarjeva galerija]] in ''Likovno-oblikovalski center Lična hiša''. Konec septembra vsako leto poteka [[Štrudlfest]], festival gledališko-filmsko-plesno-glasbenih dogodkov. == Mediji == V Ajdovščini izhaja brezplačni mesečnik ''Latnik'', posveča se lokalnim novicam. == Šport in rekreacija == V Ajdovščini deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znan košarkarski klub Ajdovščina, rokometna [[ŽRK Mlinotest Ajdovščina]] ter [[Rokometni klub Ajdovščina|RK Ajdovščina]], nogometna [[ŠD Škou Ajdovščina]] in [[ND Primorje]], kolesarski klub [[Kamplc Racing Team]] ter smučarski [[SK Dol Ajdovščina]]. == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz občine Ajdovščina]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Pavlin, P. 2010: Poznoantična utrdba Kastra (Ajdovščina). DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/420-poznoanticna-utrdba-kastra-ajdovscina. * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ajdovščina}} * [http://www.tic-ajdovscina.si/ Turistično informacijski center Ajdovščina] {{Ajdovščina}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Ajdovščina| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} dc98rrnp33vc9p9jn1xiupzh0ozqt8b 0 91108 6683120 6442795 2026-05-30T19:44:16Z Gasperus 219997 Posodobitev 6683120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = UEFA Evropska liga | logo = [[File:Europa League 2021.svg|135px]] | caption = Uradni logotip tekmovanja | founded = 1971 | region = Evropa ([[UEFA]]) | number of teams = 48 (predtekmovanje) <br> <small>8 klubov se pridruži po skupinskem delu Lige prvakov</small> <br> 160 (skupno) | current champions = {{ikonazastave|ENG}} [[Aston Villa F.C.]] <br> (1. naslov) | most successful club = {{ikonazastave|ESP}} [[Sevilla FC]] <br> (7 naslovov) | broadcasters = [[Kanal A]], [[Sportklub]] | related comps = UEFA Superpokal <br> FIFA Svetovno klubsko prvenstvo | motto = | website = [http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/index.html uefa.com] | current = [[Evropska liga 2024-26]] }} '''Evropska liga''' ali '''Liga Evropa''', uradno ({{jezik-en|UEFA Europa League}}), prej imenovano ''Pokal UEFA'', je [[nogomet]]no tekmovanje za evropske klube, ki ga organizira evropska nogometna zveza, [[UEFA]] od leta 1971. Za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]] je to tekmovanje drugo najpomembnejše evropsko nogometno tekmovanje, v katerega se klubi uvrstijo glede na uvrstitve v domačih prvenstvih in pokalnih tekmovanjih. Zmagovalec evropske lige se v naslednji sezoni uvrsti v [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], kakor tudi se pomeri z zmagovalcem lige prvakov na UEFA Superpokalu. Za uvrstitev v skupinski del Evropske lige se ekipe pomerijo v t.i kvalifikacijah. Naslov je doslej osvojilo 27 različnih klubov, od katerih jih je 12 osvojilo naziv več kot enkrat. Najuspešnejši klub in trenutni prvak je [[Sevilla FC|Sevilla]], s po 5 naslovi, od tega s tremi zaporednimi naslovi. == Zgodovina == Evropska liga je bila prvič organizirana leta [[1971]], prvi zmagovalci pa so bili nogometaši [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]]. Zaradi navezanosti na "pokojni" [[Pokal velesejemskih mest]] se je v prvih letih v tekmovanje lahko uvrstil le en klub iz posameznega mesta, leta [[1975]] pa je bila prekinjena tudi ta tradicija, kajti nogometaši angleškega [[Everton F.C.|Evertona]] so se s četrtim mestom v angleškem prvenstvu uvrstili v Pokal UEFA, pravico do nastopa pa so želeli uveljaviti tudi njihovi mestni tekmeci, nogometaši [[Liverpool F.C.|Liverpoola]], ki so v prvenstvu zasedli drugo mesto. Ker se je Everton na odločitev pritožil, je UEFA sklenila, da to tradicijo dokončno prekine. V tekmovanje so navadno vstopali drugouvrščeni klubi posameznih državnih prvenstev, leta [[1999]] pa je prišlo do povezave s [[Pokal pokalnih zmagovalcev|Pokalom pokalnih zmagovalcev]], ki ga je UEFA takrat ukinjala. Pred tem so zmagovalci domačega pokalnega tekmovanja nastopali v Pokalu pokalnih zmagovalcev, od leta 1999 dalje pa imajo pravico do nastopa v Pokalu UEFA, kakor tudi klubi, ki izpadejo v tretjem krogu kvalifikacij [[Liga prvakov|Lige prvakov]] in tretjeuvrščeni klubi skupinskega dela Lige prvakov. Tri mesta v Pokalu UEFA so vsako leto podeljena na podlagi [[fair play]]a, možnost nastopa v tem tekmovanju pa imajo tudi zmagovalci [[Pokal Intertoto|Pokala Intertoto]]. Zmagovalec Evropske lige ima pravico eno leto hraniti originalen pokal, nato pa v trajno last dobi repliko. Originalni pokal bi v trajno last prejel klub, ki bi tekmovanje osvojil trikrat zapored ali petkrat v vsej svoji zgodovini. ==Himna== {{razširi razdelek}} ==Format== Način tekmovanja, ki je v veljavi danes, je bil prvič uporabljen v sezoni [[2004]]/[[2005]]. Tekmovanje se začne z dvema kvalifikacijskima krogoma, v katera se uvrstijo tudi moštva, ki so pravico do tekmovanja dobila zaradi [[fair play]]a in zaradi zmage v [[Pokal Intertoto|Pokalu Intertoto]]. Zmagovalci kvalifikacij se uvrstijo v prvi krog, kjer se jim pridružijo klubi iz nogometno bolje razvitih držav in tisti predstavniki, ki so izpadli v tretjem krogu kvalifikacij za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]]. Eno mesto je rezervirano tudi za aktualnega zmagovalca Pokala UEFA, v tej fazi pa je udeleženih 80 klubov. Vsak klub s svojim nasprotnikom igra dve tekmi (doma in v gosteh). Ostane 40 zmagovalcev, ki jih nato razdelijo v osem skupin s po petimi udeleženci. V skupinah klubi odigrajo le eno medsebojno tekmo, iz skupine pa napredujejo tri najboljše ekipe, ki se jim v spomladanskem delu pridruži tudi osem tretjeuvrščenih ekip skupinskega dela [[Liga prvakov|Lige prvakov]]. V spomladanskem delu se tekmovanje nadaljuje po sistemu na izpadanje (na dve tekmi), vse do finala, kjer pa se odigra le ena tekma, na nevtralnem igrišču. ==Nagrade== ===Denarne nagrade=== Klubi za uvrstitev v skupinski del tekmovanja prejmejo osnovno nagrado v višini 2.4 milijona €. Zmaga v skupini prinaša 360.000 €, neodločen izid pa 120.000 €. Zmagovalec skupine zasluži 500.000 €, drugouvrščeni pa 250.000 €. Klubi ki se uvrstijo med 32 najboljših prejmejo dodatno še 500.000 €, uvrstitev med 16 prinaša 750.000 €, 1 milijon € za četrtfinale, 1.5 milijona € za polfinale, finalisti prejmejo 3.5 milijona €, zmagovalci oziroma prvaki pa 6.5 milijona €. *Prvi krog kvalifikacij: 200.000 € *Drugi krog kvalifikacij: 210.000 € *Tretji krog kvalifikacij: 220.000 € *Play-off: 230.000 € *Osnova za skupinski del tekmovanja: 2.400.000 € *Zmaga v skupini: 360.000 € *Neodločen izid v skupini: 120.000 € *Zmagovalec skupine: 500.000 € *Drugouvrščena ekipa v skupini: 250.000 € *Uvrstitev med 32 najboljših: 500.000 € *Uvrstitev med 16 najboljših: 750.000 € *Četrtfinale: 1.000.000 € *Polfinale: 1.500.000 € *Poraženec v finalu: 3.500.000 € *Zmagovalec finala: 6.500.000 € == Sponzorstvo == UEFA Europa League je sponzorirana od sedmih multinacionalnih korporacij, ki si delijo iste partnerje kot UEFA Conference League. Glavni sponzorji turnirja za cikel 2024–27 so: * Just eat takeaway <ref>{{Navedi splet|title=Just Eat Takeaway.com and UEFA renew partnership|url=https://www.uefa.com/news-media/news/028a-1a29786d33ad-b4ece8778147-1000--just-eat-takeaway-com-and-uefa-renew-partnership/|website=UEFA.com|accessdate=26 July 2024}}</ref> * Hankook <ref>{{Navedi splet|date=23 May 2024|title=Hankook Tire renews UEFA Europa League and UEFA Conference League sponsorships|url=https://www.uefa.com/news-media/news/028d-1af53db198cd-2d3d6cad24f5-1000--hankook-tire-renews-uefa-europa-league-and-uefa-conference/|accessdate=26 July 2024|website=UEFA.com}}</ref> ** Laufenn * [[Engelbert Strauss]] <ref>{{Navedi splet|date=29 September 2023|title=STRAUSS renews UEFA Europa League and UEFA Europa Conference League partnership|url=https://www.uefa.com/news-media/news/0285-1917f7468093-3d5fdeeac8eb-1000--strauss-renews-uefa-europa-league-and-uefa-europa-conferenc/|accessdate=26 July 2024|website=UEFA.com1}}</ref> * Swissquote <ref>{{Navedi splet|date=27 February 2024|title=UEFA and Swissquote renew partnership|url=https://www.uefa.com/news-media/news/028a-1a47ba962341-c624356ae9cb-1000--uefa-and-swissquote-renew-partnership/|accessdate=26 July 2024|website=UEFA.com}}</ref> * Betano <ref>{{Navedi splet|date=29 August 2024|title=Betano becomes official global sponsor of UEFA Europa League and UEFA Conference League|url=https://www.uefa.com/news-media/news/0290-1bb9cb6171cd-cc0c7ebb2d7c-1000--betano-becomes-official-global-sponsor-of-uefa-europa-lea/|accessdate=30 August 2024|website=UEFA.com}}</ref> * Lidl <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.uefa.com/news-media/news/0291-1bc202e0a63e-a5641b3d0b6e-1000--lidl-becomes-uefa-europa-league-and-uefa-conference-leag/|title=Lidl becomes UEFA Europa League and UEFA Conference League partner|date=2 September 2024|publisher=[[UEFA]]|location=[[Nyon]]}}</ref> * Flix SE <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sportbusiness.com/news/flix-takes-final-uefa-europa-league-sponsorship-slot/|title=Flix Takes Final UEFA Europa League Sponsorship Spot|date=25 October 2024|last=Cronin|first=Ben|work=Sport Business|location=London}}</ref> Decathlonova podznamka Kipsta je uradni dobavitelj žog za tekme od sezone 2024–25 dalje za obdobje treh let. <ref>{{Navedi splet|title=UEFA chooses KIPSTA for the UEFA Europa League and UEFA Europa Conference League|url=https://www.kipsta.com/uefa-chooses-kipsta-for-the-uefa-europa-league-and-uefa-europa-conference-league|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231120142433/https://www.kipsta.com/uefa-chooses-kipsta-for-the-uefa-europa-league-and-uefa-europa-conference-league|archivedate=20 November 2023|accessdate=20 November 2023|website=www.kipsta.com|language=en}}</ref> Že od začetka znamke Liga Evropa je turnir uporabljal lastne [[Oglasni pano|reklamne panoje]] (tistega leta so bili prikazani v šesnajstini finala), tako kot Liga prvakov UEFA. LED panoji so bili prikazani v finalu 2012–13 in se pojavili v sezoni 2015–16 od osmine finala. Od tiste sezone, so od skupinskega dela dalje ekipe prepovedane pokazati svoje sponzorje. <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Regulations of the UEFA Europa League 2015–18 Cycle: 2015/16 Season|publisher=Union of European Football Associations|url=http://it.uefa.org/MultimediaFiles/Download/Regulations/uefaorg/Regulations/02/23/69/59/2236959_DOWNLOAD.pdf|accessdate=6 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160306180902/http://it.uefa.org/MultimediaFiles/Download/Regulations/uefaorg/Regulations/02/23/69/59/2236959_DOWNLOAD.pdf|archivedate=6 March 2016}}</ref> V sezoni 2018/19 so nastopili na izbranih tekmah skupinskega dela in šestnajstini finala. <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Unknown|publisher=Union of European Football Associations|url=https://www.uefa.com/MultimediaFiles/Download/Regulations/uefaorg/Regulations/02/55/82/82/2558282_DOWNLOAD.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180512113136/https://www.uefa.com/MultimediaFiles/Download/Regulations/uefaorg/Regulations/02/55/82/82/2558282_DOWNLOAD.pdf|archivedate=12 May 2018}}</ref> Posamezni klubi lahko nosijo drese z reklamami, tudi če so tisti sponzorji v nasprotju s sponzorji od lige Europa. Dovoljeni sta dva sponzorja na dres (in sponzorstvo proizvajalca), na prsih in levem rokavu. <ref>{{Navedi splet|title=UEFA Documents|url=https://documents.uefa.com/r/4W_2d4J1wzeSliUijD1~kg/jT6ByA7x9dsfPye5Rz1z6w|accessdate=31 July 2021|website=documents.uefa.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210731031204/https://documents.uefa.com/r/4W_2d4J1wzeSliUijD1~kg/jT6ByA7x9dsfPye5Rz1z6w|archivedate=31 July 2021}}</ref> Izjeme so narejene za neprofitne organizacije, ki so lahko prikazane na sprednji strani majice skupaj z glavnim sponzorjem, ali na zadnji strani, pod številko ekipe ali med imenom igralca in ovratnikom. ==Zmagovalci== ===Zmagovalci po letih=== {{Div col|3}} 2025–2026 – [[Aston Villa F.C.]]<br /> 2024–2025 – [[Tottenham Hotspur F.C.]]<br /> 2023–2024 – [[Atalanta BC]]<br /> 2022–2023 – [[Sevilla FC]]<br /> 2021–2022 – [[Eintracht Frankfurt]]<br /> 2020–2021 – [[Villarreal CF]]<br /> 2019–2020 – [[Sevilla FC]]<br /> 2018–2019 – [[Chelsea FC]]<br /> 2017–2018 – [[Atlético Madrid]]<br /> 2016–2017 – [[Manchester United FC|Manchester United]]<br /> 2015–2016 – [[Sevilla FC]]<br /> 2014–2015 – [[Sevilla FC]]<br /> 2013–2014 – [[Sevilla FC]]<br /> 2012–2013 – [[Chelsea FC]]<br /> 2011–2012 – [[Atlético Madrid]]<br /> 2010–2011 – [[FC Porto]]<br /> 2009–2010 – [[Atlético Madrid]]<br /> 2008–2009 – [[FC Shakhtar Donetsk]]<br /> 2007–2008 – [[FC Zenit Saint Petersburg]]<br /> 2006–2007 – [[Sevilla FC]]<br /> 2005–2006 – [[Sevilla FC]]<br /> 2004–2005 – [[PFC CSKA Moscow]]<br /> 2003–2004 – [[Valencia CF]]<br /> 2002–2003 – [[FC Porto]]<br /> 2001–2002 – [[Feyenoord]]<br /> 2000–2001 – [[Liverpool F.C.]]<br /> 1999–2000 – [[Galatasaray S.K.]]<br /> 1998–1999 – [[Parma F.C.]]<br /> 1997–1998 – [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1996–1997 – [[FC Schalke 04]]<br /> 1995–1996 – [[FC Bayern Munich]]<br /> 1994–1995 – [[Parma F.C.]]<br /> 1993–1994 – [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1992–1993 – [[Juventus F.C.]]<br /> 1991–1992 – [[AFC Ajax]]<br /> 1990–1991 – [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1989–1990 – [[Juventus F.C.]]<br /> 1988–1989 – [[S.S.C. Napoli]]<br /> 1987–1988 – [[Bayer Leverkusen]]<br /> 1986–1987 – [[IFK Göteborg]]<br /> 1985–1986 – [[Real Madrid C.F.]]<br /> 1984–1985 – [[Real Madrid C.F.]]<br /> 1983–1984 – [[Tottenham Hotspur F.C.]]<br /> 1982–1983 – [[R.S.C. Anderlecht]]<br /> 1981–1982 – [[IFK Göteborg]]<br /> 1980–1981 – [[Ipswich Town F.C.]]<br /> 1979–1980 – [[Eintracht Frankfurt]]<br /> 1978–1979 – [[Borussia Mönchengladbach]]<br /> 1977–1978 – [[PSV Eindhoven]]<br /> 1976–1977 – [[Juventus F.C.]]<br /> 1975–1976 – [[Liverpool F.C.]]<br /> 1974–1975 – [[Borussia Mönchengladbach]]<br /> 1973–1974 – [[Feyenoord]]<br /> 1972–1973 – [[Liverpool F.C.]]<br /> 1971–1972 – [[Tottenham Hotspur F.C.]]<br /> {{Div col end}} ===Zmagovalci po klubih=== {| class="wikitable" |- !Klub !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Leta zmag !Leta drugouvrščeni |- |{{flagicon|ESP}} [[Sevilla FC|Sevilla]]||align="center"|7||align="center"|0||[[2005–06 UEFA Cup|2006]], [[2006–07 UEFA Cup|2007]], [[2013–14 UEFA Evropska liga|2014]], [[2014–15 UEFA Evropska liga|2015]], [[2015–16 UEFA Evropska liga|2016]], [[2019–20 UEFA Evropska liga|2020]], [[2022–23 UEFA Evropska liga|2023]]|| |- |{{flagicon|ITA}} [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]]||align="center"|3||align="center"|2||[[1990–91 UEFA Cup|1991]], [[1993–94 UEFA Cup|1994]], [[1997–98 UEFA Cup|1998]]||[[1996–97 UEFA Cup|1997]], [[2019–20 UEFA Evropska liga|2020]] |- |{{flagicon|ITA}} [[Juventus F.C.|Juventus]]||align="center"|3||align="center"|1||[[1976–77 UEFA Cup|1977]], [[1989–90 UEFA Cup|1990]], [[1992–93 UEFA Cup|1993]]||[[1994–95 UEFA Cup|1995]] |- |{{flagicon|ENG}} [[Liverpool F.C.|Liverpool]]||align="center"|3||align="center"|1||[[1972–73 UEFA Cup|1973]], [[1975–76 UEFA Cup|1976]], [[2000–01 UEFA Cup|2001]]||[[2015–16 UEFA Evropska liga|2016]] |- |{{flagicon|ESP}} [[Atlético Madrid]]||align="center"|3|| align="center" |0||[[2009–10 UEFA Evropska liga|2010]], [[20011–12 UEFA Evropska liga|2012]], [[2017–18 UEFA Evropska liga|2018]]|| |- |{{flagicon|ENG}} [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham]]||align="center"|3||align="center"|1||[[1971–72 UEFA Cup|1972]], [[1983–84 UEFA Cup|1984]], [[2024–25 UEFA Evropska liga|2025]]||[[1973–74 UEFA Cup|1974]] |- |{{flagicon|GER}} [[Borussia Mönchengladbach]]||align="center"|2||align="center"|2||[[1974–75 UEFA Cup|1975]], [[1978–79 UEFA Cup|1979]]||[[1972–73 UEFA Cup|1973]], [[1979–80 UEFA Cup|1980]] |- |{{flagicon|NED}} [[Feyenoord]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1973–74 UEFA Cup|1974]], [[2001–02 UEFA Cup|2002]]|| |- |{{flagicon|SWE}} [[IFK Göteborg|Göteborg]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1981–82 UEFA Cup|1982]], [[1986–87 UEFA Cup|1987]]|| |- |{{flagicon|ESP}} [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1984–85 UEFA Cup|1985]], [[1985–86 UEFA Cup|1986]]|| |- |{{flagicon|ITA}} [[Parma F.C.|Parma]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1994–95 UEFA Cup|1995]], [[1998–99 UEFA Cup|1999]]|| |- |{{flagicon|POR}} [[F.C. Porto|Porto]]||align="center"|2||align="center"|0||[[2002–03 UEFA Cup|2003]], [[2010–11 UEFA Euvropska liga|2011]]|| |- |{{flagicon|ENG}} [[Chelsea F.C.|Chelsea]]||align="center"|2||align="center"|0||[[2012–13 UEFA Evropska liga|2013]], [[2018–19 UEFA Evropska liga|2019]]|| |- |{{flagicon|GER}} [[Eintracht Frankfurt]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1979–80 UEFA Cup|1980]], [[2021–22 UEFA Evropska liga|2022]]|| |- |{{flagicon|ENG}} [[Aston Villa F.C.]] | align="center" |1 | align="center" |0 |[[2025–2026 UEFA Evropska liga|2026]] | |- |{{flagicon|BEL}} [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]||align="center"|1||align="center"|1||[[1982–83 UEFA Cup|1983]]||[[1983–84 UEFA Cup|1984]] |- |{{flagicon|ENG}} [[Manchester United FC|Manchester United]]||align="center"|1||align="center"|2||[[2016–17 UEFA Evropska liga|2017]]||[[2020–21 UEFA Evropska liga|2021]], [[2024–25 UEFA Evropska liga|2025]] |- |{{flagicon|NED}} [[PSV Eindhoven]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1977–78 UEFA Cup|1978]]|| |- |{{flagicon|ENG}} [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1980–81 UEFA Cup|1981]]|| |- |{{flagicon|GER}} [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]||align="center"|1||align="center"|1||[[1987–88 UEFA Cup|1988]]||[[2023–24 UEFA Evropska liga|2024]] |- |{{flagicon|ITA}} [[S.S.C. Napoli|Napoli]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1988–89 UEFA Cup|1989]]|| |- |{{flagicon|NED}} [[AFC Ajax|Ajax]]||align="center"|1||align="center"|1||[[1991–92 UEFA Cup|1992]]||[[2016–17 UEFA Evropska liga|2017]] |- |{{flagicon|GER}} [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1995–96 UEFA Cup|1996]]|| |- |{{flagicon|GER}} [[FC Schalke 04|Schalke 04]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1996–97 UEFA Cup|1997]]|| |- |{{flagicon|TUR}} [[Galatasaray S.K. (football team)|Galatasaray]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1999–2000 UEFA Cup|2000]]|| |- |{{flagicon|ESP}} [[Valencia CF|Valencia]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2003–04 UEFA Cup|2004]]|| |- |{{flagicon|RUS}} [[PFC CSKA Moscow|CSKA Moscow]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2004–05 UEFA Cup|2005]]|| |- |{{flagicon|RUS}} [[FC Zenit St. Petersburg|Zenit St. Petersburg]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2007–08 UEFA Cup|2008]]|| |- |{{flagicon|UKR}} [[FC Shakhtar Donetsk|Shakhtar Donetsk]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2008–09 UEFA Cup|2009]]|| |- |{{flagicon|ESP}} [[Villarreal CF|Villarreal]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2020–21 UEFA Cup|2021]]|| |- |{{flagicon|ITA}} [[Atalanta BC|Atalanta Bergamo]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2023–24 UEFA Cup|2024]]|| |} === Zmagovalci po državah === Spodnja tabela prikazuje število zmagovalcev iz posameznih držav. {| class="wikitable" !Država !Zmagovalec !Poraženec v finalu |- |[[Slika:Flag of Spain.svg|20px|Spain]] [[Španija]]||14||5 |- |[[Slika:Flag of Italy.svg|20px|Italy]] [[Italija]]||10||8 |- |[[Slika:Flag of England.svg|20px|England]] [[Anglija]]||11||9 |- |[[Slika:Flag of Germany.svg|20px|Germany]] [[Nemčija]]||7||10 |- |[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px|Netherlands]] [[Nizozemska]]||4||3 |- |[[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Portugalska]]||2||5 |- |[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|Sweden]] [[Švedska]]||2||0 |- |[[Slika:Flag of Russia.svg|20px|Portugal]] [[Rusija]]||2||0 |- |[[Slika:Flag of Belgium.svg|20px|Belgium]] [[Belgija]]||1||2 |- |[[Slika:Flag of Turkey.svg|20px|Turkey]] [[Turčija]]||1||0 |- |[[Slika:Flag of Ukraine.svg|20px|Ukraine]] [[Ukrajina]]||1||1 |- |[[Slika:Flag of France.svg|20px|France]] [[Francija]]||0||5 |- |[[Slika:Flag of Scotland.svg|20px|Scotland]] [[Škotska]]||0||4 |- |[[Slika:Flag of Austria.svg|20px|Austria]] [[Avstrija]]||0||1 |- |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|20px|Yugoslavia]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]||0||1 |- |[[Slika:Flag of Hungary.svg|20px|Hungary]] [[Madžarska]]||0||1 |} == Glej tudi == * [[Superliga]] == Sklici == <references /> ==Zunanje povezave== * [http://www.uefa.com/Competitions/UefaCup/index.html Uradna spletna stran Pokala UEFA] * [http://www.uefa-coefficients.com/index.php UEFA koeficienti] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja|UEFA pokal]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1971]] [[Kategorija:UEFA]] {{normativna kontrola}} sotyqm25t3ncg6lv8wffe9no9w4twm0 0 95756 6683234 6415536 2026-05-31T09:42:33Z ~2026-32368-34 260841 /* Vrste parkov */ 6683234 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:File Stanjel Ferrari park 26092009 668 2.jpg|280px|thumb|desno|Vrtni park Ferrari v Štanjelu]] '''Párk''' je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih [[narava|naravnih]] oz. [[kultura|kulturnih]] vrednot. Iz časov pred našim štetjem so kot vladarske ustanove znani na [[Kitajska|Kitajskem]] in v [[Perzija|Perziji]], kot javne pa tudi v antični [[Evropa|Evropi]]. Začetki sodobnih mestnih parkov segajo v 18. stoletje, razvili najprej v Angliji in nato tudi drugod po Evropi. ''Ležeče besedilo''== Vrste MAHOV == Poznamo več vrst parkov. * med [[Naravni park|naravne parke]], ki so z različnimi stopnjami varstva zaščitena naravna (s pripadajočima [[Rastlinstvo|floro]] in [[Favna|favno]]) in delno kulturna krajina, uvrščamo: ** [[narodni park|narodne (nacionalne) parke]], ** [[regijski park|regijske]] in ** [[krajinski park|krajinske parke]] * po načinu ureditve [[Umetni park|umetnih parkov]] ločimo [[francoski park|francoske]] in [[angleški park|angleške parke]], ki so načrtno nastajali zlasti ob [[Graščina|graščinah]] ali [[Dvorci v Sloveniji|dvorcih]] ([[grajski park]]) * po namenu javne uporabe jih delimo na podzvrsti: [[mestni park]], [[tematski park]], [[Vrtni park v Štanjelu|vrtni park]], [[spominski park]], [[rekreacijski park]], [[športni park]], [[zabaviščni park]] ([[adrenalinski park]], [[lunapark]], [[Disneyland (razločitev)|Disneyland]] ipd.); specialni parki so lahko tudi [[otroško igrišče]], [[botanični vrt|botanični]] ali [[živalski vrt]]. == Glej tudi == *[[Tivoli, Ljubljana]] * [[Mozirski gaj]] * [[Arboretum Volčji Potok|Arboretum Volčji potok]] *[[seznam parkov v Ljubljani]] *[[Mariborski park|Mariborski mestni park]] *[[Mestni park, Celje]] *[[Mestni park Murska Sobota]] *[[Park Rastelli]] *[[Viltuški park]] *[[Vrtni park v Štanjelu]] {{škrbina}} [[Kategorija:Urbanizem]] [[Kategorija:Arhitektura]] {{normativna kontrola}} oz47jimhjp1oy9znf5mqg6xh7u2hc84 0 115385 6683185 6552820 2026-05-31T06:23:50Z Yerpo 8417 tn, np, postavitev 6683185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lojze Dolinar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[19. april]] [[1893]], [[Ljubljana]], † [[9. september]] [[1970]], [[Ičići]] pri [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], [[Hrvaška]]. Spada med kiparje srednje generacije, ki so svoj ustvarjalni zenit dosegli v času med obema vojnama. == Življenje == Njegov oče Anton je bil pek, materi je bilo ime Marija (roj. Magister). Njegov prvi učitelj na umetnoobrtni šoli je bil [[Alojzij Repič]]. Šolal se je na akademijah na Dunaju in v Münchnu, med prvo svetovno vojno je bil v Judenburgu, po njej v New Yorku, večkrat v Parizu in Italiji. Leta 1932 se je preselil v Beograd, kjer je leta 1946 na tamkajšnji akademiji postal redni profesor za kiparstvo. Po letu 1959 je živel in delal v Kranju. Leta 1953 je postal dopisni, tik pred smrtjo (1970) pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). 1969 je dobil [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. == Delo == [[Slika:1960 Yugoslavia stamp - Sculpture by L. Dolinar.jpg|thumb|left|250px|Dolinarjev kip na jugoslovanski znamki iz leta 1960]]Dolinar je že v svojih zgodnjih delih, kot sta ''Slepi'' in ''Portret Riharda Jakopiča'', nakazal izrazito drzne izrazne možnosti, s katerimi prestopa v področje [[ekspresionizem|ekspresivnega]] modeliranja. Imel je izjemen občutek za monumentalne figure, s katerimi se je izkazal v širšem jugoslovanskem prostoru in v Sloveniji. Ustvaril je dinastična spomenika jugoslovanskih kraljev ([[Peter I. Karadžordževič|Peter I.]], [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Zedinitelj]]) v Ljubljani. Oba so podrli Italijani ob okupaciji Ljubljane. Bil je eden od priljubljenih sodelavcev [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ko sta oblikovala spomenike slovenskim skladateljem (deset portretnih glav), [[Ilirski steber]] in druge spomenike. Izjemna je postavitev Dolinarjevega bronastega Mojzesa nad stranski vhod [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]. Med poznimi deli je spomenik NOB v Kranju. == Zapuščina == Dolinarjeva zapuščina je od 1966 predstavljena v posebni muzejski zbirki v Kranju, kjer je Dolinar oblikoval tudi enega svojih zadnjih NOB spomenikov na glavnem trgu. Dolinar je pokopan na Žalah v Ljubljani. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih kiparjev]] == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=176411|avtor=Mesesnel France|ime=Dolinar Lojze|vir=SBL}} {{Zbirka|Category:Lojze Dolinar|Lojze Dolinar}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Dolinar, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Lojze Dolinar|*]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 0u9hryyenckm63lv4l1e5lebhm09mov 0 124063 6682988 6482291 2026-05-30T14:41:52Z ~2026-31561-50 260674 /* Maistrov stolp */ popravek tipkarske napake 6682988 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zavrh}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zavrh |geopedia=#L410_T13_F10107644_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 22.77 |latNS = N | longd = 15 |longm = 50 |longs = 3.09 |longEW = E |najdisi=Zavrh+Voličina |nadmorska=343,3 |povrsina=1,34 |prebivalstvo=415 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2232 |posta=Voličina |obcina=Lenart |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Zavrh''' je [[naselje]] v [[občina Lenart|Občini Lenart]]. ''Zavrh'' je razloženo naselje na slemenu nad [[Pesniška dolina|Pesniško dolino]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]]. Sleme, na katerem se razprostira Zavrh je na severni strani pokrito z mešanimi [[gozd]]ovi, na južni strani pa se raztezajo [[vinograd]]i, [[sadovnjak]]i in majhne [[njiva|njive]]. Področje spada med stara vinogradniška območja, kjer so v preteklosti prevladovale [[viničarija|viničarije]]. Pojav [[Trtna uš|trtne uši]] konec [[19. stoletje|19. stoletja]] je uničil precej vinogradov, ki se šele v zadnjih letih ponovno obnavljajo. V [[Stupičeva vila|Stupičevi vili]] je [[Rudolf Maister]] napisal drugo pesniško zbirko ''Kitice mojih'' ([[1929]]). Leta [[1986]] so Završani v Stupičevi vili uredili Maistrovo spominsko sobo. ==Maistrov stolp == Na Zavrhu stoji Maistrov stolp, ki ga je turistično društvo postavilo v njegov spomin leta [[1963]]. Prvotno je stal tu leseni stolp, ki so ga postavili po načrtih generalovega sina [[Borut Majster|Boruta Maistra]]. Danes pa se dviga 17 metrov visok kovinski ''Maistrov stolp'' ki so ga izdeleli [[Klemos]]ovi učenci iz [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta]] leta [[1983]]. Ob lepem vremenu izjemen razgled od [[Pohorje|Pohorja]], [[Kozjak]]a, [[Boč]]a, [[Donačka gora|Donačke gore]] in vrhov sosednje [[Hrvaška|Hrvaške]] vse do [[Madžarska|madžarskih]] ravnin. == Galerija == <gallery> Slika:Meistrov stolp.JPG|Maistrov stolp Slika:KapelicaZavrh71.jpg|Kapelica pri hiši Zavrh 71 </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Rudolf Maister]] == Zunanje povezave == * [http://www.tdrmv-zavrh.si/ Domača stran Turističnega društva Rudolf Maister-Vojanov Zavrh] {{commons category|Zavrh, Lenart}} {{Lenart}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Lenart]] [[Kategorija:Rudolf Maister]] ppj5t7msmohy3auqckbqxovjakbbn0x 6682990 6682988 2026-05-30T14:44:37Z ~2026-31561-50 260674 /* Maistrov stolp */ popravek tipkarske napake 6682990 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zavrh}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zavrh |geopedia=#L410_T13_F10107644_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 22.77 |latNS = N | longd = 15 |longm = 50 |longs = 3.09 |longEW = E |najdisi=Zavrh+Voličina |nadmorska=343,3 |povrsina=1,34 |prebivalstvo=415 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2232 |posta=Voličina |obcina=Lenart |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Zavrh''' je [[naselje]] v [[občina Lenart|Občini Lenart]]. ''Zavrh'' je razloženo naselje na slemenu nad [[Pesniška dolina|Pesniško dolino]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]]. Sleme, na katerem se razprostira Zavrh je na severni strani pokrito z mešanimi [[gozd]]ovi, na južni strani pa se raztezajo [[vinograd]]i, [[sadovnjak]]i in majhne [[njiva|njive]]. Področje spada med stara vinogradniška območja, kjer so v preteklosti prevladovale [[viničarija|viničarije]]. Pojav [[Trtna uš|trtne uši]] konec [[19. stoletje|19. stoletja]] je uničil precej vinogradov, ki se šele v zadnjih letih ponovno obnavljajo. V [[Stupičeva vila|Stupičevi vili]] je [[Rudolf Maister]] napisal drugo pesniško zbirko ''Kitice mojih'' ([[1929]]). Leta [[1986]] so Završani v Stupičevi vili uredili Maistrovo spominsko sobo. ==Maistrov stolp == Na Zavrhu stoji Maistrov stolp, ki ga je turistično društvo postavilo v njegov spomin leta [[1963]]. Prvotno je stal tu leseni stolp, ki so ga postavili po načrtih generalovega sina [[Borut Majster|Boruta Maistra]]. Danes pa se dviga 17 metrov visok kovinski ''Maistrov stolp'', ki so ga izdelali [[Klemos]]ovi učenci iz [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta]] leta [[1983]]. Ob lepem vremenu ima izjemen razgled do [[Pohorje|Pohorja]], [[Kozjak]]a, [[Boč]]a, [[Donačka gora|Donačke gore]] in vrhov sosednje [[Hrvaška|Hrvaške]], vse do [[Madžarska|madžarskih]] ravnin. == Galerija == <gallery> Slika:Meistrov stolp.JPG|Maistrov stolp Slika:KapelicaZavrh71.jpg|Kapelica pri hiši Zavrh 71 </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Rudolf Maister]] == Zunanje povezave == * [http://www.tdrmv-zavrh.si/ Domača stran Turističnega društva Rudolf Maister-Vojanov Zavrh] {{commons category|Zavrh, Lenart}} {{Lenart}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Lenart]] [[Kategorija:Rudolf Maister]] pm6nrlti7bytuyno25p2jt743ub316p 3 126800 6683196 6679318 2026-05-31T07:45:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ nov razdelek 6683196 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) f6qbwkdihhaty3z01ev0if7u3x90lk1 6683225 6683196 2026-05-31T09:08:22Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odg 6683225 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. 9ew9oy80tipc4t9c2u5bq118sygxch3 6683280 6683225 2026-05-31T11:51:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odgovor 6683280 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. ctredocen3n1hgcw4ubpzphwg6hkt3p 0 138132 6683279 6323301 2026-05-31T11:45:17Z Gnooi 106999 /* Geografija */ 6683279 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Molat}} {{Infopolje Otoki | name = Molat | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Molat town.jpg | image size = 220px | image caption = Naselje [[Molat (naselje)|Molat]] | image alt = | map_image = Croatia - Molat.PNG | map_alt = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = |lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = | location = Jadransko morje | type = | pop = | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = [[Zadarski arhipelag]] | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 22,178 | area footnotes = | rank = | length km = 11 |length m= --> | length footnotes = | width km = 2,5 |width m= --> | width footnotes = | coastline km = 51,593 |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 142 | elevation footnotes = | highest mount = Knežak | Country heading = Uprava | country = {{zastava|Hrvaška}} | country admin divisions title = Županija | country admin divisions = [[Slika:Zastava zadarske zupanije.gif|20px]] [[Zadarska županija|Zadarska]] | country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil | country admin divisions 1 = ZD | country admin divisions title 2 = Registrska oznaka plovil | country admin divisions 2 = Ni določena | country admin divisions title 3 = Največje naselje | country admin divisions 3 = [[Molat (naselje)|Molat]] | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 admin divisions title 1 = | country 1 admin divisions 1 = | country 1 capital type = | country 1 capital = | country 1 largest city type = | country 1 largest city = | country 1 capital and largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 197 | population as of = 2011 | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = 8,88 | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = Hrvati | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = UTC +1 | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Molat''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''Melada'') je [[otok]] v [[sever]]nem delu [[Zadarski arhipelag|Zadarskega arhipelaga]], in je del [[Severna Dalmacija|Severne Dalmacije]]. Na vzhodu ga obliva Virško morje, na zahodu pa meji na odprto [[Jadransko morje]]. Na severu se le nekaj 100 m od otoka nahaja otok [[Ist]]. S površino 22,178 km² je po velikosti 19. med [[Seznam otokov na Hrvaškem|hrvaškimi otoki]] in 6. med otoki [[Zadarski arhipelag|Zadarskega arhipelaga]]. Upravnoteritorialno otok spada pod mesto [[Zadar]]. == Geografija == V otoškem reliefu sta opazna dva vzdolžna [[grič]]evnata hrbta, na enem od katerih je tudi najvišji [[topografski vrh|vrh]] ''Knežak'', ki doseže višino 142 [[mnm]]. Na otoku se nahaja tudi [[Molat (naselje)|istoimensko naselje]]. [[Slika:Molat satelite.png|thumb|200px|Molat - satelitska slika]] Molat je porasel z [[bor (drevo)|borovim]] [[gozd]]om in [[makija|makijo]]. Njegova v glavnem nizka severovzhodna [[obala]] je razčlenjena in prepredena s številnimi manjšimi [[zaliv]]i, od katerih je največji ''Jazi''. Slabše razvejana in bolj strma je jugozahodna [[obala]]. V notranjosti otoka ležijo tri naselja: [[Molat (naselje)|Molat]], [[Zapuntel]] in [[Brgulje]]. Vsako od teh naselji ima ob obali svoje [[pristanišče]], ob katerih so se razvili manjši [[zaselek|zaselki]]. Na otoku stalno živi 230 prebivalcev (popis 2025), ki se ukvarjajo s [[kmetijstvo]]m, [[pašništvo]]m [[ovca|ovc]] in [[ribištvo]]m. V naselju Molat pa se je pričela razvijati tudi [[turizem|turistična]] dejavnost. == Zgodovina == V sredini 11. stol. postane otok last zadarskega [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a ''sv. Kerševana''. Od leta [[1409]], pa [[oblast]] prevzamejo [[Benetke|benečani]], ki pa otok oddajajo v najem premožnim zadarskim [[družina]]m. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja so se otočani pričeli odseljevati. Odpluli so v New Orleans in New York, v zadnjih desetletjih pa se selijo predvsem v Zadar. Zadnji lastnik otoka je bil Conte Abelič, plemič, ki je od otočanov pobiral le sedmino pridelkov. Ob tem sogovorniki mimogrede pripomnijo, da je sedaj PDV 22 %. Leta 1936 je kraljevina Jugoslavija od grofa Abeliča otok odkupila in zemljišča podelila otočanom. V najboljših časih je na otoku živelo 700 otočanov, imeli so tri trgovine in dve mesnici. Pridno so obdelovali polja in se ukvarjali z ribištvom. Skoraj vsaka družina je imela tudi ovce, krave in svinje. Združevali so se v ovčarsko-mlekarski zadrugi, saj so na otoku vzgajali vsega skupaj čez 1500 ovac. Izdelovali so dober in znan sir. Ribiči so se združevali v ribiški zadrugi. Lovili so predvsem drobno plavo ribo, ki so jo prodajali na kontinent. Sardele pa tudi osoljevali in jih v lesenih čebričkih prodajali v Zadru. Danes tovrstnega ribištva ni več. Posamezni ribiči so organizirani v športno ribolovno društvo. Od leta 1942 pa do kapitulacije Italije je bilo na otoku zloglasno koncentracijsko taborišče. V barakah in šotorih, obdanih z bodečo žico in s stražnimi stolpi, je v nečloveških razmerah težke čase preživljalo 20.000 antifašistov in upornikov, večinoma domačinov iz Dalmacije. Tisoč taboriščnikov je bilo ustreljenih ali pa so umrli zaradi lakote in težkih razmer. V spomin in opomin na te težke čase so domačini ohranili stražni stolp ob vhodu v nekdanje taborišče. V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so imeli v letih [[1941]] do [[1943]] [[Italijani]] na otoku [[koncentracijsko taborišče]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov Hrvaške]] * http://hr.wikipedia.org/wiki/Molat {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] s4oz0ep27mjsp5umiq2ob2ogf0dngf0 0 138508 6683172 6094929 2026-05-31T05:05:47Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683172 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=[[Wikipedija:Slogovni priročnik/Biografije|WP:BIO]]}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba |name=Ljudmil Rus|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=Ljudmil Rus.jpg |caption=|image_size=200px|occupation=}} '''Ljudmil Rus''' (1933<ref>{{Navedi splet|title=Ljudmil Rus Guitar Orchestra|url=https://www.culture.si/en/Ljudmil_Rus_Guitar_Orchestra|website=Culture of Slovenia|accessdate=2023-09-20|language=en}}</ref>—23. december 2021),<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Ljudmil Rus|url=https://egta-drustvo.si/umrl-je-ljudmil-rus/|website=EGTA|date=2022-01-01|accessdate=2023-09-20|language=sl-SI|first=Mario|last=Kurtjak}}</ref> ustanovitelj (1963) in [[dirigent]] [[kitarski orkester Ljudmila Rusa|kitarskega orkestra Ljudmila Rusa]], je v mladosti študiral psihologijo in filozofijo. Svoje znanje s tega področja je postavil v službo svojega glasbeno-pedagoškega delovanja. Od začetka do upokojitve je poučeval [[Kitara|kitaro]] na Glasbeni šoli Franca Šturma. S svojim velikim strokovnim znanjem in bogatimi pedagoškimi izkušnjami je vzgojil celo vrsto odličnih kitaristov, uveljavljenih doma in v tujini. Njegovi učenci izstopajo s svojo pravilno in zanesljivo tehniko kot tudi z ustvarjalnim tolmačenjem glasbene misli. Na republiških, zveznih, državnih in mednarodnih tekmovanjih so dobivali najvišja priznanja. Poleg svojega rednega dela je Ljudmil Rus velik del svojega življenja posvetil [[kitarski orkester Ljudmila Rusa|kitarskemu orkestru]], ki ga je navdušil za neutrudljivo iskanje literature za tovrstno sestavo. Začel je s samostojnim prirejanjem skladb različnih avtorjev. Poleg teh pa je tekom let še sam ustvaril nekaj zelo uspešnih skladb za ta [[orkester]]. Tako se je Ljudmil Rus razvil v vsestransko glasbeno osebnost, ki jo je nenehno iskanje in ustvarjalni nemir gnala naprej k čim bolj dovršenim osebnim izrazom. Izdal je tudi knjigo z izvirnim naslovom »Njeno veličanstvo kitara in njeni podaniki«. Profesor Ljudmil Rus je umrl na svojem domu v Ljubljani, star 88 let. == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kitarski-orkester.blogspot.com Kitarski orkester Ljudmila Rusa (uradna stran)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rus, Ljudmil}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 15v36kxig2nybti4iy0xkmn4fcu0u8p 0 140766 6682931 6419171 2026-05-30T13:13:04Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6682931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Arta Velika | image_name = Island Arta Vela - panoramio.jpg | image_caption = Južna obala | mapframe = yes | mapframe-zoom = 10 | mapframe-stroke-width = 1 |map = Hrvaška |coordinates wikidata = 1 |area_km2 = 1,27 |coastline_km = 5,53 |elevation_m = 95 |country = Hrvaška | country_admin_divisions_title = [[Županije Hrvaške|Županija]] | country_admin_divisions = [[Šibeniško-kninska županija|Šibenik-Knin]] | country_largest_city = | population = 0 | population_as_of = | density_km2 = | ethnic_groups = | additional_info = }} '''Arta Velika''' je nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otoček leži severozahodno od otoka [[Murter]], od katerega je oddaljen okoli 2,5&nbsp;km, ter okoli 5&nbsp;km jugovzhodno od naselja [[Pakoštane|Pakoštani]]. Površina otočka je 1,27&nbsp;km², dolžina [[obala|obalnega pasu]] meri 5,531&nbsp;km². Najvišji vrh, ''Vela glava'', je visok 95&nbsp;m. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] gologms78h1jd36raergyiuphcbi5rn 0 140769 6682952 6365628 2026-05-30T13:54:03Z Pinky sl 2932 |coastline_km 6682952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |coordinates wikidata=yes |country={{CRO}}|area km2=0,279 |location=[[Jadransko morje]] |coastline_km=2,31 |map=Hrvaška |elevation_m=56 }} '''Borovnik''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Narodni park Kornati|Narodnem parku Kornati]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otoček leži severno od otočka [[Mana]] in južno od [[Kornat]]a. Površina meri 0,279&nbsp;km², obala je doga 2,31&nbsp;km. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] je visok 56&nbsp;metrov. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Kornatski otoki]] l0b10xrkp1k2e2xymhkab49u009zfoc 0 143677 6682951 6419179 2026-05-30T13:53:26Z Pinky sl 2932 |coastline_km = 0,63 6682951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Artica |map = Hrvaška |image = OSTROVY PLNÉ VEGETÁCIE - ISLANDS FULL OF VEGETATION - panoramio.jpg |image_caption = Artica zadaj levo, spredaj [[Žavinac Mali]] |coordinates wikidata = 1 |country = {{CRO}} |area_km2 = 0,03 |coastline_km = 0,63 }} '''Artica''' (tudi '''Vela Artica''') je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Šibeniški arhipelag|Šibeniškemu arhipelagu]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otoček leži okoli 0,5 km severozahodno od [[Arta Velika|Arte Velike]]. Njegova površina meri 0,03 km². Dolžina [[obala|obalnega pasu]] znaša 0,63 km. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji na zahodni obali otočka, oddaja svetlobni signal R Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 7 [[morska milja|milj]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 1qnux6tx88i2nzko4lrwcwk3nh4aggm 0 154457 6683151 6636885 2026-05-30T21:42:49Z MaksiKavsek 244409 slog, pmm boj relevantna slika 6683151 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Erwin Rösener |nickname= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]] |branch=[[Sturmabteilung]]<br>[[Schutzstaffel]] |service= |serviceyears=1920–1930<br>1930–1945 |rank=[[SS-Obergruppenführer]] |servicenumber= |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= |image=Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman (cropped).jpg}} '''Erwin Rösener''', [[Nemci|nemški]] [[Schutzstaffel|SS]] [[general]], * [[2. februar]] [[1902]], [[Schwerte]], [[Nemško cesarstvo]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]. Rösener je nazadnje imel čin ''[[SS-Obergruppenführer]]''. Odgovoren je za poboje civilistov na nemškem okupiranem ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]] med drugo svetovno vojno. Posledično je bil po vojni obsojen na smrt kot vojni zločinec. == Življenjepis == Bil je eden zgodnjih članov [[NSDAP]], 6. novembra 1926 je vstopil še v [[Sturmabteilung]] (SA). Leta 1929 je zaprosil za vstop v [[Schutzstaffel]] (SS), kamor so ga sprejeli naslednje leto. Tu se je do leta 1944 povzpel do čina [[SS-Obergruppenführer]] in general [[Waffen-SS]] ter [[Polizei|policije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://geocities.com/~orion47/SS-POLIZEI/SS-Ogruf_M-Z.html |title=SS-Obergruppenführer & General der Polizei (M-Z) |accessdate=2009-10-28 |archive-date=2009-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028181124/http://geocities.com/~orion47/SS-POLIZEI/SS-Ogruf_M-Z.html |url-status=live }}</ref> Bil je tudi član [[Freundeskreis der Wirtshaft|Kroga prijateljev ekonomije]],<ref>[http://www.bundesarchiv.de/foxpublic/2660D9C50A06221200000000D3E3D175/findmittelinfo.html Freundeskreises des Reichsführers-SS]</ref> skupine nemških industrialcev, ki so zbirali denar za rasne raziskave znotraj Tretjega rajha. Na svojem medvojnem položaju je bil tako visoko v nacistični hierarhiji, da je bil neposredno podrejen [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ssocr.com/generalss/hsspf.htm |title=Higher SS and Police Leaders |accessdate=2011-07-09 |archive-date=2007-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070919161516/http://www.ssocr.com/generalss/hsspf.htm |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je bil dodeljen [[SS-Oberabschnitt Alpenland]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fpp.co.uk/Himmler/Note041241.html |title=Real History and Hitler's Role in the Holocaust |accessdate=2011-07-09 |archive-date=2011-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608211833/http://www.fpp.co.uk/Himmler/Note041241.html |url-status=dead }}</ref> kateremu so pripojili tudi del okupirane Slovenije. Med oktobrom 1944 do konca vojne je bil vodja protipartizanskega štaba, s sedežem v Ljubljani; Rösener je stanoval v zaseženi [[Vila Vrhunec|Vili Vrhunec]].<ref>[[Bogo_Zupančič]]: ''Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24'' (Ljubljana, 2005), 72.</ref> V okviru obeh položajev je ukazal usmrtitve civilistov, talcev in vojnih ujetnikov kot povračilni ukrep za partizanske napade. V okviru svojega položaja je bil tudi ustanovitelj [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]]. Zaradi več primerov poboja večjega števila civilnega prebivalstva je bil obtožen po vojni, na enem od [[Nürnberški procesi|Nürnberških procesov]].{{Citation needed|date=April 2025}} 8. maja 1945 je Rösener v času ''[[Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije|krizne situacije]]'' zapustil vodstveni položaj in svoje vojake brez da bi jih o tem obvestil, prav tako ni obvestil nadrejenih, zaradi tega so mu v taborišču za vojne ujetnike 209 v [[Bellaria|Bellariji]] decembra 1945 sodili pod vodstvom polkovnika [[Walter von Seeler|Walterja von Seelerja]] in generala [[Heinrich von Vietinghoff|Heinricha von Scheel Vietinghoffa]]. Zaradi nerazčiščenih okoliščin dogodka ni bil kaznovan. Po nemški kapitulaciji je pobegnil v Avstrijo, kjer pa so ga Britanci ujeli in ga poslali nazaj v Jugoslavijo (Slovenijo), kjer je bil v sklopu t. i. [[Rupnikov proces|rupnikovega procesa]] 30. avgusta 1946 obsojen na smrt. 4. septembra istega leta je bil [[obešenje|obešen]] in bil še istega dne pokopan v neoznačen grob na [[Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam nemških generalov]] {{Rupnikov proces}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rösener, Erwin}} [[Kategorija:Erwin Rösener| ]] [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:SS-generali]] [[Kategorija:Nemški policisti]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Člani Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu]] [[Kategorija:Nemški vojni zločini druge svetovne vojne]] rdrcejn7q7h27bibzqxz8x274wqzb1m 0 157294 6682953 6414481 2026-05-30T13:54:42Z Pinky sl 2932 |coastline_km 6682953 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Borovnik}} {{Infopolje Otoki |coordinates wikidata=yes |country={{CRO}}|area km2=0,049 |location=[[Jadransko morje]] |coastline_km=0,86 |map=Hrvaška }} '''Borovnik''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Borovnik leži v [[Murterski kanal|Murterskem kanalu]] med otočkoma [[Ljutac]] in [[Bisaga (Murter)|Bisago]], od katere je oddaljen okoli 0,8&nbsp;km Njegova površina meri 0,049&nbsp;km². Dolžina [[obala|obalnega pasu]] je 0,86 km. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 7638eb6rn45dlctxjcc08zvqxpycu1n 0 158811 6683007 6678831 2026-05-30T15:13:04Z MaksiKavsek 244409 6683007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Dežman | image = Jože Dežman.jpg | caption = Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = zgodovina | work_institution = Gorenjski muzej Kranj, Muzej novejše zgodovine Slovenije | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne | prizes = |party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}| religion = | footnotes = }} '''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivar]], [[Filozofija|filozof]], muzealec, [[publicist]] in [[zgodovinar]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1997 iz filozofije in zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih mest v Muzeju novejše zgodovine in v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]]. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto političnih prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dezman-joze/|title=DEŽMAN, Jože. (1955-). Mestna knjižnica Kranj|date=2020|accessdate=6. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Lucijan|first=Adam}}</ref> V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'', v letih 1999−2001 revijo GG,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> glasilo Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva RK [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]], član IO [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.<ref>Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196; Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41; Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32</ref> Dvakrat je bil direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in je še vedno dolgoletni predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] (od 2005). Leta 2012 je bil imenovan za direktorja [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]]. Leta 2014 je z diseratcijo ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'' {{COBISS|ID=6749274}} doktoriral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Po imenovanju ministra za kulturo [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]] je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/joze-dezman-prejel-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-mnszs-odpoved-je-posledica-zakonskih-dolocil/662955|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-30|language=sl}}</ref> Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:{{navedi vir}}<blockquote>Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].</blockquote>Njegov stric je bil narodni heroj, general [[Anton Dežman|Anton Dežman - Tonček]], udeleženec bitke pri [[Dražgoška bitka|Dražgošah]] in po koncu vojne poveljnik gorenjske [[UDBA|Udbe]]. == Bibliografija == * ''Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin'' (katalog, Celje, 1990) * ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}} * ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}} * ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}} * ''Mariji: Brezjanski romarji'', 1999 * ''Marija Pomagaj na Brezjah'', 2000 * ''Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši'' (Mohorjeva, Celovec, 2004) * ''S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe'', 2005 * ''Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške'' (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta) * ''Slovenija 1945-1960'' (katalog razstave), 2007 * ''Fašizem in Slovenci : izbrane podobe'', 2009 * ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008'', 2009/10 * ''Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija'' (soavtor Pavel Jamnik), 2017 {{COBISS|ID=250656768}} * ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine'' * ''Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna'', 2013 * ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'', 2014 * ''Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja'', 2015 * ''SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi'', 2016 * ''Komunistični strah v gatah'': ''Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini'', 2025 {{COBISS|ID=250797824}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Dežman, Jože]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] mowbpkmd8gm7s5l5ues5skwbj81cntc 6683232 6683007 2026-05-31T09:35:29Z MaksiKavsek 244409 n. ps 6683232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Dežman | image = Jože Dežman.jpg | caption = Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | alma_mater = Univerza v Ljubljani | known_for = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne |party=[[ZKS]] {{small|nekdanja}}</br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}| religion = }} '''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivar]], [[Filozofija|filozof]], muzealec, [[publicist]] in [[zgodovinar]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1997 iz filozofije in zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih mest v Muzeju novejše zgodovine in v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]]. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto političnih prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dezman-joze/|title=DEŽMAN, Jože. (1955-). Mestna knjižnica Kranj|date=2020|accessdate=6. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Lucijan|first=Adam}}</ref> V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'', v letih 1999−2001 revijo GG,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> glasilo Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva RK [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]], član IO [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.<ref>Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196; Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41; Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32</ref> Dvakrat je bil direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in je še vedno dolgoletni predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] (od 2005). Leta 2012 je bil imenovan za direktorja [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]]. Leta 2014 je z diseratcijo ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'' {{COBISS|ID=6749274}} doktoriral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Po imenovanju ministra za kulturo [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]] je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/joze-dezman-prejel-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-mnszs-odpoved-je-posledica-zakonskih-dolocil/662955|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-30|language=sl}}</ref> Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:{{navedi vir}}<blockquote>Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].</blockquote>Njegov stric je bil narodni heroj, general [[Anton Dežman|Anton Dežman - Tonček]], udeleženec bitke pri [[Dražgoška bitka|Dražgošah]] in po koncu vojne poveljnik gorenjske [[UDBA|Udbe]]. == Bibliografija == * ''Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin'' (katalog, Celje, 1990) * ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}} * ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}} * ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}} * ''Mariji: Brezjanski romarji'', 1999 * ''Marija Pomagaj na Brezjah'', 2000 * ''Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši'' (Mohorjeva, Celovec, 2004) * ''S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe'', 2005 * ''Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške'' (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta) * ''Slovenija 1945-1960'' (katalog razstave), 2007 * ''Fašizem in Slovenci : izbrane podobe'', 2009 * ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008'', 2009/10 * ''Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija'' (soavtor Pavel Jamnik), 2017 {{COBISS|ID=250656768}} * ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine'' * ''Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna'', 2013 * ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'', 2014 * ''Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja'', 2015 * ''SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi'', 2016 * ''Komunistični strah v gatah'': ''Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini'', 2025 {{COBISS|ID=250797824}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Dežman, Jože]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] 6wek8ik8q9wsu2zze0k8sc3djkny5de 0 161740 6682954 6365627 2026-05-30T13:55:16Z Pinky sl 2932 |coastline_km 6682954 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Borovnik}} {{Infopolje Otoki |coordinates wikidata=yes |country={{CRO}} |area km2=0,034 |location=[[Jadransko morje]] |coastline_km=0,73 |map=Hrvaška }} '''Borovnik''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Borovnik leži med otokoma [[Brušnjak]] in [[Sit]]. Od Sita je oddaljen okoli 0,5&nbsp;km. Površina otočka meri 0,034&nbsp;km². Dolžina [[obala|obalnega pasu]] je 0,73&nbsp;km. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 36d5kiff4sknq6lvct4pgdqy3mrkp8b 0 163034 6682960 6419170 2026-05-30T13:58:26Z Pinky sl 2932 |coastline_km 6682960 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ula}} {{Infopolje Otoki |name=Ula |country = {{CRO}} |location = [[Jadransko morje]] |coordinates wikidata = 1 |map = Hrvaška |area_km2 = 0,013 |coastline_km = 0,42 }} {{coor title dms|43|52|02|N|15|31|55|E|}} '''Ula''' (tudi '''Artica Mala''') je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Ula leži južno od mesta [[Primošten]] pri otočkih [[Artica]] in [[Arta Velika]], od katere je oddeljena okoli 0,6&nbsp;km. Površina otočka meri 0,013&nbsp;km². Dolžina [[obala|obalnega pasu]] znaša 0,42&nbsp;km. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] bugiqdmrhrfzjvbp21a6phbudzaz0l3 0 163797 6682962 6419184 2026-05-30T13:58:47Z Pinky sl 2932 |coastline_km 6682962 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Žavinac}} {{Infopolje Otoki |name = Žavinac Mali |country = {{CRO}} |map = Hrvaška |coordinates wikidata = 1 |image = OSTROVY PLNÉ VEGETÁCIE - ISLANDS FULL OF VEGETATION - panoramio.jpg |image_caption = Žavinac Mali v ospredju, zadaj levo [[Artica]] |area_km2 = 0,012 |coastline_km = 0,39 }} '''Žavinac Mali''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Leži okoli 1,8 km jug-jugovzhodno od mesta [[Pakoštane]] v srednji [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Površina otočka meri 0,012 km². Dolžina [[obala|obalnega pasu]] znaša 0,39 km. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:otoki Dalmacije]] rgaxgj7n64z5idkvdr81inb6nn6meda 0 164257 6682957 6202208 2026-05-30T13:57:01Z Pinky sl 2932 |coastline_km 6682957 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Lukovac}} {{Infopolje Otoki |name=Lukovac |map=Croatia |waterbody=[[Jadransko morje]] |coastline_km=0,37 |area=0,017 km² |elevation m=5 |archipelago= |population=0 |coordinates wikidata=1 }} '''Lukovac''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otoček, na katerem je [[svetilnik]], leži okoli 6&nbsp;km južno od [[Hvar]]a in 6&nbsp;km zahodno od [[Šćedro|Ščedra]]. Površina otočka meri 0,017&nbsp;km². Dolžina [[obala|obalnega pasu]] znaša 0,37&nbsp;km. Najvišja [[triangulacijska točka|točka]] na otočku je visoka 5&nbsp;m. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal R Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 5 [[morska milja|milj]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:otoki Dalmacije]] meg8k7yyyg5bd11re03mpamlqruvg3o 6682959 6682957 2026-05-30T13:57:48Z Pinky sl 2932 |area_km2 6682959 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Lukovac}} {{Infopolje Otoki |name=Lukovac |map=Croatia |waterbody=[[Jadransko morje]] |coastline_km=0,37 |area_km2=0,017 |elevation m=5 |archipelago= |population=0 |coordinates wikidata=1 }} '''Lukovac''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otoček, na katerem je [[svetilnik]], leži okoli 6&nbsp;km južno od [[Hvar]]a in 6&nbsp;km zahodno od [[Šćedro|Ščedra]]. Površina otočka meri 0,017&nbsp;km². Dolžina [[obala|obalnega pasu]] znaša 0,37&nbsp;km. Najvišja [[triangulacijska točka|točka]] na otočku je visoka 5&nbsp;m. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal R Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 5 [[morska milja|milj]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:otoki Dalmacije]] 4qyndsrauq06qgkw06wngagbr2c0jzg 0 175351 6683236 6682769 2026-05-31T09:45:20Z MaksiKavsek 244409 policijski uradnik domobrancev 6683236 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Fritz Freitag (častnik)|Fritz Freitag]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[August Schmidhuber]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Vuk Rupnik]]<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km² veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] hqsgey0tr6e9wyv8inghjaaxgdxl9m4 10 193683 6683261 6242746 2026-05-31T11:10:32Z ~2026-13659-49 255600 6683261 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Stritarjevi nagrajenci | title = [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevi nagrajenci]] | colwidth = 23em | col1 = <poem> * 1998: [[Mitja Čander]] * 1999: [[Petra Vidali]] * 2000: [[Ignacija Fridl Jarc|Ignacija Fridl]] * 2001: [[Vanesa Matajc]] * 2002: [[Urban Vovk]] * 2003: [[Lucija Stepančič]] * 2004: [[Alenka Jovanovski]] * 2005: [[Petra Pogorevc]] * 2006: [[Gorazd Trušnovec]] </poem> | col2 = <poem> * 2007: [[Tina Kozin]] * 2008: [[Jelka Ciglenečki]] * 2009: [[Goran Dekleva]] * 2010: [[Gaja Kos]] * 2011: [[Ana Geršak]] * 2012: [[Mojca Pišek]] * 2013: [[Gabriela Babnik]] * 2014: [[Aljoša Harlamov]] * 2015: [[Tanja Petrič]] </poem> | col3 = <poem> * 2016: [[Aljaž Krivec]] * 2017: [[Maja Šučur]] * 2018: [[Diana Pungeršič]] * 2019: [[Martina Potisk]] * 2020: [[Veronika Šoster]] * 2021: [[Robert Kuret]] * 2022: [[Muanis Sinanović]] * 2023: [[Anja Radaljac]] * 2024: [[Petra Koršič]] * 2025: [[Majda Travnik Vode]] * 2026: [[Matej Bogataj]] </poem> | below = [[Društvo slovenskih pisateljev]]{{·}} [[Literarna kritika]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] </noinclude> dzydfkuq9sx0tpvgggg8qmqiwfpoz1e 10 208943 6682929 6233832 2026-05-30T13:06:25Z Pinky sl 2932 6682929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{{name|{{PAGENAMEBASE}}}}}}} | above =<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|{{{image name|}}}}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|{{{image caption|}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} | lat_deg = {{{lat_d|{{{latd|}}}}}} | lat_min = {{{lat_m|{{{latm|}}}}}} | lat_sec = {{{lat_s|{{{lats|}}}}}} | lat_dir = {{{lat_NS|{{{latNS|}}}}}} | lon_deg = {{{long_d|{{{longd|}}}}}} | lon_min = {{{long_m|{{{longm|}}}}}} | lon_sec = {{{long_s|{{{longs|}}}}}} | lon_dir = {{{long_EW|{{{longEW|}}}}}} }}}} | label1 = Etimologija | data1 = {{{etymology|}}} | header2 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label3 = Lega | data3 = {{{location|}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{both|{{{lat_d|{{{latd|}}}}}}|{{{long_d|{{{longd|}}}}}}}} {{both|{{{coordinates wikidata|{{{coordinates_wikidata|{{{wikidata|}}}}}}}}} | {{#property:P625}}}} | {{geobox coor|{{{lat_d|{{{latd|}}}}}}|{{{lat_m|{{{latm|}}}}}}|{{{lats|{{{lat_s|}}}}}}|{{{latNS|{{{lat_NS|}}}}}}|{{{longd|{{{long_d|}}}}}}|{{{long_m|{{{longm|}}}}}}|{{{longs|{{{long_s|}}}}}}|{{{longEW|{{{long_EW|}}}}}}|type:{{ifempty|{{{type|}}}|isle}}{{#ifeq:{{{type|}}}|city|{{#if:{{{pop|{{{population|}}}}}}|({{{pop|{{{population}}}}}})}}}}{{#if:{{{coordinates region|{{{coordinates_region|{{{region|}}}}}}}}}|_region:{{{coordinates region|{{{coordinates_region|{{{region}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates dim|{{{coordinates_dim|{{{dim|}}}}}}}}}|_dim:{{{coordinates dim|{{{coordinates_dim|{{{dim}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates scale|{{{coordinates_scale|{{{scale|}}}}}}}}}|_scale:{{{coordinates scale|{{{coordinates_scale|{{{scale}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates source|{{{coordinates_source|{{{source|}}}}}}}}}|_source:{{{coordinates source|{{{coordinates_source|{{{source}}}}}}}}}}}|{{#switch:{{{coordinates display|{{{coordinates_display|{{{display|}}}}}}}}}|i|inline=μ1|#default=title}}=yes|{{#if:{{{coordinates format|{{{coordinates_format|{{{format|}}}}}}}}}|format|μ2}}={{{coordinates format|{{{coordinates_format|{{{format|}}}}}}}}}|wikidata={{{coordinates wikidata|{{{coordinates_wikidata|{{{wikidata|}}}}}}}}}|wrap=yes}} | {{{coordinates|}}} }}{{#if:{{{coordinates|}}}|<!-- [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo nezaželen coordinates format]] -->}} | label5 = [[British national grid reference system|OS grid reference]] | data5 = {{#if:{{{GridReference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{GridReference}}}|25|{{{GridReference}}}}} }} | label6 = Otočje | class6 = note | data6 = {{{archipelago|}}} | label7 = Sosednja vodna telesa | data7 = {{{waterbody|}}} | label8 = Število otokov | data8 = {{{total islands|}}} | label9 = Večji otoki | data9 = {{{major islands|}}} | label10 = Površina | data10 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} | sqmi = {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} | m2 = {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} | sqft = {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} | ha = {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} | acre = {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }}{{{area|}}}{{{area footnotes|}}}{{#if:{{{rank|}}}|&nbsp;([[Seznam otokov po površini|{{{rank}}}]])}} <!--| label11 = [[Seznam otokov po površini|Area rank]]--> <!--| data11 = {{{rank|}}}--> | label12 = Dolžina | data12 = {{Infobox islands/length | km = {{{length km|{{{length_km|}}}}}} | mi = {{{length mi|{{{length_mi|}}}}}} | m = {{{length m|{{{length_m|}}}}}} | ft = {{{length ft|{{{length_ft|}}}}}} }}{{{length|}}}{{{length footnotes|}}} | label13 = Širina | data13 = {{#if:{{both|{{{width min km|}}}|{{{width max km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min mi|}}}|{{{width max mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min m|}}}|{{{width max m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min ft|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{ifempty|{{{width min km|}}}|{{{width min mi|}}}|{{{width min m|}}}|{{{width min ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{ifempty|{{{width max km|}}}|{{{width max mi|}}}|{{{width max m|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min km|}}}|{{{width max km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min mi|}}}|{{{width max mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min m|}}}|{{{width max m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min ft|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infobox islands/length | km = {{{width km|{{{width_km|}}}}}} | mi = {{{width mi|{{{width_mi|}}}}}} | m = {{{width m|{{{width_m|}}}}}} | ft = {{{width ft|{{{width_ft|}}}}}} }}<!-- -->}}{{{width|}}}{{{width footnotes|}}} | label14 = Dolžina obale | data14 = {{Infobox islands/length | km = {{{coastline km|{{{coastline_km|}}}}}} | mi = {{{coastline mi|{{{coastline_mi|}}}}}} | m = {{{coastline m|{{{coastline_m|}}}}}} | ft = {{{coastline ft|{{{coastline_ft|}}}}}} }}{{{coastline|}}}{{{coastline footnotes|}}} | label15 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data15 = {{Infobox islands/length | m = {{{elevation m|{{{elevation_m|}}}}}} | ft = {{{elevation ft|{{{elevation_ft|}}}}}} }}{{{elevation|}}}{{{elevation footnotes|}}} | label16 = Najvišji&nbsp;vrh | data16 = {{{highest mount|}}} | header22 = Uprava | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|{{{country admin divisions title|}}}}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|{{{country admin divisions|}}}}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|{{{country admin divisions title 1|}}}}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|{{{country admin divisions 1|}}}}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|{{{country admin divisions title 2|}}}}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|{{{country admin divisions 2|}}}}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|{{{country admin divisions title 3|}}}}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|{{{country admin divisions 3|}}}}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|{{{country admin divisions title 4|}}}}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|{{{country admin divisions 4|}}}}}} | label31 = Glavno{{#ifeq: {{{country capital type|mesto}}}|mesto|&#32;mesto}} | data31 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}||{{{country capital|}}}}} | label32 = Največje {{{country largest city type|naselje}}} | data32 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country largest city|}}}|{{{country largest city}}}{{#if: {{{country largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country largest city population}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{{country largest city type|{{{country capital type|mesto}}}}}} | data33 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}|{{{country capital and largest city}}}{{#if: {{{country largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country largest city population}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|{{{country leader title|}}}}}} | data34 = {{{country_leader_name|{{{country leader name|}}}}}} | label35 = Area covered | data35 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country area km2|}}} | sqmi = {{{country area sqmi|}}} | m2 = {{{country area m2|}}} | sqft = {{{country area sqft|}}} | ha = {{{country area ha|}}} | acre = {{{country area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country area|}}} | data36 = {{#if:{{{country1|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country1|}}}</div>}} | label37 = {{{country1_admin_divisions_title|{{{country 1 admin divisions title|}}}}}} | data37 = {{{country1_admin_divisions|{{{country 1 admin divisions|}}}}}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title_1|{{{country 1 admin divisions title 1|}}}}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions_1|{{{country 1 admin divisions 1|}}}}}} | label39 = Glavno{{#ifeq: {{{country 1 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data39 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}||{{{country 1 capital|}}}}} | label40 = Največje {{{country 1 largest city type|naselje}}} | data40 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 1 largest city|}}}|{{{country 1 largest city}}}{{#if: {{{country 1 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 1 largest city population}}})}}}}}} | label41 = Glavno in največje {{{country 1 largest city type|{{{country 1 capital type|city}}}}}} | data41 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}|{{{country 1 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 1 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 1 largest city population}}})}}}} | label42 = {{{country1_leader_title|{{{country 1 leader title|}}}}}} | data42 = {{{country1_leader_name|{{{country 1 leader name|}}}}}} | label43 = Area covered | data43 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 1 area km2|}}} | sqmi = {{{country 1 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 1 area m2|}}} | sqft = {{{country 1 area sqft|}}} | ha = {{{country 1 area ha|}}} | acre = {{{country 1 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 1 area|}}} | data44 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label45 = {{{country 2 admin divisions title|}}} | data45 = {{{country 2 admin divisions|}}} | label46 = {{{country 2 admin divisions title 1|}}} | data46 = {{{country 2 admin divisions 1|}}} | label47 = Glavno{{#ifeq: {{{country 2 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data47 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}||{{{country 2 capital|}}}}} | label48 = Največje {{{country 2 largest city type|naselje}}} | data48 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 2 largest city|}}}|{{{country 2 largest city}}}{{#if: {{{country 2 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 2 largest city population}}})}}}}}} | label49 = Glavno in največje {{{country 2 largest city type|{{{country 2 capital type|mesto}}}}}} | data49 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}|{{{country 2 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 2 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 2 largest city population}}})}}}} | label50 = {{{country 2 leader title|}}} | data50 = {{{country 2 leader name|}}} | label51 = Area covered | data51 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 2 area km2|}}} | sqmi = {{{country 2 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 2 area m2|}}} | sqft = {{{country 2 area sqft|}}} | ha = {{{country 2 area ha|}}} | acre = {{{country 2 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 2 area|}}} | data52 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label53 = {{{country 3 admin divisions title|}}} | data53 = {{{country 3 admin divisions|}}} | label54 = {{{country 3 admin divisions title 1|}}} | data54 = {{{country 3 admin divisions 1|}}} | label55 = Glavno{{#ifeq: {{{country 3 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data555 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}||{{{country 3 capital|}}}}} | label56 = Največje {{{country 3 largest city type|naselje}}} | data56 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 3 largest city|}}}|{{{country 3 largest city}}}{{#if: {{{country 3 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 3 largest city population}}})}}}}}} | label57 = Glavno in največje {{{country 3 largest city type|{{{country 3 capital type|mesto}}}}}} | data57 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}|{{{country 3 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 3 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 3 largest city population}}})}}}} | label58 = {{{country 3 leader title|}}} | data58 = {{{country 3 leader name|}}} | label59 = Area covered | data59 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 3 area km2|}}} | sqmi = {{{country 3 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 3 area m2|}}} | sqft = {{{country 3 area sqft|}}} | ha = {{{country 3 area ha|}}} | acre = {{{country 3 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 3 area|}}} | data60 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label61 = {{{country 4 admin divisions title|}}} | data61 = {{{country 4 admin divisions|}}} | label62 = {{{country 4 admin divisions title 1|}}} | data62 = {{{country 4 admin divisions 1|}}} | label63 = Glavno{{#ifeq: {{{country 4 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data63 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}||{{{country 4 capital|}}}}} | label64 = Največje {{{country 4 largest city type|naselje}}} | data64 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 4 largest city|}}}|{{{country 4 largest city}}}{{#if: {{{country 4 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 4 largest city population}}})}}}}}} | label65 = Glavno in največje {{{country 4 largest city type|{{{country 4 capital type|mesto}}}}}} | data65 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}|{{{country 4 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 4 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 4 largest city population}}})}}}} | label66 = {{{country 4 leader title|}}} | data66 = {{{country 4 leader name|}}} | label67 = Area covered | data67 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 4 area km2|}}} | sqmi = {{{country 4 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 4 area m2|}}} | sqft = {{{country 4 area sqft|}}} | ha = {{{country 4 area ha|}}} | acre = {{{country 4 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 4 area|}}} | data68 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label69 = {{{country 5 admin divisions title|}}} | data69 = {{{country 5 admin divisions|}}} | label70 = {{{country 5 admin divisions title 1|}}} | data70 = {{{country 5 admin divisions 1|}}} | labe71 = Glavno{{#ifeq: {{{country 5 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data71 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}||{{{country 5 capital|}}}}} | label72 = Največje {{{country 5 largest city type|naselje}}} | data72 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 5 largest city|}}}|{{{country 5 largest city}}}{{#if: {{{country 5 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 5 largest city population}}})}}}}}} | label73 = Glavno in največje {{{country 5 largest city type|{{{country 5 capital type|mesto}}}}}} | data73 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}|{{{country 5 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 5 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 5 largest city population}}})}}}} | label74 = {{{country 5 leader title|}}} | data74 = {{{country 5 leader name|}}} | label75 = Area covered | data75 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 5 area km2|}}} | sqmi = {{{country 5 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 5 area m2|}}} | sqft = {{{country 5 area sqft|}}} | ha = {{{country 5 area ha|}}} | acre = {{{country 5 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 5 area|}}} | data76 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label77 = {{{country 6 admin divisions title|}}} | data77 = {{{country 6 admin divisions|}}} | label78 = {{{country 6 admin divisions title 1|}}} | data78 = {{{country 6 admin divisions 1|}}} | label79 = Glavno{{#ifeq: {{{country 6 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data79 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}||{{{country 6 capital|}}}}} | label80 = Največje {{{country 6 largest city type|naselje}}} | data80 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 6 largest city|}}}|{{{country 6 largest city}}}{{#if: {{{country 6 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 6 largest city population}}})}}}}}} | label81 = Glavno in največje {{{country 6 largest city type|{{{country 6 capital type|mesto}}}}}} | data81 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}|{{{country 6 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 6 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 6 largest city population}}})}}}} | label82 = {{{country 6 leader title|}}} | data82 = {{{country 6 leader name|}}} | label83 = Area covered | data83 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 6 area km2|}}} | sqmi = {{{country 6 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 6 area m2|}}} | sqft = {{{country 6 area sqft|}}} | ha = {{{country 6 area ha|}}} | acre = {{{country 6 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 6 area|}}} | data84 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label85 = {{{country 7 admin divisions title|}}} | data85 = {{{country 7 admin divisions|}}} | label86 = {{{country 7 admin divisions title 1|}}} | data86 = {{{country 7 admin divisions 1|}}} | label87 = Glavno{{#ifeq: {{{country 7 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data87 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}||{{{country 7 capital|}}}}} | label88 = Največje {{{country 7 largest city type|naselje}}} | data88 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 7 largest city|}}}|{{{country 7 largest city}}}{{#if: {{{country 7 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 7 largest city population}}})}}}}}} | label89 = Glavno in največje {{{country 7 largest city type|{{{country 7 capital type|mesto}}}}}} | data89 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}|{{{country 7 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 7 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 7 largest city population}}})}}}} | label90 = {{{country 7 leader title|}}} | data90 = {{{country 7 leader name|}}} | label91 = Area covered | data91 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 7 area km2|}}} | sqmi = {{{country 7 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 7 area m2|}}} | sqft = {{{country 7 area sqft|}}} | ha = {{{country 7 area ha|}}} | acre = {{{country 7 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 7 area|}}} | data92 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label93 = {{{country 8 admin divisions title|}}} | data93 = {{{country 8 admin divisions|}}} | label94 = {{{country 8 admin divisions title 1|}}} | data94 = {{{country 8 admin divisions 1|}}} | label95 = Glavno{{#ifeq: {{{country 8 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data95 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}||{{{country 8 capital|}}}}} | label96 = Največje {{{country 8 largest city type|naselje}}} | data96 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 8 largest city|}}}|{{{country 8 largest city}}}{{#if: {{{country 8 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 8 largest city population}}})}}}}}} | label97 = Glavno in največje {{{country 8 largest city type|{{{country 8 capital type|mesto}}}}}} | data97 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}|{{{country 8 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 8 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 8 largest city population}}})}}}} | label98 = {{{country 8 leader title|}}} | data98 = {{{country 8 leader name|}}} | label99 = Area covered | data99 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 8 area km2|}}} | sqmi = {{{country 8 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 8 area m2|}}} | sqft = {{{country 8 area sqft|}}} | ha = {{{country 8 area ha|}}} | acre = {{{country 8 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 8 area|}}} <!-- end administration --> | header100 = {{#if:{{{demonym|}}}{{{population|}}}{{{density|}}}{{{density km2|{{{density_km2|}}}}}}{{{density sqmi|{{{density_sqmi|}}}}}}{{{ethnic groups|}}}|Demografija}} | label101 = Demonim | data101 = {{{demonym|}}} | label102 = Prebivalstvo | data102 = {{{population|}}} {{#if:{{{population as of|}}}|<small>(leta {{{population as of}}})</small>}}{{{population footnotes|}}} | label103 = [[List of islands by population|Population rank]] | data103 = {{#if:{{{population rank|{{{population_rank|}}}}}}|{{{population_rank|{{{population rank}}}}}} {{#if:{{{population rank max|{{{population_rank_max|}}}}}}|out of {{{population rank max|{{{population_rank_max}}}}}} }} }} | label104 = Gostota | data104 = {{Infobox islands/density| km2 = {{{density km2|{{{density_km2|}}}}}}| sqmi = {{{density sqmi|{{{density_sqmi|}}}}}} }}{{{density|}}}{{{density footnotes|}}}{{#if:{{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}|&nbsp;([[Seznam otokov po gostoti prebivalstva|{{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}]])}} <!--| label103 = [[Seznam otokov po gostoti prebivalstva|Density rank]]--> <!--| data103 = {{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}--> | label106 = Etnične skupine | data106 = {{{ethnic groups|}}} <!-- end demographics --> | header108 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}{{{website|}}}{{{additional info|}}}|Dodatne informacije}} <!-- ***Time Zones*** --> | label109 = {{#if:{{both|{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data109 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}| {{unbulleted list | 1= {{{timezone1|{{{timezone}}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}} }}}|([[UTC{{{utc_offset1|{{{utc_offset}}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|{{{utc_offset2|}}} }}}|([[UTC{{{utc_offset2|{{{utc_offset2}}}}}}]])}} }} }}}} | label110 = <span style="white-space:nowrap">&nbsp;•&nbsp;Summer ([[Poletni čas|DST]])</span> | data110 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}}|{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}} ([[UTC{{{utc_offset1_DST|{{{utc_offset_DST|}}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label111 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Postal code}} | data111 = {{{postal_code|}}} | label112 = {{{area_code_type|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}}} | data112 = {{{area_code|}}} | label113 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data113 = {{{registration_plate|}}} | label114 = Uradna spletna stran | data114 = {{{website|}}} | data115 = {{{additional info|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{Documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> p9s46jops1dakx61yxuik392k44fv5x 6682992 6682929 2026-05-30T14:53:11Z Pinky sl 2932 neznani parametri 6682992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{{name|{{PAGENAMEBASE}}}}}}} | above =<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|{{{image name|}}}}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|{{{image caption|}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} | lat_deg = {{{lat_d|{{{latd|}}}}}} | lat_min = {{{lat_m|{{{latm|}}}}}} | lat_sec = {{{lat_s|{{{lats|}}}}}} | lat_dir = {{{lat_NS|{{{latNS|}}}}}} | lon_deg = {{{long_d|{{{longd|}}}}}} | lon_min = {{{long_m|{{{longm|}}}}}} | lon_sec = {{{long_s|{{{longs|}}}}}} | lon_dir = {{{long_EW|{{{longEW|}}}}}} }}}} | label1 = Etimologija | data1 = {{{etymology|}}} | header2 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label3 = Lega | data3 = {{{location|}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{both|{{{lat_d|{{{latd|}}}}}}|{{{long_d|{{{longd|}}}}}}}} {{both|{{{coordinates wikidata|{{{coordinates_wikidata|{{{wikidata|}}}}}}}}} | {{#property:P625}}}} | {{geobox coor|{{{lat_d|{{{latd|}}}}}}|{{{lat_m|{{{latm|}}}}}}|{{{lats|{{{lat_s|}}}}}}|{{{latNS|{{{lat_NS|}}}}}}|{{{longd|{{{long_d|}}}}}}|{{{long_m|{{{longm|}}}}}}|{{{longs|{{{long_s|}}}}}}|{{{longEW|{{{long_EW|}}}}}}|type:{{ifempty|{{{type|}}}|isle}}{{#ifeq:{{{type|}}}|city|{{#if:{{{pop|{{{population|}}}}}}|({{{pop|{{{population}}}}}})}}}}{{#if:{{{coordinates region|{{{coordinates_region|{{{region|}}}}}}}}}|_region:{{{coordinates region|{{{coordinates_region|{{{region}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates dim|{{{coordinates_dim|{{{dim|}}}}}}}}}|_dim:{{{coordinates dim|{{{coordinates_dim|{{{dim}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates scale|{{{coordinates_scale|{{{scale|}}}}}}}}}|_scale:{{{coordinates scale|{{{coordinates_scale|{{{scale}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates source|{{{coordinates_source|{{{source|}}}}}}}}}|_source:{{{coordinates source|{{{coordinates_source|{{{source}}}}}}}}}}}|{{#switch:{{{coordinates display|{{{coordinates_display|{{{display|}}}}}}}}}|i|inline=μ1|#default=title}}=yes|{{#if:{{{coordinates format|{{{coordinates_format|{{{format|}}}}}}}}}|format|μ2}}={{{coordinates format|{{{coordinates_format|{{{format|}}}}}}}}}|wikidata={{{coordinates wikidata|{{{coordinates_wikidata|{{{wikidata|}}}}}}}}}|wrap=yes}} | {{{coordinates|}}} }}{{#if:{{{coordinates|}}}|<!-- [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo nezaželen coordinates format]] -->}} | label5 = [[British national grid reference system|OS grid reference]] | data5 = {{#if:{{{GridReference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{GridReference}}}|25|{{{GridReference}}}}} }} | label6 = Otočje | class6 = note | data6 = {{{archipelago|}}} | label7 = Sosednja vodna telesa | data7 = {{{waterbody|}}} | label8 = Število otokov | data8 = {{{total islands|}}} | label9 = Večji otoki | data9 = {{{major islands|}}} | label10 = Površina | data10 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} | sqmi = {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} | m2 = {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} | sqft = {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} | ha = {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} | acre = {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }}{{{area|}}}{{{area footnotes|}}}{{#if:{{{rank|}}}|&nbsp;([[Seznam otokov po površini|{{{rank}}}]])}} <!--| label11 = [[Seznam otokov po površini|Area rank]]--> <!--| data11 = {{{rank|}}}--> | label12 = Dolžina | data12 = {{Infobox islands/length | km = {{{length km|{{{length_km|}}}}}} | mi = {{{length mi|{{{length_mi|}}}}}} | m = {{{length m|{{{length_m|}}}}}} | ft = {{{length ft|{{{length_ft|}}}}}} }}{{{length|}}}{{{length footnotes|}}} | label13 = Širina | data13 = {{#if:{{both|{{{width min km|}}}|{{{width max km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min mi|}}}|{{{width max mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min m|}}}|{{{width max m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min ft|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{ifempty|{{{width min km|}}}|{{{width min mi|}}}|{{{width min m|}}}|{{{width min ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{ifempty|{{{width max km|}}}|{{{width max mi|}}}|{{{width max m|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min km|}}}|{{{width max km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min mi|}}}|{{{width max mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min m|}}}|{{{width max m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min ft|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infobox islands/length | km = {{{width km|{{{width_km|}}}}}} | mi = {{{width mi|{{{width_mi|}}}}}} | m = {{{width m|{{{width_m|}}}}}} | ft = {{{width ft|{{{width_ft|}}}}}} }}<!-- -->}}{{{width|}}}{{{width footnotes|}}} | label14 = Dolžina obale | data14 = {{Infobox islands/length | km = {{{coastline km|{{{coastline_km|}}}}}} | mi = {{{coastline mi|{{{coastline_mi|}}}}}} | m = {{{coastline m|{{{coastline_m|}}}}}} | ft = {{{coastline ft|{{{coastline_ft|}}}}}} }}{{{coastline|}}}{{{coastline footnotes|}}} | label15 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data15 = {{Infobox islands/length | m = {{{elevation m|{{{elevation_m|}}}}}} | ft = {{{elevation ft|{{{elevation_ft|}}}}}} }}{{{elevation|}}}{{{elevation footnotes|}}} | label16 = Najvišji&nbsp;vrh | data16 = {{{highest mount|}}} | header22 = Uprava | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|{{{country admin divisions title|}}}}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|{{{country admin divisions|}}}}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|{{{country admin divisions title 1|}}}}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|{{{country admin divisions 1|}}}}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|{{{country admin divisions title 2|}}}}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|{{{country admin divisions 2|}}}}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|{{{country admin divisions title 3|}}}}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|{{{country admin divisions 3|}}}}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|{{{country admin divisions title 4|}}}}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|{{{country admin divisions 4|}}}}}} | label31 = Glavno{{#ifeq: {{{country capital type|mesto}}}|mesto|&#32;mesto}} | data31 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}||{{{country capital|}}}}} | label32 = Največje {{{country largest city type|naselje}}} | data32 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country largest city|}}}|{{{country largest city}}}{{#if: {{{country largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country largest city population}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{{country largest city type|{{{country capital type|mesto}}}}}} | data33 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}|{{{country capital and largest city}}}{{#if: {{{country largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country largest city population}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|{{{country leader title|}}}}}} | data34 = {{{country_leader_name|{{{country leader name|}}}}}} | label35 = Area covered | data35 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country area km2|}}} | sqmi = {{{country area sqmi|}}} | m2 = {{{country area m2|}}} | sqft = {{{country area sqft|}}} | ha = {{{country area ha|}}} | acre = {{{country area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country area|}}} | data36 = {{#if:{{{country1|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country1|}}}</div>}} | label37 = {{{country1_admin_divisions_title|{{{country 1 admin divisions title|}}}}}} | data37 = {{{country1_admin_divisions|{{{country 1 admin divisions|}}}}}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title_1|{{{country 1 admin divisions title 1|}}}}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions_1|{{{country 1 admin divisions 1|}}}}}} | label39 = Glavno{{#ifeq: {{{country 1 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data39 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}||{{{country 1 capital|}}}}} | label40 = Največje {{{country 1 largest city type|naselje}}} | data40 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 1 largest city|}}}|{{{country 1 largest city}}}{{#if: {{{country 1 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 1 largest city population}}})}}}}}} | label41 = Glavno in največje {{{country 1 largest city type|{{{country 1 capital type|city}}}}}} | data41 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}|{{{country 1 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 1 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 1 largest city population}}})}}}} | label42 = {{{country1_leader_title|{{{country 1 leader title|}}}}}} | data42 = {{{country1_leader_name|{{{country 1 leader name|}}}}}} | label43 = Area covered | data43 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 1 area km2|}}} | sqmi = {{{country 1 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 1 area m2|}}} | sqft = {{{country 1 area sqft|}}} | ha = {{{country 1 area ha|}}} | acre = {{{country 1 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 1 area|}}} | data44 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label45 = {{{country 2 admin divisions title|}}} | data45 = {{{country 2 admin divisions|}}} | label46 = {{{country 2 admin divisions title 1|}}} | data46 = {{{country 2 admin divisions 1|}}} | label47 = Glavno{{#ifeq: {{{country 2 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data47 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}||{{{country 2 capital|}}}}} | label48 = Največje {{{country 2 largest city type|naselje}}} | data48 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 2 largest city|}}}|{{{country 2 largest city}}}{{#if: {{{country 2 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 2 largest city population}}})}}}}}} | label49 = Glavno in največje {{{country 2 largest city type|{{{country 2 capital type|mesto}}}}}} | data49 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}|{{{country 2 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 2 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 2 largest city population}}})}}}} | label50 = {{{country 2 leader title|}}} | data50 = {{{country 2 leader name|}}} | label51 = Area covered | data51 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 2 area km2|}}} | sqmi = {{{country 2 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 2 area m2|}}} | sqft = {{{country 2 area sqft|}}} | ha = {{{country 2 area ha|}}} | acre = {{{country 2 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 2 area|}}} | data52 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label53 = {{{country 3 admin divisions title|}}} | data53 = {{{country 3 admin divisions|}}} | label54 = {{{country 3 admin divisions title 1|}}} | data54 = {{{country 3 admin divisions 1|}}} | label55 = Glavno{{#ifeq: {{{country 3 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data555 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}||{{{country 3 capital|}}}}} | label56 = Največje {{{country 3 largest city type|naselje}}} | data56 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 3 largest city|}}}|{{{country 3 largest city}}}{{#if: {{{country 3 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 3 largest city population}}})}}}}}} | label57 = Glavno in največje {{{country 3 largest city type|{{{country 3 capital type|mesto}}}}}} | data57 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}|{{{country 3 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 3 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 3 largest city population}}})}}}} | label58 = {{{country 3 leader title|}}} | data58 = {{{country 3 leader name|}}} | label59 = Area covered | data59 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 3 area km2|}}} | sqmi = {{{country 3 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 3 area m2|}}} | sqft = {{{country 3 area sqft|}}} | ha = {{{country 3 area ha|}}} | acre = {{{country 3 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 3 area|}}} | data60 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label61 = {{{country 4 admin divisions title|}}} | data61 = {{{country 4 admin divisions|}}} | label62 = {{{country 4 admin divisions title 1|}}} | data62 = {{{country 4 admin divisions 1|}}} | label63 = Glavno{{#ifeq: {{{country 4 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data63 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}||{{{country 4 capital|}}}}} | label64 = Največje {{{country 4 largest city type|naselje}}} | data64 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 4 largest city|}}}|{{{country 4 largest city}}}{{#if: {{{country 4 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 4 largest city population}}})}}}}}} | label65 = Glavno in največje {{{country 4 largest city type|{{{country 4 capital type|mesto}}}}}} | data65 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}|{{{country 4 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 4 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 4 largest city population}}})}}}} | label66 = {{{country 4 leader title|}}} | data66 = {{{country 4 leader name|}}} | label67 = Area covered | data67 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 4 area km2|}}} | sqmi = {{{country 4 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 4 area m2|}}} | sqft = {{{country 4 area sqft|}}} | ha = {{{country 4 area ha|}}} | acre = {{{country 4 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 4 area|}}} | data68 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label69 = {{{country 5 admin divisions title|}}} | data69 = {{{country 5 admin divisions|}}} | label70 = {{{country 5 admin divisions title 1|}}} | data70 = {{{country 5 admin divisions 1|}}} | labe71 = Glavno{{#ifeq: {{{country 5 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data71 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}||{{{country 5 capital|}}}}} | label72 = Največje {{{country 5 largest city type|naselje}}} | data72 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 5 largest city|}}}|{{{country 5 largest city}}}{{#if: {{{country 5 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 5 largest city population}}})}}}}}} | label73 = Glavno in največje {{{country 5 largest city type|{{{country 5 capital type|mesto}}}}}} | data73 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}|{{{country 5 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 5 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 5 largest city population}}})}}}} | label74 = {{{country 5 leader title|}}} | data74 = {{{country 5 leader name|}}} | label75 = Area covered | data75 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 5 area km2|}}} | sqmi = {{{country 5 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 5 area m2|}}} | sqft = {{{country 5 area sqft|}}} | ha = {{{country 5 area ha|}}} | acre = {{{country 5 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 5 area|}}} | data76 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label77 = {{{country 6 admin divisions title|}}} | data77 = {{{country 6 admin divisions|}}} | label78 = {{{country 6 admin divisions title 1|}}} | data78 = {{{country 6 admin divisions 1|}}} | label79 = Glavno{{#ifeq: {{{country 6 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data79 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}||{{{country 6 capital|}}}}} | label80 = Največje {{{country 6 largest city type|naselje}}} | data80 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 6 largest city|}}}|{{{country 6 largest city}}}{{#if: {{{country 6 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 6 largest city population}}})}}}}}} | label81 = Glavno in največje {{{country 6 largest city type|{{{country 6 capital type|mesto}}}}}} | data81 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}|{{{country 6 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 6 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 6 largest city population}}})}}}} | label82 = {{{country 6 leader title|}}} | data82 = {{{country 6 leader name|}}} | label83 = Area covered | data83 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 6 area km2|}}} | sqmi = {{{country 6 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 6 area m2|}}} | sqft = {{{country 6 area sqft|}}} | ha = {{{country 6 area ha|}}} | acre = {{{country 6 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 6 area|}}} | data84 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label85 = {{{country 7 admin divisions title|}}} | data85 = {{{country 7 admin divisions|}}} | label86 = {{{country 7 admin divisions title 1|}}} | data86 = {{{country 7 admin divisions 1|}}} | label87 = Glavno{{#ifeq: {{{country 7 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data87 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}||{{{country 7 capital|}}}}} | label88 = Največje {{{country 7 largest city type|naselje}}} | data88 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 7 largest city|}}}|{{{country 7 largest city}}}{{#if: {{{country 7 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 7 largest city population}}})}}}}}} | label89 = Glavno in največje {{{country 7 largest city type|{{{country 7 capital type|mesto}}}}}} | data89 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}|{{{country 7 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 7 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 7 largest city population}}})}}}} | label90 = {{{country 7 leader title|}}} | data90 = {{{country 7 leader name|}}} | label91 = Area covered | data91 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 7 area km2|}}} | sqmi = {{{country 7 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 7 area m2|}}} | sqft = {{{country 7 area sqft|}}} | ha = {{{country 7 area ha|}}} | acre = {{{country 7 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 7 area|}}} | data92 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label93 = {{{country 8 admin divisions title|}}} | data93 = {{{country 8 admin divisions|}}} | label94 = {{{country 8 admin divisions title 1|}}} | data94 = {{{country 8 admin divisions 1|}}} | label95 = Glavno{{#ifeq: {{{country 8 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data95 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}||{{{country 8 capital|}}}}} | label96 = Največje {{{country 8 largest city type|naselje}}} | data96 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 8 largest city|}}}|{{{country 8 largest city}}}{{#if: {{{country 8 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 8 largest city population}}})}}}}}} | label97 = Glavno in največje {{{country 8 largest city type|{{{country 8 capital type|mesto}}}}}} | data97 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}|{{{country 8 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 8 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 8 largest city population}}})}}}} | label98 = {{{country 8 leader title|}}} | data98 = {{{country 8 leader name|}}} | label99 = Area covered | data99 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 8 area km2|}}} | sqmi = {{{country 8 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 8 area m2|}}} | sqft = {{{country 8 area sqft|}}} | ha = {{{country 8 area ha|}}} | acre = {{{country 8 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 8 area|}}} <!-- end administration --> | header100 = {{#if:{{{demonym|}}}{{{population|}}}{{{density|}}}{{{density km2|{{{density_km2|}}}}}}{{{density sqmi|{{{density_sqmi|}}}}}}{{{ethnic groups|}}}|Demografija}} | label101 = Demonim | data101 = {{{demonym|}}} | label102 = Prebivalstvo | data102 = {{{population|}}} {{#if:{{{population as of|}}}|<small>(leta {{{population as of}}})</small>}}{{{population footnotes|}}} | label103 = [[List of islands by population|Population rank]] | data103 = {{#if:{{{population rank|{{{population_rank|}}}}}}|{{{population_rank|{{{population rank}}}}}} {{#if:{{{population rank max|{{{population_rank_max|}}}}}}|out of {{{population rank max|{{{population_rank_max}}}}}} }} }} | label104 = Gostota | data104 = {{Infobox islands/density| km2 = {{{density km2|{{{density_km2|}}}}}}| sqmi = {{{density sqmi|{{{density_sqmi|}}}}}} }}{{{density|}}}{{{density footnotes|}}}{{#if:{{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}|&nbsp;([[Seznam otokov po gostoti prebivalstva|{{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}]])}} <!--| label103 = [[Seznam otokov po gostoti prebivalstva|Density rank]]--> <!--| data103 = {{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}--> | label106 = Etnične skupine | data106 = {{{ethnic groups|}}} <!-- end demographics --> | header108 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}{{{website|}}}{{{additional info|}}}|Dodatne informacije}} <!-- ***Time Zones*** --> | label109 = {{#if:{{both|{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data109 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}| {{unbulleted list | 1= {{{timezone1|{{{timezone}}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}} }}}|([[UTC{{{utc_offset1|{{{utc_offset}}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|{{{utc_offset2|}}} }}}|([[UTC{{{utc_offset2|{{{utc_offset2}}}}}}]])}} }} }}}} | label110 = <span style="white-space:nowrap">&nbsp;•&nbsp;Summer ([[Poletni čas|DST]])</span> | data110 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}}|{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}} ([[UTC{{{utc_offset1_DST|{{{utc_offset_DST|}}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label111 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Postal code}} | data111 = {{{postal_code|}}} | label112 = {{{area_code_type|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}}} | data112 = {{{area_code|}}} | label113 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data113 = {{{registration_plate|}}} | label114 = Uradna spletna stran | data114 = {{{website|}}} | data115 = {{{additional info|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Otoki]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{Documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> 24uhic0rd5vypvghtkt3e9k6p8rw7wc 6682994 6682992 2026-05-30T14:56:46Z Pinky sl 2932 posodobitev, +mapframe 6682994 wikitext text/x-wiki {{Infobox | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}}} | above = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|{{#if:{{{type|}}}|[[Ozemeljski spor]]|[[Ozemeljski spor]]}}{{#ifeq:{{{plural}}}|yes|s<br>|<br>}}}}<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}|no|yes}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | label1 = Other namesDruga imena= {{{other_names|}}} | label2 = Etimologija | data2 = {{{etymology|}}} | header3 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label4 = Lega | data4 = {{{location|}}} | label5 = Koordinati | data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:isle}}}} | label6 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data6 = {{#if:{{{grid_reference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{grid_reference|}}}|25|{{{grid_reference|}}}|name={{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} }} | label7 = [[Otok|Tip]] | data7 = {{{island_type|}}} | label8 = Otočje | class8 = note | data8 = {{{archipelago|}}} | label9 = {{nowrap|Sosednja vodna telesa}} | data9 = {{{waterbody|}}} | label10 = Število otokov | data10 = {{{total_islands|}}} | label11 = Večji otoki | data11 = {{{major_islands|}}} | label12 = Površina | data12 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{area_km2|}}} | sqmi = {{{area_sqmi|}}} | m2 = {{{area_m2|}}} | sqft = {{{area_sqft|}}} | ha = {{{area_ha|}}} | acre = {{{area_acre|}}} }}{{{area_footnotes|}}} | label13 = [[Seznam otokov po površini|Rang po površini]] | data13 = {{{rank|}}} | label14 = Dolžina | data14 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{length_km|}}} | mi = {{{length_mi|}}} | m = {{{length_m|}}} | ft = {{{length_ft|}}} }}{{{length_footnotes|}}} | label15 = Širina | data15 = {{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{if empty|{{{width_min_km|}}}|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_min_m|}}}|{{{width_min_ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{if empty|{{{width_max_km|}}}|{{{width_max_mi|}}}|{{{width_max_m|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{width_km|}}} | mi = {{{width_mi|}}} | m = {{{width_m|}}} | ft = {{{width_ft|}}} }}<!-- -->}}{{{width_footnotes|}}} | label16 = Dolžina obale | data16 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{coastline_km|}}} | mi = {{{coastline_mi|}}} | m = {{{coastline_m|}}} | ft = {{{coastline_ft|}}} }}{{{coastline_footnotes|}}} | label17 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data17 = {{Infopolje Otoki/dolžina | m = {{{elevation_m|}}} | ft = {{{elevation_ft|}}} }}{{{elevation_footnotes|}}} | label18 = Najvišji&nbsp;vrh | data18 = {{{highest_mount|}}} <!-- end geography --> | header22 = Uprava | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|}}} | label31 = Glavno mesto | data31 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{{country_capital|}}}}} | label32 = Največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|naselje}} | data32 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country_largest_city|}}}|{{{country_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|{{{country_capital_type|}}}|{{{country capital type|}}}|mesto}} | data33 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}|{{{country_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|}}} | data34 = {{{country_leader_name|}}} | label35 = Površina | data35 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country_area_km2|}}} | sqmi = {{{country_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country_area_m2|}}} | sqft = {{{country_area_sqft|}}} | ha = {{{country_area_ha|}}} | acre = {{{country_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country_area|}}} | header36 = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|Lastništvo uveljavlja}} | data37 = {{#if:{{{country1|}}}|{{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|<div class="ib-islands-country2">|<div class="ib-islands-country">}}{{{country1|}}}</div>}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title|}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions|}}} | label39 = {{{country1_admin_divisions_title_1|}}} | data39 = {{{country1_admin_divisions_1|}}} | label40 = {{{country1_admin_divisions_title_2|}}} | data40 = {{{country1_admin_divisions_2|}}} | label41 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data41 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{{country1_capital|}}}}} | label42 = Največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|naselje}} | data42 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country1_largest_city|}}}|{{{country1_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}}}} | label43 = Glavno in največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}} | data43 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}|{{{country1_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}} | label44 = {{{country1_leader_title|}}} | data44 = {{{country1_leader_name|}}} | label45 = Površina | data45 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country1_area_km2|}}} | sqmi = {{{country1_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country1_area_m2|}}} | sqft = {{{country1_area_sqft|}}} | ha = {{{country1_area_ha|}}} | acre = {{{country1_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country1_area|}}} | data54 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label55 = {{{country2_admin_divisions_title|}}} | data55 = {{{country2_admin_divisions|}}} | label56 = {{{country2_admin_divisions_title_1|}}} | data56 = {{{country2_admin_divisions_1|}}} | label57 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data57 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{{country2_capital|}}}}} | label58 = Največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|naselje}} | data58 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country2_largest_city|}}}|{{{country2_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}}}} | label59 = Glavno in največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}} | data59 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}|{{{country2_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}} | label60 = {{{country2_leader_title|}}} | data60 = {{{country2_leader_name|}}} | label61 = Površina | data61 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country2_area_km2|}}} | sqmi = {{{country2_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country2_area_m2|}}} | sqft = {{{country2_area_sqft|}}} | ha = {{{country2_area_ha|}}} | acre = {{{country2_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country2_area|}}} | data62 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label63 = {{{country3_admin_divisions_title|}}} | data63 = {{{country3_admin_divisions|}}} | label64 = {{{country3_admin_divisions_title_1|}}} | data64 = {{{country3_admin_divisions_1|}}} | label65 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data65 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{{country3_capital|}}}}} | label66 = Največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|naselje}} | data66 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country3_largest_city|}}}|{{{country3_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}}}} | label67 = Glavno in največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}} | data67 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}|{{{country3_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}} | label68 = {{{country3_leader_title|}}} | data68 = {{{country3_leader_name|}}} | label69 = Površina | data69 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country3_area_km2|}}} | sqmi = {{{country3_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country3_area_m2|}}} | sqft = {{{country3_area_sqft|}}} | ha = {{{country3_area_ha|}}} | acre = {{{country3_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country3_area|}}} | data70 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label71 = {{{country4_admin_divisions_title|}}} | data71 = {{{country4_admin_divisions|}}} | label72 = {{{country4_admin_divisions_title_1|}}} | data72 = {{{country4_admin_divisions_1|}}} | label73 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data73 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{{country4_capital|}}}}} | label74 = Največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|naselje}} | data74 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country4_largest_city|}}}|{{{country4_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}}}} | label75 = Glavno in največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}} | data75 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}|{{{country4_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}} | label76 = {{{country4_leader_title|}}} | data76 = {{{country4_leader_name|}}} | label77 = Površina | data77 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country4_area_km2|}}} | sqmi = {{{country4_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country4_area_m2|}}} | sqft = {{{country4_area_sqft|}}} | ha = {{{country4_area_ha|}}} | acre = {{{country4_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country4_area|}}} | data78 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label79 = {{{country5_admin_divisions_title|}}} | data79 = {{{country5_admin_divisions|}}} | label80 = {{{country5_admin_divisions_title_1|}}} | data80 = {{{country5_admin_divisions_1|}}} | label81 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data81 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{{country5_capital|}}}}} | label82 = Največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|naselje}} | data82 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country5_largest_city|}}}|{{{country5_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}}}} | label83 = Glavno in največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}} | data83 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}|{{{country5_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}} | label84 = {{{country5_leader_title|}}} | data84 = {{{country5_leader_name|}}} | label85 = Površina | data85 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country5_area_km2|}}} | sqmi = {{{country5_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country5_area_m2|}}} | sqft = {{{country5_area_sqft|}}} | ha = {{{country5_area_ha|}}} | acre = {{{country5_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country5_area|}}} | data86 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label87 = {{{country6_admin_divisions_title|}}} | data87 = {{{country6_admin_divisions|}}} | label88 = {{{country6_admin_divisions_title_1|}}} | data88 = {{{country6_admin_divisions_1|}}} | label89 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data89 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{{country6_capital|}}}}} | label90 = Največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|naselje}} | data90 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country6_largest_city|}}}|{{{country6_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}}}} | label91 = Glavno in največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}} | data91 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}|{{{country6_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}} | label92 = {{{country6_leader_title|}}} | data92 = {{{country6_leader_name|}}} | label93 = Površina | data93 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country6_area_km2|}}} | sqmi = {{{country6_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country6_area_m2|}}} | sqft = {{{country6_area_sqft|}}} | ha = {{{country6_area_ha|}}} | acre = {{{country6_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country6_area|}}} | data94 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label95 = {{{country7_admin_divisions_title|}}} | data95 = {{{country7_admin_divisions|}}} | label96 = {{{country7_admin_divisions_title_1|}}} | data96 = {{{country7_admin_divisions_1|}}} | label97 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data97 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{{country7_capital|}}}}} | label98 = Največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|naselje}} | data98 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country7_largest_city|}}}|{{{country7_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}}}} | label99 = Glavno in največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}} | data99 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}|{{{country7_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}} | label100 = {{{country7_leader_title|}}} | data100 = {{{country7_leader_name|}}} | label101 = Površina | data101 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country7_area_km2|}}} | sqmi = {{{country7_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country7_area_m2|}}} | sqft = {{{country7_area_sqft|}}} | ha = {{{country7_area_ha|}}} | acre = {{{country7_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country7_area|}}} | data102 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label103 = {{{country8_admin_divisions_title|}}} | data103 = {{{country8_admin_divisions|}}} | label104 = {{{country8_admin_divisions_title_1|}}} | data104 = {{{country8_admin_divisions_1|}}} | label105 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data105 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{{country8_capital|}}}}} | label106 = Največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|naselje}} | data106 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country8_largest_city|}}}|{{{country8_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}}}} | label107 = Glavno in največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}} | data107 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}|{{{country8_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}} | label108 = {{{country8_leader_title|}}} | data108 = {{{country8_leader_name|}}} | label109 = Površina | data109 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country8_area_km2|}}} | sqmi = {{{country8_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country8_area_m2|}}} | sqft = {{{country8_area_sqft|}}} | ha = {{{country8_area_ha|}}} | acre = {{{country8_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country8_area|}}} <!-- end administration --> | header110 = Demografija | label111 = Demonim | data111 = {{{demonym|}}} | label112 = Prebivalstvo | data112 = {{{population|}}} {{#if:{{{population_as_of|}}}|({{{population_as_of|}}})}}{{{population_footnotes|}}} | label113 = Rang po preb. | data113 = {{#if:{{{population_rank|}}}|{{{population_rank|}}} {{#if:{{{population_rank_max|}}}|out of {{{population_rank_max|}}} }} }} | label114 = Gostota preb. | data114 = {{Infopolje Otoki/gostota| km2 = {{{density_km2|}}}| sqmi = {{{density_sqmi|}}} }}{{{density_footnotes|}}} | label115 = Rang po gostoti preb. | data115 = {{{density_rank|}}} | label116 = Jeziki | data116 = {{{languages|}}} | label117 = Etnične skupine | data117 = {{{ethnic_groups|}}} <!-- end demographics --> | header118 = Dodatne informacije <!-- ***Time Zones*** --> | label119 = {{#if:{{both|{{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone|}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data119 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|}}}{{{utc_offset|}}}|([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1|}}}|{{{utc_offset}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|}}}|([[UTC{{{utc_offset2}}}]])}} }} }}}} | label120 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletni ([[Poletni čas|DST]])</span> | data120 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{if empty|{{{timezone1_DST|}}}|{{{timezone_DST|}}}}} ([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1_DST|}}}|{{{utc_offset_DST|}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label121 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Poštna številka}} | data121 = {{{postal_code|}}} | label122 = {{if empty|{{{area_code_type|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}} | data122 = {{{area_code|}}} | label123 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data123 = {{{registration_plate|}}} | label124 = {{if empty|{{{iso_code_type|}}}|[[ISO 3166-2|ISO koda]]}} | data124 = {{{iso_code|}}} | label125 = Uradna spletna stran | data125 = {{{website|}}} | data126 = {{{additional_info|}}} | header127 = <nowiki /> | data128 = {{{misc|}}} {{{module|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country_admin_divisions_title|}}}}}|Country|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|χ{{PAGENAME}}]] }}{{#if:{{{additional_info|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z dodatnimi informacijami|{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Source}} >= 0 |σ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|anguage}} >= 0 |ψ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|National Geospatial}} >= 0 |ν}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Administered}} >= 0 |α}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|ISO}} >= 0 |ι}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Literacy}} >= 0 |λ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|temperature}} >= 0 |τ}}{{PAGENAME}}]] }} }}{{#if:{{{embed|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki s parametrom embed]]}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Otoki]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = Infopolje otoki | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} |local_name; native_name |nickname; sobriquet |image; image_name |image_map; map_image |image_map_caption; map_image_caption; map_caption |pushpin_map; map |pushpin_map_alt; map_alt |pushpin_map_width; map_width |pushpin_mark; pushpin_map_mark; map_mark |pushpin_mark_width; pushpin_map_mark_width; map_mark_width |pushpin_relief; pushpin_map_relief; map_relief |pushpin_label; pushpin_map_label; label |pushpin_label_position; pushpin_map_label_position; label_position |country_capital_type; country capital type |country_largest_city_type; country largest city type |country1_capital_type; country 1 capital type |country2_capital_type; country 2 capital type |country3_capital_type; country 3 capital type |country4_capital_type; country 4 capital type |country5_capital_type; country 5 capital type |country6_capital_type; country 6 capital type |country7_capital_type; country 7 capital type |country8_capital_type; country 8 capital type |width_min_km; width_min_mi; width_min_m; width_min_ft |width_max_km; width_max_mi; width_max_m; width_max_ft |timezone1; timezone |utc_offset1; utc_offset |timezone1_DST; timezone_DST |utc_offset1_DST; utc_offset_DST<!-- |area_km2; area_sqmi; area_m2; area_sqft; area_ha; area_acre |width_km; width_mi; width_m; width_ft |length_km; length_mi; length_m; length_ft |coastline_km; coastline_mi; coastline_m; coastline_ft |elevation_m; elevation_ft |country_area_km2; country_area_sqmi; country_area_m2; country_area_sqft; country_area_ha; country_area_acre |country1_area_km2; country1_area_sqmi; country1_area_m2; country1_area_sqft; country1_area_ha; country1_area_acre |country2_area_km2; country2_area_sqmi; country2_area_m2; country2_area_sqft; country2_area_ha; country2_area_acre |country3_area_km2; country3_area_sqmi; country3_area_m2; country3_area_sqft; country3_area_ha; country3_area_acre |country4_area_km2; country4_area_sqmi; country4_area_m2; country4_area_sqft; country4_area_ha; country4_area_acre |country5_area_km2; country5_area_sqmi; country5_area_m2; country5_area_sqft; country5_area_ha; country5_area_acre |country6_area_km2; country6_area_sqmi; country6_area_m2; country6_area_sqft; country6_area_ha; country6_area_acre |country7_area_km2; country7_area_sqmi; country7_area_m2; country7_area_sqft; country7_area_ha; country7_area_acre |country8_area_km2; country8_area_sqmi; country8_area_m2; country8_area_sqft; country8_area_ha; country8_area_acre |density_km2; density_sqmi--> }}{{main other|{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}||{{#if:{{{map_caption|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map caption]] -->|}}}}| }}{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_alt|}}}||{{#if:{{{map_alt|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map alt]] -->|}}}}| }}}}<!-- -->{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> phu2ne2hi8ji49esnep4vzpokre0nbw 6683020 6682994 2026-05-30T15:46:49Z Pinky sl 2932 Koord iz wikidata 6683020 wikitext text/x-wiki {{Infobox | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}}} | above = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|{{#if:{{{type|}}}|[[Ozemeljski spor]]|[[Ozemeljski spor]]}}{{#ifeq:{{{plural}}}|yes|s<br>|<br>}}}}<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}|no|yes}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | label1 = Other namesDruga imena= {{{other_names|}}} | label2 = Etimologija | data2 = {{{etymology|}}} | header3 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label4 = Lega | data4 = {{{location|}}} | label5 = Koordinati | data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates|}}}|type:isle}}|{{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||{{#if:{{#property:P625}}|{{WikidataCoord|display={{{coord_display|inline,title}}}}} }}}}}} | label6 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data6 = {{#if:{{{grid_reference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{grid_reference|}}}|25|{{{grid_reference|}}}|name={{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} }} | label7 = [[Otok|Tip]] | data7 = {{{island_type|}}} | label8 = Otočje | class8 = note | data8 = {{{archipelago|}}} | label9 = {{nowrap|Sosednja vodna telesa}} | data9 = {{{waterbody|}}} | label10 = Število otokov | data10 = {{{total_islands|}}} | label11 = Večji otoki | data11 = {{{major_islands|}}} | label12 = Površina | data12 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{area_km2|}}} | sqmi = {{{area_sqmi|}}} | m2 = {{{area_m2|}}} | sqft = {{{area_sqft|}}} | ha = {{{area_ha|}}} | acre = {{{area_acre|}}} }}{{{area_footnotes|}}} | label13 = [[Seznam otokov po površini|Rang po površini]] | data13 = {{{rank|}}} | label14 = Dolžina | data14 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{length_km|}}} | mi = {{{length_mi|}}} | m = {{{length_m|}}} | ft = {{{length_ft|}}} }}{{{length_footnotes|}}} | label15 = Širina | data15 = {{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{if empty|{{{width_min_km|}}}|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_min_m|}}}|{{{width_min_ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{if empty|{{{width_max_km|}}}|{{{width_max_mi|}}}|{{{width_max_m|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{width_km|}}} | mi = {{{width_mi|}}} | m = {{{width_m|}}} | ft = {{{width_ft|}}} }}<!-- -->}}{{{width_footnotes|}}} | label16 = Dolžina obale | data16 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{coastline_km|}}} | mi = {{{coastline_mi|}}} | m = {{{coastline_m|}}} | ft = {{{coastline_ft|}}} }}{{{coastline_footnotes|}}} | label17 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data17 = {{Infopolje Otoki/dolžina | m = {{{elevation_m|}}} | ft = {{{elevation_ft|}}} }}{{{elevation_footnotes|}}} | label18 = Najvišji&nbsp;vrh | data18 = {{{highest_mount|}}} <!-- end geography --> | header22 = Uprava | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|}}} | label31 = Glavno mesto | data31 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{{country_capital|}}}}} | label32 = Največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|naselje}} | data32 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country_largest_city|}}}|{{{country_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|{{{country_capital_type|}}}|{{{country capital type|}}}|mesto}} | data33 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}|{{{country_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|}}} | data34 = {{{country_leader_name|}}} | label35 = Površina | data35 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country_area_km2|}}} | sqmi = {{{country_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country_area_m2|}}} | sqft = {{{country_area_sqft|}}} | ha = {{{country_area_ha|}}} | acre = {{{country_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country_area|}}} | header36 = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|Lastništvo uveljavlja}} | data37 = {{#if:{{{country1|}}}|{{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|<div class="ib-islands-country2">|<div class="ib-islands-country">}}{{{country1|}}}</div>}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title|}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions|}}} | label39 = {{{country1_admin_divisions_title_1|}}} | data39 = {{{country1_admin_divisions_1|}}} | label40 = {{{country1_admin_divisions_title_2|}}} | data40 = {{{country1_admin_divisions_2|}}} | label41 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data41 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{{country1_capital|}}}}} | label42 = Največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|naselje}} | data42 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country1_largest_city|}}}|{{{country1_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}}}} | label43 = Glavno in največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}} | data43 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}|{{{country1_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}} | label44 = {{{country1_leader_title|}}} | data44 = {{{country1_leader_name|}}} | label45 = Površina | data45 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country1_area_km2|}}} | sqmi = {{{country1_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country1_area_m2|}}} | sqft = {{{country1_area_sqft|}}} | ha = {{{country1_area_ha|}}} | acre = {{{country1_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country1_area|}}} | data54 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label55 = {{{country2_admin_divisions_title|}}} | data55 = {{{country2_admin_divisions|}}} | label56 = {{{country2_admin_divisions_title_1|}}} | data56 = {{{country2_admin_divisions_1|}}} | label57 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data57 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{{country2_capital|}}}}} | label58 = Največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|naselje}} | data58 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country2_largest_city|}}}|{{{country2_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}}}} | label59 = Glavno in največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}} | data59 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}|{{{country2_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}} | label60 = {{{country2_leader_title|}}} | data60 = {{{country2_leader_name|}}} | label61 = Površina | data61 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country2_area_km2|}}} | sqmi = {{{country2_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country2_area_m2|}}} | sqft = {{{country2_area_sqft|}}} | ha = {{{country2_area_ha|}}} | acre = {{{country2_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country2_area|}}} | data62 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label63 = {{{country3_admin_divisions_title|}}} | data63 = {{{country3_admin_divisions|}}} | label64 = {{{country3_admin_divisions_title_1|}}} | data64 = {{{country3_admin_divisions_1|}}} | label65 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data65 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{{country3_capital|}}}}} | label66 = Največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|naselje}} | data66 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country3_largest_city|}}}|{{{country3_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}}}} | label67 = Glavno in največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}} | data67 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}|{{{country3_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}} | label68 = {{{country3_leader_title|}}} | data68 = {{{country3_leader_name|}}} | label69 = Površina | data69 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country3_area_km2|}}} | sqmi = {{{country3_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country3_area_m2|}}} | sqft = {{{country3_area_sqft|}}} | ha = {{{country3_area_ha|}}} | acre = {{{country3_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country3_area|}}} | data70 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label71 = {{{country4_admin_divisions_title|}}} | data71 = {{{country4_admin_divisions|}}} | label72 = {{{country4_admin_divisions_title_1|}}} | data72 = {{{country4_admin_divisions_1|}}} | label73 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data73 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{{country4_capital|}}}}} | label74 = Največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|naselje}} | data74 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country4_largest_city|}}}|{{{country4_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}}}} | label75 = Glavno in največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}} | data75 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}|{{{country4_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}} | label76 = {{{country4_leader_title|}}} | data76 = {{{country4_leader_name|}}} | label77 = Površina | data77 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country4_area_km2|}}} | sqmi = {{{country4_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country4_area_m2|}}} | sqft = {{{country4_area_sqft|}}} | ha = {{{country4_area_ha|}}} | acre = {{{country4_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country4_area|}}} | data78 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label79 = {{{country5_admin_divisions_title|}}} | data79 = {{{country5_admin_divisions|}}} | label80 = {{{country5_admin_divisions_title_1|}}} | data80 = {{{country5_admin_divisions_1|}}} | label81 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data81 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{{country5_capital|}}}}} | label82 = Največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|naselje}} | data82 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country5_largest_city|}}}|{{{country5_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}}}} | label83 = Glavno in največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}} | data83 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}|{{{country5_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}} | label84 = {{{country5_leader_title|}}} | data84 = {{{country5_leader_name|}}} | label85 = Površina | data85 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country5_area_km2|}}} | sqmi = {{{country5_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country5_area_m2|}}} | sqft = {{{country5_area_sqft|}}} | ha = {{{country5_area_ha|}}} | acre = {{{country5_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country5_area|}}} | data86 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label87 = {{{country6_admin_divisions_title|}}} | data87 = {{{country6_admin_divisions|}}} | label88 = {{{country6_admin_divisions_title_1|}}} | data88 = {{{country6_admin_divisions_1|}}} | label89 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data89 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{{country6_capital|}}}}} | label90 = Največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|naselje}} | data90 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country6_largest_city|}}}|{{{country6_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}}}} | label91 = Glavno in največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}} | data91 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}|{{{country6_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}} | label92 = {{{country6_leader_title|}}} | data92 = {{{country6_leader_name|}}} | label93 = Površina | data93 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country6_area_km2|}}} | sqmi = {{{country6_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country6_area_m2|}}} | sqft = {{{country6_area_sqft|}}} | ha = {{{country6_area_ha|}}} | acre = {{{country6_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country6_area|}}} | data94 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label95 = {{{country7_admin_divisions_title|}}} | data95 = {{{country7_admin_divisions|}}} | label96 = {{{country7_admin_divisions_title_1|}}} | data96 = {{{country7_admin_divisions_1|}}} | label97 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data97 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{{country7_capital|}}}}} | label98 = Največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|naselje}} | data98 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country7_largest_city|}}}|{{{country7_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}}}} | label99 = Glavno in največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}} | data99 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}|{{{country7_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}} | label100 = {{{country7_leader_title|}}} | data100 = {{{country7_leader_name|}}} | label101 = Površina | data101 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country7_area_km2|}}} | sqmi = {{{country7_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country7_area_m2|}}} | sqft = {{{country7_area_sqft|}}} | ha = {{{country7_area_ha|}}} | acre = {{{country7_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country7_area|}}} | data102 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label103 = {{{country8_admin_divisions_title|}}} | data103 = {{{country8_admin_divisions|}}} | label104 = {{{country8_admin_divisions_title_1|}}} | data104 = {{{country8_admin_divisions_1|}}} | label105 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data105 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{{country8_capital|}}}}} | label106 = Največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|naselje}} | data106 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country8_largest_city|}}}|{{{country8_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}}}} | label107 = Glavno in največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}} | data107 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}|{{{country8_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}} | label108 = {{{country8_leader_title|}}} | data108 = {{{country8_leader_name|}}} | label109 = Površina | data109 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country8_area_km2|}}} | sqmi = {{{country8_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country8_area_m2|}}} | sqft = {{{country8_area_sqft|}}} | ha = {{{country8_area_ha|}}} | acre = {{{country8_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country8_area|}}} <!-- end administration --> | header110 = Demografija | label111 = Demonim | data111 = {{{demonym|}}} | label112 = Prebivalstvo | data112 = {{{population|}}} {{#if:{{{population_as_of|}}}|({{{population_as_of|}}})}}{{{population_footnotes|}}} | label113 = Rang po preb. | data113 = {{#if:{{{population_rank|}}}|{{{population_rank|}}} {{#if:{{{population_rank_max|}}}|out of {{{population_rank_max|}}} }} }} | label114 = Gostota preb. | data114 = {{Infopolje Otoki/gostota| km2 = {{{density_km2|}}}| sqmi = {{{density_sqmi|}}} }}{{{density_footnotes|}}} | label115 = Rang po gostoti preb. | data115 = {{{density_rank|}}} | label116 = Jeziki | data116 = {{{languages|}}} | label117 = Etnične skupine | data117 = {{{ethnic_groups|}}} <!-- end demographics --> | header118 = Dodatne informacije <!-- ***Time Zones*** --> | label119 = {{#if:{{both|{{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone|}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data119 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|}}}{{{utc_offset|}}}|([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1|}}}|{{{utc_offset}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|}}}|([[UTC{{{utc_offset2}}}]])}} }} }}}} | label120 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletni ([[Poletni čas|DST]])</span> | data120 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{if empty|{{{timezone1_DST|}}}|{{{timezone_DST|}}}}} ([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1_DST|}}}|{{{utc_offset_DST|}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label121 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Poštna številka}} | data121 = {{{postal_code|}}} | label122 = {{if empty|{{{area_code_type|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}} | data122 = {{{area_code|}}} | label123 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data123 = {{{registration_plate|}}} | label124 = {{if empty|{{{iso_code_type|}}}|[[ISO 3166-2|ISO koda]]}} | data124 = {{{iso_code|}}} | label125 = Uradna spletna stran | data125 = {{{website|}}} | data126 = {{{additional_info|}}} | header127 = <nowiki /> | data128 = {{{misc|}}} {{{module|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country_admin_divisions_title|}}}}}|Country|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|χ{{PAGENAME}}]] }}{{#if:{{{additional_info|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z dodatnimi informacijami|{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Source}} >= 0 |σ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|anguage}} >= 0 |ψ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|National Geospatial}} >= 0 |ν}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Administered}} >= 0 |α}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|ISO}} >= 0 |ι}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Literacy}} >= 0 |λ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|temperature}} >= 0 |τ}}{{PAGENAME}}]] }} }}{{#if:{{{embed|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki s parametrom embed]]}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Otoki]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = Infopolje otoki | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} |local_name; native_name |nickname; sobriquet |image; image_name |image_map; map_image |image_map_caption; map_image_caption; map_caption |pushpin_map; map |pushpin_map_alt; map_alt |pushpin_map_width; map_width |pushpin_mark; pushpin_map_mark; map_mark |pushpin_mark_width; pushpin_map_mark_width; map_mark_width |pushpin_relief; pushpin_map_relief; map_relief |pushpin_label; pushpin_map_label; label |pushpin_label_position; pushpin_map_label_position; label_position |country_capital_type; country capital type |country_largest_city_type; country largest city type |country1_capital_type; country 1 capital type |country2_capital_type; country 2 capital type |country3_capital_type; country 3 capital type |country4_capital_type; country 4 capital type |country5_capital_type; country 5 capital type |country6_capital_type; country 6 capital type |country7_capital_type; country 7 capital type |country8_capital_type; country 8 capital type |width_min_km; width_min_mi; width_min_m; width_min_ft |width_max_km; width_max_mi; width_max_m; width_max_ft |timezone1; timezone |utc_offset1; utc_offset |timezone1_DST; timezone_DST |utc_offset1_DST; utc_offset_DST<!-- |area_km2; area_sqmi; area_m2; area_sqft; area_ha; area_acre |width_km; width_mi; width_m; width_ft |length_km; length_mi; length_m; length_ft |coastline_km; coastline_mi; coastline_m; coastline_ft |elevation_m; elevation_ft |country_area_km2; country_area_sqmi; country_area_m2; country_area_sqft; country_area_ha; country_area_acre |country1_area_km2; country1_area_sqmi; country1_area_m2; country1_area_sqft; country1_area_ha; country1_area_acre |country2_area_km2; country2_area_sqmi; country2_area_m2; country2_area_sqft; country2_area_ha; country2_area_acre |country3_area_km2; country3_area_sqmi; country3_area_m2; country3_area_sqft; country3_area_ha; country3_area_acre |country4_area_km2; country4_area_sqmi; country4_area_m2; country4_area_sqft; country4_area_ha; country4_area_acre |country5_area_km2; country5_area_sqmi; country5_area_m2; country5_area_sqft; country5_area_ha; country5_area_acre |country6_area_km2; country6_area_sqmi; country6_area_m2; country6_area_sqft; country6_area_ha; country6_area_acre |country7_area_km2; country7_area_sqmi; country7_area_m2; country7_area_sqft; country7_area_ha; country7_area_acre |country8_area_km2; country8_area_sqmi; country8_area_m2; country8_area_sqft; country8_area_ha; country8_area_acre |density_km2; density_sqmi--> }}{{main other|{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}||{{#if:{{{map_caption|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map caption]] -->|}}}}| }}{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_alt|}}}||{{#if:{{{map_alt|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map alt]] -->|}}}}| }}}}<!-- -->{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> 0ruc1s70b0k1mljqxbkpucow75nmlg3 6683079 6683020 2026-05-30T17:07:12Z Pinky sl 2932 6683079 wikitext text/x-wiki {{Infobox | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}}} | above = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|{{#if:{{{type|}}}|[[Ozemeljski spor]]|[[Ozemeljski spor]]}}{{#ifeq:{{{plural}}}|yes|i<br>|<br>}}}}<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}|no|yes}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | label1 = Other namesDruga imena= {{{other_names|}}} | label2 = Etimologija | data2 = {{{etymology|}}} | header3 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label4 = Lega | data4 = {{{location|}}} | label5 = Koordinati | data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates|}}}|type:isle}}|{{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||{{#if:{{#property:P625}}|{{WikidataCoord|display={{{coord_display|inline,title}}}}} }}}}}} | label6 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data6 = {{#if:{{{grid_reference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{grid_reference|}}}|25|{{{grid_reference|}}}|name={{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} }} | label7 = [[Otok|Tip]] | data7 = {{{island_type|}}} | label8 = Otočje | class8 = note | data8 = {{{archipelago|}}} | label9 = {{nowrap|Sosednja vodna telesa}} | data9 = {{{waterbody|}}} | label10 = Število otokov | data10 = {{{total_islands|}}} | label11 = Večji otoki | data11 = {{{major_islands|}}} | label12 = Površina | data12 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{area_km2|}}} | sqmi = {{{area_sqmi|}}} | m2 = {{{area_m2|}}} | sqft = {{{area_sqft|}}} | ha = {{{area_ha|}}} | acre = {{{area_acre|}}} }}{{{area_footnotes|}}} | label13 = [[Seznam otokov po površini|Rang po površini]] | data13 = {{{rank|}}} | label14 = Dolžina | data14 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{length_km|}}} | mi = {{{length_mi|}}} | m = {{{length_m|}}} | ft = {{{length_ft|}}} }}{{{length_footnotes|}}} | label15 = Širina | data15 = {{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{if empty|{{{width_min_km|}}}|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_min_m|}}}|{{{width_min_ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{if empty|{{{width_max_km|}}}|{{{width_max_mi|}}}|{{{width_max_m|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{width_km|}}} | mi = {{{width_mi|}}} | m = {{{width_m|}}} | ft = {{{width_ft|}}} }}<!-- -->}}{{{width_footnotes|}}} | label16 = Dolžina obale | data16 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{coastline_km|}}} | mi = {{{coastline_mi|}}} | m = {{{coastline_m|}}} | ft = {{{coastline_ft|}}} }}{{{coastline_footnotes|}}} | label17 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data17 = {{Infopolje Otoki/dolžina | m = {{{elevation_m|}}} | ft = {{{elevation_ft|}}} }}{{{elevation_footnotes|}}} | label18 = Najvišji&nbsp;vrh | data18 = {{{highest_mount|}}} <!-- end geography --> | header22 = Uprava | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|}}} | label31 = Glavno mesto | data31 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{{country_capital|}}}}} | label32 = Največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|naselje}} | data32 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country_largest_city|}}}|{{{country_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|{{{country_capital_type|}}}|{{{country capital type|}}}|mesto}} | data33 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}|{{{country_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|}}} | data34 = {{{country_leader_name|}}} | label35 = Površina | data35 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country_area_km2|}}} | sqmi = {{{country_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country_area_m2|}}} | sqft = {{{country_area_sqft|}}} | ha = {{{country_area_ha|}}} | acre = {{{country_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country_area|}}} | header36 = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|Lastništvo uveljavlja}} | data37 = {{#if:{{{country1|}}}|{{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|<div class="ib-islands-country2">|<div class="ib-islands-country">}}{{{country1|}}}</div>}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title|}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions|}}} | label39 = {{{country1_admin_divisions_title_1|}}} | data39 = {{{country1_admin_divisions_1|}}} | label40 = {{{country1_admin_divisions_title_2|}}} | data40 = {{{country1_admin_divisions_2|}}} | label41 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data41 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{{country1_capital|}}}}} | label42 = Največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|naselje}} | data42 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country1_largest_city|}}}|{{{country1_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}}}} | label43 = Glavno in največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}} | data43 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}|{{{country1_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}} | label44 = {{{country1_leader_title|}}} | data44 = {{{country1_leader_name|}}} | label45 = Površina | data45 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country1_area_km2|}}} | sqmi = {{{country1_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country1_area_m2|}}} | sqft = {{{country1_area_sqft|}}} | ha = {{{country1_area_ha|}}} | acre = {{{country1_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country1_area|}}} | data54 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label55 = {{{country2_admin_divisions_title|}}} | data55 = {{{country2_admin_divisions|}}} | label56 = {{{country2_admin_divisions_title_1|}}} | data56 = {{{country2_admin_divisions_1|}}} | label57 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data57 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{{country2_capital|}}}}} | label58 = Največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|naselje}} | data58 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country2_largest_city|}}}|{{{country2_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}}}} | label59 = Glavno in največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}} | data59 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}|{{{country2_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}} | label60 = {{{country2_leader_title|}}} | data60 = {{{country2_leader_name|}}} | label61 = Površina | data61 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country2_area_km2|}}} | sqmi = {{{country2_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country2_area_m2|}}} | sqft = {{{country2_area_sqft|}}} | ha = {{{country2_area_ha|}}} | acre = {{{country2_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country2_area|}}} | data62 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label63 = {{{country3_admin_divisions_title|}}} | data63 = {{{country3_admin_divisions|}}} | label64 = {{{country3_admin_divisions_title_1|}}} | data64 = {{{country3_admin_divisions_1|}}} | label65 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data65 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{{country3_capital|}}}}} | label66 = Največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|naselje}} | data66 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country3_largest_city|}}}|{{{country3_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}}}} | label67 = Glavno in največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}} | data67 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}|{{{country3_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}} | label68 = {{{country3_leader_title|}}} | data68 = {{{country3_leader_name|}}} | label69 = Površina | data69 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country3_area_km2|}}} | sqmi = {{{country3_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country3_area_m2|}}} | sqft = {{{country3_area_sqft|}}} | ha = {{{country3_area_ha|}}} | acre = {{{country3_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country3_area|}}} | data70 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label71 = {{{country4_admin_divisions_title|}}} | data71 = {{{country4_admin_divisions|}}} | label72 = {{{country4_admin_divisions_title_1|}}} | data72 = {{{country4_admin_divisions_1|}}} | label73 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data73 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{{country4_capital|}}}}} | label74 = Največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|naselje}} | data74 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country4_largest_city|}}}|{{{country4_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}}}} | label75 = Glavno in največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}} | data75 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}|{{{country4_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}} | label76 = {{{country4_leader_title|}}} | data76 = {{{country4_leader_name|}}} | label77 = Površina | data77 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country4_area_km2|}}} | sqmi = {{{country4_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country4_area_m2|}}} | sqft = {{{country4_area_sqft|}}} | ha = {{{country4_area_ha|}}} | acre = {{{country4_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country4_area|}}} | data78 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label79 = {{{country5_admin_divisions_title|}}} | data79 = {{{country5_admin_divisions|}}} | label80 = {{{country5_admin_divisions_title_1|}}} | data80 = {{{country5_admin_divisions_1|}}} | label81 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data81 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{{country5_capital|}}}}} | label82 = Največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|naselje}} | data82 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country5_largest_city|}}}|{{{country5_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}}}} | label83 = Glavno in največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}} | data83 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}|{{{country5_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}} | label84 = {{{country5_leader_title|}}} | data84 = {{{country5_leader_name|}}} | label85 = Površina | data85 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country5_area_km2|}}} | sqmi = {{{country5_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country5_area_m2|}}} | sqft = {{{country5_area_sqft|}}} | ha = {{{country5_area_ha|}}} | acre = {{{country5_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country5_area|}}} | data86 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label87 = {{{country6_admin_divisions_title|}}} | data87 = {{{country6_admin_divisions|}}} | label88 = {{{country6_admin_divisions_title_1|}}} | data88 = {{{country6_admin_divisions_1|}}} | label89 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data89 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{{country6_capital|}}}}} | label90 = Največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|naselje}} | data90 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country6_largest_city|}}}|{{{country6_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}}}} | label91 = Glavno in največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}} | data91 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}|{{{country6_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}} | label92 = {{{country6_leader_title|}}} | data92 = {{{country6_leader_name|}}} | label93 = Površina | data93 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country6_area_km2|}}} | sqmi = {{{country6_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country6_area_m2|}}} | sqft = {{{country6_area_sqft|}}} | ha = {{{country6_area_ha|}}} | acre = {{{country6_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country6_area|}}} | data94 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label95 = {{{country7_admin_divisions_title|}}} | data95 = {{{country7_admin_divisions|}}} | label96 = {{{country7_admin_divisions_title_1|}}} | data96 = {{{country7_admin_divisions_1|}}} | label97 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data97 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{{country7_capital|}}}}} | label98 = Največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|naselje}} | data98 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country7_largest_city|}}}|{{{country7_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}}}} | label99 = Glavno in največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}} | data99 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}|{{{country7_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}} | label100 = {{{country7_leader_title|}}} | data100 = {{{country7_leader_name|}}} | label101 = Površina | data101 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country7_area_km2|}}} | sqmi = {{{country7_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country7_area_m2|}}} | sqft = {{{country7_area_sqft|}}} | ha = {{{country7_area_ha|}}} | acre = {{{country7_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country7_area|}}} | data102 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label103 = {{{country8_admin_divisions_title|}}} | data103 = {{{country8_admin_divisions|}}} | label104 = {{{country8_admin_divisions_title_1|}}} | data104 = {{{country8_admin_divisions_1|}}} | label105 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data105 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{{country8_capital|}}}}} | label106 = Največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|naselje}} | data106 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country8_largest_city|}}}|{{{country8_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}}}} | label107 = Glavno in največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}} | data107 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}|{{{country8_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}} | label108 = {{{country8_leader_title|}}} | data108 = {{{country8_leader_name|}}} | label109 = Površina | data109 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country8_area_km2|}}} | sqmi = {{{country8_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country8_area_m2|}}} | sqft = {{{country8_area_sqft|}}} | ha = {{{country8_area_ha|}}} | acre = {{{country8_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country8_area|}}} <!-- end administration --> | header110 = Demografija | label111 = Demonim | data111 = {{{demonym|}}} | label112 = Prebivalstvo | data112 = {{{population|}}} {{#if:{{{population_as_of|}}}|({{{population_as_of|}}})}}{{{population_footnotes|}}} | label113 = Rang po preb. | data113 = {{#if:{{{population_rank|}}}|{{{population_rank|}}} {{#if:{{{population_rank_max|}}}|out of {{{population_rank_max|}}} }} }} | label114 = Gostota preb. | data114 = {{Infopolje Otoki/gostota| km2 = {{{density_km2|}}}| sqmi = {{{density_sqmi|}}} }}{{{density_footnotes|}}} | label115 = Rang po gostoti preb. | data115 = {{{density_rank|}}} | label116 = Jeziki | data116 = {{{languages|}}} | label117 = Etnične skupine | data117 = {{{ethnic_groups|}}} <!-- end demographics --> | header118 = Dodatne informacije <!-- ***Time Zones*** --> | label119 = {{#if:{{both|{{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone|}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data119 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|}}}{{{utc_offset|}}}|([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1|}}}|{{{utc_offset}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|}}}|([[UTC{{{utc_offset2}}}]])}} }} }}}} | label120 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletni ([[Poletni čas|DST]])</span> | data120 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{if empty|{{{timezone1_DST|}}}|{{{timezone_DST|}}}}} ([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1_DST|}}}|{{{utc_offset_DST|}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label121 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Poštna številka}} | data121 = {{{postal_code|}}} | label122 = {{if empty|{{{area_code_type|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}} | data122 = {{{area_code|}}} | label123 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data123 = {{{registration_plate|}}} | label124 = {{if empty|{{{iso_code_type|}}}|[[ISO 3166-2|ISO koda]]}} | data124 = {{{iso_code|}}} | label125 = Uradna spletna stran | data125 = {{{website|}}} | data126 = {{{additional_info|}}} | header127 = <nowiki /> | data128 = {{{misc|}}} {{{module|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country_admin_divisions_title|}}}}}|Country|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|χ{{PAGENAME}}]] }}{{#if:{{{additional_info|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z dodatnimi informacijami|{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Source}} >= 0 |σ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|anguage}} >= 0 |ψ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|National Geospatial}} >= 0 |ν}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Administered}} >= 0 |α}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|ISO}} >= 0 |ι}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Literacy}} >= 0 |λ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|temperature}} >= 0 |τ}}{{PAGENAME}}]] }} }}{{#if:{{{embed|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki s parametrom embed]]}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Otoki]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = Infopolje otoki | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} |local_name; native_name |nickname; sobriquet |image; image_name |image_map; map_image |image_map_caption; map_image_caption; map_caption |pushpin_map; map |pushpin_map_alt; map_alt |pushpin_map_width; map_width |pushpin_mark; pushpin_map_mark; map_mark |pushpin_mark_width; pushpin_map_mark_width; map_mark_width |pushpin_relief; pushpin_map_relief; map_relief |pushpin_label; pushpin_map_label; label |pushpin_label_position; pushpin_map_label_position; label_position |country_capital_type; country capital type |country_largest_city_type; country largest city type |country1_capital_type; country 1 capital type |country2_capital_type; country 2 capital type |country3_capital_type; country 3 capital type |country4_capital_type; country 4 capital type |country5_capital_type; country 5 capital type |country6_capital_type; country 6 capital type |country7_capital_type; country 7 capital type |country8_capital_type; country 8 capital type |width_min_km; width_min_mi; width_min_m; width_min_ft |width_max_km; width_max_mi; width_max_m; width_max_ft |timezone1; timezone |utc_offset1; utc_offset |timezone1_DST; timezone_DST |utc_offset1_DST; utc_offset_DST<!-- |area_km2; area_sqmi; area_m2; area_sqft; area_ha; area_acre |width_km; width_mi; width_m; width_ft |length_km; length_mi; length_m; length_ft |coastline_km; coastline_mi; coastline_m; coastline_ft |elevation_m; elevation_ft |country_area_km2; country_area_sqmi; country_area_m2; country_area_sqft; country_area_ha; country_area_acre |country1_area_km2; country1_area_sqmi; country1_area_m2; country1_area_sqft; country1_area_ha; country1_area_acre |country2_area_km2; country2_area_sqmi; country2_area_m2; country2_area_sqft; country2_area_ha; country2_area_acre |country3_area_km2; country3_area_sqmi; country3_area_m2; country3_area_sqft; country3_area_ha; country3_area_acre |country4_area_km2; country4_area_sqmi; country4_area_m2; country4_area_sqft; country4_area_ha; country4_area_acre |country5_area_km2; country5_area_sqmi; country5_area_m2; country5_area_sqft; country5_area_ha; country5_area_acre |country6_area_km2; country6_area_sqmi; country6_area_m2; country6_area_sqft; country6_area_ha; country6_area_acre |country7_area_km2; country7_area_sqmi; country7_area_m2; country7_area_sqft; country7_area_ha; country7_area_acre |country8_area_km2; country8_area_sqmi; country8_area_m2; country8_area_sqft; country8_area_ha; country8_area_acre |density_km2; density_sqmi--> }}{{main other|{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}||{{#if:{{{map_caption|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map caption]] -->|}}}}| }}{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_alt|}}}||{{#if:{{{map_alt|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map alt]] -->|}}}}| }}}}<!-- -->{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> 4nwe0jpk1ilf4qmmimsv40cnxqt69vw 0 217763 6683229 6517992 2026-05-31T09:26:04Z MaksiKavsek 244409 /* NOB */ pos 6683229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Menina planina | photo = Dom na Menini planini.JPG | photo_caption = Dom na Menini planini, avgust 2006 | elevation = 1300–1500 m | range = [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | map = Slovenija }} '''Menina planina''' je [[Predalpski svet|predalpska]] [[kras|zakrasnela]] [[planota]] na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 1200–1450 [[mnm]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]. Leži med dolino [[Dreta|Drete]] ([[Gornji Grad]]) na severu, [[Tuhinjska dolina|Tuhinjsko]] in [[Motnik|Motniško dolino]] na jugu, prelazom [[Črnivec (prelaz)|Črnivec]] na zahodu in prevalom [[Lipa (prelaz)|Lipa]] na meji z [[Dobrovlje (planota)|Dobrovljami]] na vzhodu. Poteka v smeri vzhod – zahod v dolžini preko 20&nbsp;km, v smeri sever – jug pa se razširi le 10&nbsp;km. Najvišji vrh planote je [[Vivodnik]] (1.508 [[mnm]]) kjer je tudi razgledni stolp in se nahaja 15 min hoda od [[Dom na Menini planini|Doma na Menini planini]] (1453 mnm). Menina je ime dobila po [[menih]]ih iz [[Benediktinski samostan Gornji Grad|gornjegrajskega benediktinskega samostana]] (danes cerkev sv. Mohorja in Fortunata), kateremu je skupaj z vso [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornjo Savinjsko dolino]] pripadala kot [[fevd]]. Menina ima precej izravnano višino med 1200 in 1450 mnm. Severno pobočje je poraslo z [[gozd|mešanim gozdom]], na južnih se prepletajo goz, [[pašnik]]i in [[polje|polja]], površino na višini pa pokrivajo obsežni pašniki. Menina je sestavljena iz [[apnenec|apnenčastih]] [[kamenina|kamenin]] in [[Dolomit (kamnina)|dolomita]] zato je močno razjedena z [[vrtača]]mi, brezni in kotliči. V Bližini planinskega doma je največje brezno Jespa. Planota ima mnogo kraških površinskih mikro in makro oblik in bogato [[flora (rastlinstvo)|floro]], na njej rastejo tudi redke alpske cvetice. Najvišji vrh je Vivodnik. Vzhodno nad planoto Šavnice se dviga [[Goli vrh]] (1420 mnm) in severno od doma [[Veternik]] (1448 mnm). Najlepši razgled je z Golega vrha, od koder se vidi celo [[Snežnik]], [[Trnovski gozd]] in [[Medvednica]] (vrh [[Sljeme (Medvednica)|Sljeme]]) nad [[Zagreb]]om. ==Varstveni status== Jezero [[Biba]] in [[Jespa]] sta zavarovana kot [[naravni spomenik|naravna spomenika]]<ref>Občinski odlok, Ur.l.SRS 27/87</ref>. * Biba leži v manjši zakraseli globeli v južnem delu planote. Voda je plitva in temne barve zaradi temnejših kamnin na dnu [[jezero|jezera]]. Vzrok za nastanek tega jezera je verjetno ozek pas [[glina|glin]]. Obrežje porašča loček (''[[Juncuss]]'' sp). Jezero sicer niha 0.5 m, toda ne presahne. * Jespa (''Izba'') je [[Udornica|kraški udor]] s premerom 40 m in globino 30 m. Nahaja se na severnem obrobju planote. Skozi celo leto se obdrži sneg. Prihaja do [[temperaturni obrat|temperaturnega]] in rastlinskega obrata. V rovu na južnem koncu pod steno je najdišče jamskega [[hrošči|hrošča]] ''[[Nebria germari]]''. Gozdni [[rezervat]] Menina leži na zgornjem delu pobočja Menine. Pobočje je precej strmo. Brazdajo ga jarki in vmes položnejše police. V sredini so prepadne Kreveljske peči. Stalnega vodnega toka ni, le občasni [[hudournik|hudourniški]] tokovi po jarkih. Gozdni sestoji so preko 100 let stara drevesa, le 5% je iglavcev. == NOB == [[Slika:Šlandrova brigada na pohodu čez Menino planino.jpg|thumb|300px|[[Šlandrova brigada]] na pohodu čez Menino planino]] Menina je bila med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] izredno pomembno območje, kjer je tekom 2. svetovne vojne (in zaradi nje) umrlo 73 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Menina+planina&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Menina Planina|accessdate=2026-05-31|website=Sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-05-31}}</ref> Od leta [[1941]] dalje so se tod zadrževale manjše in večje [[partizani|partizanske]] enote. [[Okupator]] je tu [[požig|požgal]] več hiš in postrelil več domačinov, mnoge pa odgnal v taborišča. Zgovorne priče [[fašizem|fašističnega]] divjanja so mnogi [[spomenik]]i na planini. V začetku poletja 1942 se je na Menini zadrževal [[Kamniški partizanski bataljon]]. [[21. junij]] [[1942]] so ga napadli trije nemški policijski [[bataljon]]i, vendar se jim je pravočasno umaknil. Dne [[7. november|7. novembra]] 1942 so Nemci v tesen obroč uklenili Dobrovlje in napadle borce [[NOV]]. [[Štab]] [[2. grupe odredov]] se je s 1. in 2. četo ''Savinjskega bataljona'' prebil na Menino, 3. četo, ki je ščitila umik, pa je sovražnik skoraj popolnoma uničil. Novembra 1942 je bil ustanovljen novi Savinjski bataljon, ki je imel začasno bazo na Menini. Po uničenju [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] [[8. januar]]ja [[1943]] se je težišče boja na [[Štajerska|Štajerskem]] premaknilo na širše območje Menine vse tja do [[Sava|Save]]. Upor je toliko napredoval, da so imele partizanske čete množično podporo prebivalstva. Maja in junija 1943 so borci [[Kamniško-savinjski odred|Kamniško-savinjskega odreda]] vodili na širšem območju Menine težke boje z Nemci. [[6. avgust]]a 1943 se je tu oblikovala [[6. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Slavko Šlander«|Šlandrova brigada]], ki je štela skoraj 800 borcev. Bataljoni te brigade so ločeno napadali sovražnikove postojanke na širšem območju Menine. Borci Šlandrove brigade so februarja [[1944]] vse pogosteje in močneje napadali nemške postojanke okoli Menine, da bi s tem odtegnile sovražnikove enote, ki so zasledovale [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizijo]] pri njenem pohodu na Štajersko. Posebno težak boj so imeli [[6. februar]]ja, ko je padlo 18 partizanov. Okupator je zadnje dni marca 1944 z okoli 2.000 vojaki obkolil Menino, da bi uničil partizane, vendar so se ti pravočasno umaknili proti severu. Srditi boji z Nemci so divjali na Črnivcu, [[Volovljek (prelaz)|Volovjeku]] in na [[Slopi|Slopeh]], ko so Nemci prek teh prelazov napadali osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini. V sovražnikovi zimski [[ofenziva|ofenzivi]], decembra 1944 in januarja [[1945]], so bili na območju Menine hudi boji brigad 4. operativne cone, v katerih so imele zlasti Šlandrova in [[11. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Miloš Zidanšek«|Zidanškova]] brigada težke izgube. Partizanske enote so si kmalu opomogle in že konec januarja nadaljevale z organiziranim delom. Zadnje večje borbe na območju Menine so bile [[14. marec|14.]] in [[15. marec|15. marca]] 1945, ko so enote [[14. Waffen-Grenadier-Division der SS (ukrainische Nr. 1)|14. SS divizije]] napadle položaje Šlandrove in Zidanškove brigade. Borcem obeh brigad se je pred premočnim sovražnikom uspelo umakniti se proti širšemu območju [[Moravče|Moravč]]. Po tej ofenzivi je sovražnikov pritisk popustil, ker so enote premestili na fronto proti [[Rdeča armada|Rdeči armadi]].<ref>Drobnik, Jože, Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana, 1980</ref> Na Menini je bilo tudi mesto za sprejem in skladiščenje opreme, ki so jo zavezniki spuščali s padali.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga ??, Mladinska knjiga, Ljubljana, 19??</ref> == Glej tudi == * [[Božidar Drovenik]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (Menina planina), Ljubljana 1988 * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Menina Pasture}} * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1212 Revija GEA 10/2008] Predlagani naravni parki Slovenije: Tam so nekoč bivali pastirji: Menina planina [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Planote v Sloveniji]] g6k30zb5e4cikj2u4fp67cay9jfkgtp 0 235179 6683167 6680979 2026-05-31T01:17:19Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683167 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vojan Rus''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]] in [[publicist]], * [[2. marec]] [[1924]], [[Gornja Radgona]], † [[12. avgust]] [[2015]], [[Bled]]. Rus se je leta 1941 vljučil v [[Osvobodilna fronta|OF]], kjer je organiziral mladinske skupine v Ljubljani in na Dolenjskem. Po prihodu iz [[italija]]nskega zapora se je 1944 priključil [[partizani|partizanom]] in bil politični komisar čete in bataljona. Po končani vojni je nadaljeval študij na [[Beograd|beograjski]] [[Filozofska fakulteta v Beogradu|FF]]. [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1954 v Beogradu iz filozofije in tam 1960 tudi [[doktorat|doktoriral]] s tezo ''Istovetnost in razlika v Heglovi in klasični marskistični filozofiji''. V letih 1954−1959 je delal na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo, od 1959 pa na Inštitutu za preučevanje delavskega gibanja v Beogradu. Leta 1964 se je zaposlil na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] kot docent za etiko, od 1970 je bil [[profesor|redni profesor]] za filozofsko sistematiko. Ker je imel edini med redno zaposlenimi predavatelji na oddelku doktorat, je bil mentor ostalim, ki ga (še) niso imeli ([[Frane Jerman]], [[Boris Majer]], [[Božidar Debenjak]]). Z letom 1993/94 se je upokojil. Bil je aktiven v različnih političnih forumih, sprva v mladinskih, nazadnje je bil (po smrti svojega očeta, enega od ustanoviteljev [[OF]], [[Josip Rus|Josipa Rusa]]) član predsedstva Republiške konference [[Szilárd Bogdánffy|SZDL]] Slovenije. 1995 je s svojim sinom Velkom S. Rusom ustanovil društvo T. G. Masaryka za filozofsko antropologijo, etiko ter socialne in humanistične znanosti. V svojem publicističnem in znanstvenem delu največ ukvarjal s proučevanjem [[estetika|estetike]], [[etika|etike]], aksiologije, kalistike, ontologije, filozofske antropologije in [[marksizem|marksistične]] [[dialektika|dialektike]]. Objavljal je tudi prispevke s področja [[ekonomija|ekonomije]], [[politologija|politologije]] in [[sociologija|sociologije]]. Zgradil je izviren filozofski sistem natemelju teorije zamisli in strukture ustvarjalnosti S področja svojega znanstvenega delovanja je napisal več knjg in učbenikov. Njegova [[bibliografija]] zajema preko 100 del.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1996). Knjiga 10. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Bil je imetnik [[Partizanska spomenica 1941|partizanske spomenice 1941]]. == Bibliografija (monografije) == * ''Delavsko gibanje v Indiji'', 1960 * ''Narodni pokreti u nerazvijenim zemljama'', 1962 * ''Dialektika človeka, misli in sveta'', 1967 * ''Sodobna filozofija med dialektiko in metafiziko (zlasti glede na vprašanje istovetnosti in različnosti)'', 1968 (nagrada sklada B. Kidriča) * ''Kultura, politika in morala'', 1969 {{COBISS|ID= 6005761}} * ''Nekaj razpotij samoupravnega socializma'', 1973 * ''Izvori in temelji neuvrščenosti'', 1975 * ''Etika in socializem'', 1976 (nagrada sklada B. Kidriča) * ''Izvirna marskistična dialektika'', 1978 * ''Pristop k ekonomskemu položaju delavcev v kapitalizmu'', 1981 * ''Možnost nove estetike'', 1983 * ''Morala, razrednost in vloga ZK'' (soavtor, 1987) * ''Filozofska antropologija'', 1991 {{COBISS|ID=4099641}} * ''Estetika in kalistika'', 1993 * ''Žive vrednote antifašizma'', 1995 * ''Filosophische Anthropologie'', 2000 * ''Reforma sodobnega človeštva'', 2012 == Viri == {{sklici}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rus, Vojan}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 2mfjiv07kee70es1u436rzf66dqllv5 0 235184 6683168 6586560 2026-05-31T01:28:24Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683168 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jože Rus}} {{Infopolje Oseba}} '''Jože Rus''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[politik]], * [[14. marec]] [[1904]], [[Hrib - Loški Potok]], † [[17. marec]] [[1992]], [[Ljubljana]]. Rus se po [[diploma|diplomi]] na [[Praga|praški]] Visoki tehniški šoli leta 1931 zaposlil v [[Ljubljana|ljubljanski]] Zvezi kulturnih društev se priključil gibanju jugoslovanskih nacionalistov (JNS) in kot njihov član postal 1937 predsednik Mladine JNS za [[Dravska banovina|Dravsko banovino]]. O strankinem podmladku je priobčeval [[članek|članke]] v [[časopis|listu]] ''Jutro''. Leta 1934 je bil med soustanovitelji inženirske sekcije Narodne odbrane v Ljubljani. Rus je bil med tistimi politiki, ki so si prizadevali za združitev političnih strank in skupin v liberalno-liberalističnem taboru Dravske banovine. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil predsednik Mlade Jugoslavije in sodelavec lista ''Zarja svobode''. Po vojni je bil obsojen na zaporno kazen. Po prestani kazni je nato kot priznan strokovnjak delal v različnih krajih države.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1996). Knjiga 10. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rus, Jože}} [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] q903kxdenuzm23a5btmo1xwmtq2yugo 0 240102 6682956 6290473 2026-05-30T13:56:39Z Pinky sl 2932 |coastline_km 6682956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{ITA}} |coastline_km=24 |highest mount=3 m |area km2=5,5 |location=[[Beneška laguna]] |pushpin_map = Beneška laguna |population=17.848|population as of=2008 |coordinates wikidata=1 |image=Hotel Excelsior (Venedig)-Nordostseite.jpg |image_caption=Hotel Excelsior v Lidu |country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]] |country_admin_divisions=[[Benečija]] |country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]] |country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]] |country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]] |country_admin_divisions_2=[[Benetke]] |length km=11 }} Otok '''Lido di Venezia''' [lido di venècja] ali samo '''Lido''' je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok nima kopne povezave z obalo, je pa sestavni del [[italijanske občine|občine]] [[Benetke]]. == Lega in naseljenost == Lido je 11&nbsp;km dolg otok, ki skupaj z otokom [[Pellestrina]] loči Beneško laguno od odprtega morja. Po nastanku je starodavna ''barena'', ki so jo izoblikovali izlivi večjih [[reka|rek]], ki so v preteklosti dotekale v laguno. Kljub ozki in razpotegnjeni obliki je otok gosto naseljen in prepreden s prevoznimi cestami. Deli se na šest naselij, in sicer (od severa proti jugu): ''San Nicolò'', ''Santa Maria Elisabetta'', ''Città Giardino'', ''Ca' Bianca'', ''Malamocco'' in ''Alberoni''. San Nicolò in Alberoni sta pristana za blagovni promet, prvi proti Benetkam, drugi proti mestu [[Chioggia]] [kjòdža]. Santa Maria Elisabetta je pristan za potniški promet proti Benetkam. Città Giardino in Ca' Bianca sestavljata bivalno središče in se zato po navadi imenujeta s skupnim imenom kar Lido. == Malamocco in Alberoni == Malamocco [malamòko] je prvotno naseljeni del Lida in je pravzaprav sam po sebi otok, saj je obdan s [[prekop|kanalom]]. Antično pristanišče, imenovano ''Metamauco'' [metamàuko] so zgradili leta 601 prebivalci [[Padova|Padove]], ki so sem pribežali pred [[Langobardi]]. Leta 1110 je izredna morska [[poplava]] v celoti odnesla naselje, ki je bilo kmalu spet postavljeno nekoliko proti notranjosti Lida, kjer je še danes. Zaradi odročne lege se naselje ni vključevalo v [[politika|politiko]] in administracijo Benetk, kar je pa trajalo le do vojne med [[Beneška republika|Beneško republiko]] in Chioggio (1379-1381), ko se je zavezalo z republiko. Vsekakor je mestece ohranilo določeno mero neodvisnosti. Šele s poselitvijo ostalih predelov Lida je proti koncu 19. stoletja postalo del občine Venezia. Blizu stare lokacije Metamauca, na skrajnem južnem koncu Lida, je zraslo naselje Alberoni, ki šteje danes 930 prebivalcev. V 16. stoletju se je kraj imenoval ''Albaiones'', ki je pomenilo "bele sipine", saj je bil le nenaseljena peščena obala z nekaterimi vinogradi. V 18. stoletju je Beneška republika zgradila ob njegovi obali [[Otočne utrdbe Beneške lagune|utrdbo ''ottagono'']], eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je služila svojemu namenu vse do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je prišla v zasebno last. Malamocco je dal ime glavnemu dostopu v laguno, to je [[preliv|ožini]] med otokoma Lido in Pellestrina, od koder vodi širok plovni kanal do beneškega pristanišča [[Marghera]]. Trenutno je ta ožina (imenovana "vrata") zabranjena proti odprtemu morju z dvema [[valobran]]oma, ki sta pa nezadostna, ker ju občasna [[visoka voda]] preplavi. Zato so v teku dela za postavitev novega modernejšega valobrana in stranskega dostopa z morja do vrat Malamocca. == Stara obramba lagune == Beneška republika je posvečala posebno pozornost otokoma Lido in Pellestrina, ki sta predstavljala mejo mestnih posestev. Eno od največjih utrdbenih in obrambnih del republike so prav ''murazzi'' [muràci] na zunanji strani otokov. Ime ''murazzi'' bi lahko prevedli z ''ogromni zidovi'', kar zgovorno predstavlja to enkratno strukturo, ki je branila laguno pred [[valovanje]]m in izrednimi [[plima]]mi Jadranskega morja. Na Lidu so ''murazzi'' dolgi okoli pet km, na Pellestrini deset, še južneje je nekoč stal dva km dolg ''murazzo'', ki je danes zalit ali preraščen. Zgrajeni so bili med letoma 1744 in 1782 z nanosom in uskladitvijo ogromnih skal, ki so jih pripeljali iz [[Istra|Istre]]. Celotna struktura ima kar se da mogočen videz, kar je prepričalo vse administracije, ki so se vrstile po zatonu Beneške republike, da ni potrebna nobena skrb za njeno ohrano. Toda po dveh [[stoletje|stoletjih]] so tudi ''murazzi'' klonili pred silo morja in ob visoki vodi (plimi) novembra 1966 so popustili. To je bil odločilni opozorilni znak propadanja Benetk. Od tedaj so stekle razne akcije za njihovo rešitev. Zgradili so zapornice. == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Beneške lagune]] 6jtqcvk46fqgfksark91h7vmvr15hc8 0 242217 6683156 6054708 2026-05-30T22:17:32Z MaksiKavsek 244409 dp po Slovensko_domobranstvo#Domobranska_policija 6683156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lovro Hacin (tudi Laurenz Hacin)''', [[slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in policijski uradnik, * [[23. avgust]] [[1886]], [[Trata pri Velesovem]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Rodil se je očetu Lovrencu in materi Katarini (rojena Zupan).<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04312 {{!}} Velesovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/velesovo/04312/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-05-30}}</ref> [[Pravo]] je študiral na [[Dunaj]]u in tam leta 1916 [[doktorat|doktoriral]]. Bil je okrajni načelnik za Maribor – desni breg.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Leta 1936 je bil imenovan za upravnika [[policija|policije]] v Ljubljani. Med [[Okupacija|okupacijo]] je sodeloval z okupacijskimi oblastmi; po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] septembra 1943 je postal upravnik posebne [[Slovensko domobranstvo|domobranske]] politične policije, ki je delovala pod nadzorom [[Gestapo|Gestapa]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last=Kranjc|first=Gregor Joseph|publisher=University of Toronto Press|year=2013|location=Toronto|pages=132-135|url=https://books.google.si/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC&redir_esc=y|language=en}}</ref> Njegov namestnik je bil [[Vladimir Kante]].<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/kante.pdf|title=Dr. Vladimir Kante, namestnik upravnika politične policije v Ljubljani, vrhunski tajni sodelavec Vos in Ozne – kdo ga je izdal nemškemu Gestapu?|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Kranjc|first=Marijan}}</ref> Kot odločen nasprotnik [[Komunizem|komunizma]] je vodil pregon pripadnikov in simpatizerjev [[Osvobodilna fronta|OF]]. Pod njegovim vodstvom je policija v nekdanji [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]] vzpostavila obsežen represivni aparat in zaprla okoli 6.000 političnih zapornikov. Policija je pripravljala dosjeje političnih nasprotnikov za internacijo, sodelovala pri deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča ter organizirala mrežo ovaduhov, ki je nadzorovala in preiskovala uslužbence pokrajinske uprave, zdravstvene delavce, profesorje, delavce in druge prebivalce.<ref name=":0" /> Na [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]] leta 1946 je bil zaradi kolaboracije obsojen na [[smrt]] z obešenjem. == Viri == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici|1}} {{Rupnikov_proces}} {{normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Hacin, Lovro}} [[Kategorija:Lovro Hacin| ]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Obešeni ljudje]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]] 3q8yjhlvzzr6t6j0zciraifh3hwvldq 6683157 6683156 2026-05-30T22:17:50Z MaksiKavsek 244409 6683157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lovro Hacin''' (tudi '''Laurenz Hacin'''), [[slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in policijski uradnik, * [[23. avgust]] [[1886]], [[Trata pri Velesovem]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Rodil se je očetu Lovrencu in materi Katarini (rojena Zupan).<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04312 {{!}} Velesovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/velesovo/04312/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-05-30}}</ref> [[Pravo]] je študiral na [[Dunaj]]u in tam leta 1916 [[doktorat|doktoriral]]. Bil je okrajni načelnik za Maribor – desni breg.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Leta 1936 je bil imenovan za upravnika [[policija|policije]] v Ljubljani. Med [[Okupacija|okupacijo]] je sodeloval z okupacijskimi oblastmi; po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] septembra 1943 je postal upravnik posebne [[Slovensko domobranstvo|domobranske]] politične policije, ki je delovala pod nadzorom [[Gestapo|Gestapa]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last=Kranjc|first=Gregor Joseph|publisher=University of Toronto Press|year=2013|location=Toronto|pages=132-135|url=https://books.google.si/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC&redir_esc=y|language=en}}</ref> Njegov namestnik je bil [[Vladimir Kante]].<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/kante.pdf|title=Dr. Vladimir Kante, namestnik upravnika politične policije v Ljubljani, vrhunski tajni sodelavec Vos in Ozne – kdo ga je izdal nemškemu Gestapu?|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Kranjc|first=Marijan}}</ref> Kot odločen nasprotnik [[Komunizem|komunizma]] je vodil pregon pripadnikov in simpatizerjev [[Osvobodilna fronta|OF]]. Pod njegovim vodstvom je policija v nekdanji [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]] vzpostavila obsežen represivni aparat in zaprla okoli 6.000 političnih zapornikov. Policija je pripravljala dosjeje političnih nasprotnikov za internacijo, sodelovala pri deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča ter organizirala mrežo ovaduhov, ki je nadzorovala in preiskovala uslužbence pokrajinske uprave, zdravstvene delavce, profesorje, delavce in druge prebivalce.<ref name=":0" /> Na [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]] leta 1946 je bil zaradi kolaboracije obsojen na [[smrt]] z obešenjem. == Viri == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici|1}} {{Rupnikov_proces}} {{normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Hacin, Lovro}} [[Kategorija:Lovro Hacin| ]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Obešeni ljudje]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]] hlxbxw3u5nwwvl86kfiahwwia96f9ia 10 258217 6683019 6676525 2026-05-30T15:44:01Z Pinky sl 2932 6683019 wikitext text/x-wiki {{Infobox |templatestyles =Infopolje Cesta/styles.css |headerclass={{#invoke:Infobox road|headerStyle}} |belowstyle=line-height:150% <!-- ROUTE MARKER AND ROUTE NAME --> |above={{#switch:{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} |USA|CAN={{#invoke:Infobox road/route|routeInfo}} |AUT={{#ifeq:{{{country|}}}|AUT |{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/AUT|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/AUT|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|}}}}{{#if:{{{alternate_name|}}}|<br /><div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{alternate_name|}}}</div>}} {{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} |{{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|}}}}}}}} |#default={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN |{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/SVN|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/SVN|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|}}}}{{#if:{{{alternate_name|}}}|<br /><div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{alternate_name|}}}</div>}} {{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} |{{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|}}}}}}}} }} |subheaderstyle1 = font-size: 125%; |subheader={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN||{{#invoke:Infobox road|translate}}}} |subheader2={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN||{{{alternate_name|}}}}} <!-- MAP --> |image={{#invoke:Infobox road/map|map}} |caption={{{map_notes|}}} | image2 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{map|}}}{{{map_custom|}}}{{#property:P15|from={{{qid|}}}}}|no|yes}} | mapframe-wikidata = yes | mapframe-frame-width = 290 | mapframe-length_km = {{{length_km|}}} | mapframe-length_mi = {{{length_mi|}}} }} <!-- Photo/image --> | image3 = {{#invoke:Infobox road|photo}} | caption3 = {{{photo_notes|}}}{{{image_notes|}}} <!-- ROUTE INFORMATION --> |header1= {{#invoke:Infobox road|info}} |data2 = {{#if:{{{spur_of|}}}|{{Infopolje Cesta/meta/spur of|1={{{type|}}}|2={{{subtype|}}}|spur_type={{{spur_type|}}}|spur_route={{{spur_of|}}}|country={{{country|}}}|province={{{province|}}}|state={{{state|}}}|county={{{county|}}}}}|}} |data3 = {{#invoke:Infobox road|partOf}} |data4 = <!-- {{#invoke:Infobox road|law}} --> |data5 = {{#invoke:Infobox road|maint}} |data6 = {{#if:{{{time_period|}}}|{{#if:{{{established_by|}}}|Vzpostavil {{{established_by}}}|}}|}} |label7 = Dolžina |data7 = {{#invoke:Infobox road/length|length}} |class8 = plainlist |label8= Status |data8= {{{status|}}} |class9= plainlist |label9= Obstaja |data9= {{#invoke:Infobox road|existed}} |class11 = plainlist |label11= Zgodovina |data11= {{{history|}}} |data12 = {{#invoke:Infobox road|period}} |class16 = plainlist |label16 = {{#invoke:Infobox road|allocation}} |data16 = {{{allocation|}}} |class17 = plainlist |label17 = Turistične<br>poti |data17 = {{{tourist|}}} |class18 = plainlist |label18 = [[National Highway System (ZDA)|<abbr title="National Highway System">NHS</abbr>]] |data18 = {{#ifeq:{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|USA|{{#switch:{{{type|}}} |I = Cela pot |#default = {{{nhs|}}} }}}} |class19 = plainlist |label19 = Omejitve |data19 = {{{restrictions|}}} |label20 = [[Margaryjeve številke|Margaryjeva številka]] |data20 = {{{margary|}}} <!-- MAJOR JUNCTIONS (FOR MOST ROUTES) --> |header30= {{#invoke:Infobox road/sections|main}} <!-- MAJOR JUNCTIONS (IF DIVIDED IN UP TO 25 SECTIONS) --> |header31= {{#invoke:Infobox road/sections|section}} <!-- LOCATION INFORMATION (SOME PARAMETERS ARE DISABLED FOR CERTAIN COUNTRIES) --> |header35={{#invoke:Infobox road/locations|location}} <!-- HIGHWAY SYSTEM --> |header50= {{#invoke:Infobox road|highwaySystem}} <!-- LINKS AND BROWSE SECTION --> |class52 = hlist |data52 = {{if empty|{{{system|}}}|{{#invoke:Infobox road/browselinks|browselinks}}}} |rowstyle54 = display: none |header54 = {{#invoke:Infobox road|system}} |data56 = {{#invoke:Infobox road|browse}} |data58 = {{#invoke:Infobox road|extended}} <!-- HISTORICAL DESIGNATION, NRHP, EMBEDDED INFOBOXES --> |data60={{{nrhp|}}} |data61={{{embedded|}}} |subbox={{yesno|{{{child|}}}}} }}<!-- // ERROR TRACKING CATEGORIES // -->{{#if:{{{country|}}}{{{state|}}}{{{province|}}}|{{#if:{{{type|}}}|{{#if:{{{route|}}}|{{#if:{{{translation|}}}{{{name|}}}|{{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|{{#if:{{{name|}}}|†|{{#if:{{{translation|}}}|@}}}} {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}|}}}}}}<!-- -->{{main other|{{#if:{{{subtype|}}}|[[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 2|Ω {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]|}}}}<!-- -->{{#invoke:Infobox road/errors|errors}}<!-- -->{{#if:{{{header_type|}}}|{{#switch:{{lc:{{{header_type}}}}} |under construction|const|uc={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|ƒ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |scenic|historic|historical|hist={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|¶ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |decommissioned|former={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|∆ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |minor= |#default={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|£ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{country|}}}{{{state|}}}{{{province|}}}|{{#if:{{{type|}}}|{{#if:{{{marker_image|}}}| {{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|{{#ifeq:{{{marker_image}}}|none|&|$}} {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{map_custom|}}}||{{#ifeq:{{#property:P15}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z zemljevidi poti]]}}|}}}}<!-- -->{{#if:{{{map_custom|}}}||{{#ifeq:{{{map|}}}|{{#property:P15}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke]]}}|}}}}<!-- -->{{main other|{{#ifeq:{{#property:P17}}||[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država]]}}<!-- -->{{#ifeq:{{#property:P31}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od]]}}}}}}<!-- -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri |_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Članki, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Cesta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| above | ahn-shield | ahn | allocation | alternate_name | areas | beltway_city | bodystyle | borough | boroughs | browse_route | browse | cantons | child | cities | communes | community | communities | counties | countries | county | country | decommissioned | deleted | departments | destinations | direction_a | direction_a1 | direction_a2 | direction_a3 | direction_a4 | direction_a5 | direction_a6 | direction_a7 | direction_a8 | direction_a9 | direction_a10 | direction_b | direction_b1 | direction_b2 | direction_b3 | direction_b4 | direction_b5 | direction_b6 | direction_b7 | direction_b8 | direction_b9 | direction_b10 | districts | divisions | e-road | e-road-shield | embedded | end_a | end_a1 | end_a2 | end_a3 | end_a4 | end_a5 | end_a6 | end_a7 | end_a8 | end_a9 | end_a10 | end_b | end_b1 | end_b2 | end_b3 | end_b4 | end_b5 | end_b6 | end_b7 | end_b8 | end_b9 | end_b10 | established | established_by | federal_cities | formed | governorates | header_color | header_type | history | image | image_alt | image_notes | image_width | indep_city | indep_cities | island | junction | junctions | junction1 | junction2 | junction3 | junction4 | junction5 | junction6 | junction7 | junction8 | junction9 | junction10 | known_for | krais | label1 | label2 | label3 | label4 | label5 | labelstyle | lang | length_km | length_km1 | length_km2 | length_km3 | length_km4 | length_km5 | length_km6 | length_km7 | length_km8 | length_km9 | length_km10 | length_mi | length_mi1 | length_mi2 | length_mi3 | length_mi4 | length_mi5 | length_mi6 | length_mi7 | length_mi8 | length_mi9 | length_mi10 | length_nmi | length_notes | length_notes1 | length_notes2 | length_notes3 | length_notes4 | length_notes5 | length_notes6 | length_notes7 | length_notes8 | length_notes9 | length_notes10 | length_ref | length_ref1 | length_ref2 | length_ref3 | length_ref4| length_ref5 | length_ref6 | length_ref7 | length_ref8 | length_ref9 | length_ref10 | length_round | lga | location | location1 | location2 | location3 | location4 | location5 | locations | loop | maint | map | map_alt | map_custom | map_notes | qid | margary | marker_image | mrn | mrn-shield | municipalities | municipality | name | next_dab | next_route | next_type | nhs | nobrowse | nrhp | oblasts | okrugs | orbital | parish | parishes | photo | photo_alt | photo_notes | photo_width | prefectures | previous_dab | previous_route | previous_type | province | provinces | regions | republics | related | restrictions | ring_road | route | rural_municipalities | section | section0 | section1 | section2 | section3 | section4 | section5 | section6 | section6 | section7 | section8 | section9 | section10 | sheadings | significance | spur_of | spur_type | state | states | state2 | status | subcounties | subprefectures | subregions | subsection | system | system1 | system2 | system3| system4 | system5 | system6 | system7 | system8 | system9 | system10 | tahn | tahn-shield | terminus_a | terminus_a1 | terminus_a2 | terminus_a3 | terminus_a4 | terminus_a5 | terminus_a6 | terminus_a7 | terminus_a8 | terminus_a9 | terminus_a10 | terminus_b | terminus_b1 | terminus_b2 | terminus_b3 | terminus_b4 | terminus_b5 | terminus_b6 | terminus_b7 | terminus_b8 | terminus_b9 | terminus_b10 | territories | time_period | tloop | tourist | towns | translation | type | villages | categories | nocat | demo }}<!-- --><includeonly>{{main other|[[Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta {{Infopolje Cesta/meta/mask/category|1={{{country|}}}|2={{{state|}}}|3={{{province|}}}}}]]}}<!-- --></includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> rmh5eafeqdjvnz8aww0wfe2v4rsaugx 0 258380 6683188 6596510 2026-05-31T06:41:37Z ~2026-32289-77 260835 /* Življenje in delo */ 6683188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Rudolf Inemann | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Rudolf Inemman''', [[gledališki igralec]] in [[režiser]] [[Čehi|češkega]] rodu delujoč v [[Ljubljana|Ljubljani]], * [[31. maj]] [[1861]], [[Praga]], † [[12. november]] [[1907]], Praga. == Življenje in delo == V Ljubljano je prišel po odhodu [[Ignacij Borštnik|Ignacija Borštnika]] 1894 v [[Zagreb]], pred tem je deloval v Pragi, [[Brno|Brnu]] in nekaj časa tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po vrnitvi iz Amerike je bil član [[Narodni divadlo|Narodnog divadla]] (Narodnega gledališča) v Pragi. V Ljubljani je deloval 6 let (1894-1900), bil umetniški usmerjevalec dramskega gledališča, njegov igralec in edini režiser. Pridobil si je veliko zaslug za profesionalizacijo in umetniški vzpon slovenskega gledališča; uvedel je več reda, dnevne namesto dotedanjih večernih vaj, zaradi tega so posledično odpadli številni amaterski igralci, razširil [[repertoar]] in kot [[pedagog]] v skromnih okvirih tedanje dramatične šole skrbel za vzgojo novih igralcev. Na oder je postavil več klasičnih [[dramatika|dram]] evropskih avtorjev, predvsem pa uvedel dotlej še neuprizorjenega [[William Shakespeare|Shakespearea]] (1896) ter izoblikoval v njegovih tragedijah in komedijah več vodilnih vlog. Bil je prvi ''[[Hamlet]]'' (1899) v slovenskem gledališču. Botroval je tudi mnogim postavitvam domačih dramatikov, tik pred vrnitvijo v Prago tudi prvi [[Ivan Cankar|Cankarjevi]] krstni predstavi ''[[Jakob Ruda]]'' v vlogi ''Broša''. Igral je v skoraj v skoraj vseh dramah in komedijah tedanjega sporeda, pa tudi v mnogih burkah in celo [[opereta|operetah]]. Inemann je bil razgledan [[dramaturg]], vesten režiser in dober pedagog, predvsem pa temperamenten in raznovrsten igralec.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1990). Knjiga 4. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] *[[seznam čeških igralcev]] * [[seznam slovenskih režiserjev]] == Viri == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Inemann, Rudolf}} [[Kategorija:Češki igralci]] [[Kategorija:Češki režiserji]] fmf0mqhmpnojq3twnulboxb738phoqw 0 259890 6683253 6596628 2026-05-31T10:43:15Z Pinky sl 2932 {{Infobox power station 6683253 wikitext text/x-wiki {{Infobox power station | name = Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin | name_official = Vjetroelektrana Trtar-Krtolin | image = Wind farm Trtar-Krtolin.jpg | image_caption = Štiri od štirinajstih turbin vetrne elektrarne Trtar-Krtolin | image_alt = | coordinates = {{coord|43|45|09|N|15|58|04|E|display=inline,title}} | country = Hrvaška | location = | status = | construction_began = | commissioned = 2006 | decommissioned = | cost = | owner = | operator = <!------------------------- WIND FARMS --> | wind_farm_type = | wind_site_elevation = | wind_site_usage = | wind_site_area = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | wind_hub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = <!------------------------- GENERAL --> | ps_units_operational = 14 x 800 kW | ps_units_manu_model = [[Enercon]] E48/800 | ps_units_uc = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_decommissioned= | ps_thermal_capacity = | ps_heating_capacity = | ps_electrical_capacity = 11,2 [[megavat|MW]] | ps_electrical_cap_fac = | ps_storage_capacity = | ps_annual_generation = | website = | extra = }} [[Slika:Hypsugo-savi-VE-Trtar.jpg|thumb|240px|Truplo Savijevega netopirja]] '''Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin''' ([[hrvaščina|hrvaško ]]''Vjetroelektrana Trtar-Krtolin''), ki je druga najstarejša hrvaška [[vetrna elektrarna]], stoji na slemenu hribov Trtar in Krtolin nad [[Šibenik|Šibenikom]]. Obratuje od junija 2006. Lastnik je WPD EnerSys d.o.o., ki je del nemške multinacionalke WPD. Elektrarno sestavlja 14 vetrnic tipa E-48 nemškega proizvajalca Enercon. Vetrnice imajo premer rotorja 48 m, višina stolpa pa je 50m. Nazivna moč ene vetrnice je 0,8 MW, skupna nazivna moč elektrarne pa 11,2 MW. Elektrarna letno v 2450 urah delovanja pri polni moči proizvede 28 GWh elektrike<ref>[http://www.ho-cired.hr/referati/SO4-07.pdf Enersys d.o.o.: Iskustva iz dosadašnjeg rada VE Trtar-Krtolin]</ref>. Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin je bila prva vetrna elektrarna na prostoru nekdanje Jugoslavije, za katero je bilo potrjeno, da ubija netopirje. Pod vetrnico št. 10 je bilo 1.11.2006 najdeno truplo [[Savijev netopir|Savijevega netopirja]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sdpvn-drustvo.si/FOTKE/PROJEKTI/Publikacije/glej_netopir_06.pdf |title=Glej netopir! št. 3(1), str. 34 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2015-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150106012242/http://www.sdpvn-drustvo.si/FOTKE/PROJEKTI/Publikacije/glej_netopir_06.pdf |url-status=dead }}</ref>. == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Coor title dms|43|45|09|N|15|58|04|E|region:HR-15_type:landmark}} [[Kategorija:Šibeniško-kninska županija]] [[Kategorija:Vetrne elektrarne na Hrvaškem|Trtar-Krtolin]] nc0z3vv6h5ph1uwvwm08oqp71ahks2v 6683275 6683253 2026-05-31T11:29:56Z Pinky sl 2932 6683275 wikitext text/x-wiki {{Infobox power station | name = Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin | name_official = Vjetroelektrana Trtar-Krtolin | image = Wind farm Trtar-Krtolin.jpg | image_caption = Štiri od štirinajstih turbin vetrne elektrarne Trtar-Krtolin | image_alt = | coordinates = {{Coor title dms|43|45|09|N|15|58|04|E|region:HR-15_type:landmark}} | country = Hrvaška | location = | status = | construction_began = | commissioned = 2006 | decommissioned = | cost = | owner = | operator = <!------------------------- WIND FARMS --> | wind_farm_type = | wind_site_elevation = | wind_site_usage = | wind_site_area = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | wind_hub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = <!------------------------- GENERAL --> | ps_units_operational = 14 x 800 kW | ps_units_manu_model = [[Enercon]] E48/800 | ps_units_uc = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_decommissioned= | ps_thermal_capacity = | ps_heating_capacity = | ps_electrical_capacity = 11,2 [[megavat|MW]] | ps_electrical_cap_fac = | ps_storage_capacity = | ps_annual_generation = | website = | extra = }} [[Slika:Hypsugo-savi-VE-Trtar.jpg|thumb|240px|Truplo Savijevega netopirja]] '''Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin''' ([[hrvaščina|hrvaško ]]''Vjetroelektrana Trtar-Krtolin''), ki je druga najstarejša hrvaška [[vetrna elektrarna]], stoji na slemenu hribov Trtar in Krtolin nad [[Šibenik|Šibenikom]]. Obratuje od junija 2006. Lastnik je WPD EnerSys d.o.o., ki je del nemške multinacionalke WPD. Elektrarno sestavlja 14 vetrnic tipa E-48 nemškega proizvajalca Enercon. Vetrnice imajo premer rotorja 48 m, višina stolpa pa je 50m. Nazivna moč ene vetrnice je 0,8 MW, skupna nazivna moč elektrarne pa 11,2 MW. Elektrarna letno v 2450 urah delovanja pri polni moči proizvede 28 GWh elektrike<ref>[http://www.ho-cired.hr/referati/SO4-07.pdf Enersys d.o.o.: Iskustva iz dosadašnjeg rada VE Trtar-Krtolin]</ref>. Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin je bila prva vetrna elektrarna na prostoru nekdanje Jugoslavije, za katero je bilo potrjeno, da ubija netopirje. Pod vetrnico št. 10 je bilo 1.11.2006 najdeno truplo [[Savijev netopir|Savijevega netopirja]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sdpvn-drustvo.si/FOTKE/PROJEKTI/Publikacije/glej_netopir_06.pdf |title=Glej netopir! št. 3(1), str. 34 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2015-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150106012242/http://www.sdpvn-drustvo.si/FOTKE/PROJEKTI/Publikacije/glej_netopir_06.pdf |url-status=dead }}</ref>. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Šibeniško-kninska županija]] [[Kategorija:Vetrne elektrarne na Hrvaškem|Trtar-Krtolin]] argjr64otng2ozbhga1npmpl0923hiz 6683276 6683275 2026-05-31T11:31:52Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6683275|6683275]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6683276 wikitext text/x-wiki {{Infobox power station | name = Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin | name_official = Vjetroelektrana Trtar-Krtolin | image = Wind farm Trtar-Krtolin.jpg | image_caption = Štiri od štirinajstih turbin vetrne elektrarne Trtar-Krtolin | image_alt = | coordinates = {{coord|43|45|09|N|15|58|04|E|display=inline,title}} | country = Hrvaška | location = | status = | construction_began = | commissioned = 2006 | decommissioned = | cost = | owner = | operator = <!------------------------- WIND FARMS --> | wind_farm_type = | wind_site_elevation = | wind_site_usage = | wind_site_area = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | wind_hub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = <!------------------------- GENERAL --> | ps_units_operational = 14 x 800 kW | ps_units_manu_model = [[Enercon]] E48/800 | ps_units_uc = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_decommissioned= | ps_thermal_capacity = | ps_heating_capacity = | ps_electrical_capacity = 11,2 [[megavat|MW]] | ps_electrical_cap_fac = | ps_storage_capacity = | ps_annual_generation = | website = | extra = }} [[Slika:Hypsugo-savi-VE-Trtar.jpg|thumb|240px|Truplo Savijevega netopirja]] '''Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin''' ([[hrvaščina|hrvaško ]]''Vjetroelektrana Trtar-Krtolin''), ki je druga najstarejša hrvaška [[vetrna elektrarna]], stoji na slemenu hribov Trtar in Krtolin nad [[Šibenik|Šibenikom]]. Obratuje od junija 2006. Lastnik je WPD EnerSys d.o.o., ki je del nemške multinacionalke WPD. Elektrarno sestavlja 14 vetrnic tipa E-48 nemškega proizvajalca Enercon. Vetrnice imajo premer rotorja 48 m, višina stolpa pa je 50m. Nazivna moč ene vetrnice je 0,8 MW, skupna nazivna moč elektrarne pa 11,2 MW. Elektrarna letno v 2450 urah delovanja pri polni moči proizvede 28 GWh elektrike<ref>[http://www.ho-cired.hr/referati/SO4-07.pdf Enersys d.o.o.: Iskustva iz dosadašnjeg rada VE Trtar-Krtolin]</ref>. Vetrna elektrarna Trtar-Krtolin je bila prva vetrna elektrarna na prostoru nekdanje Jugoslavije, za katero je bilo potrjeno, da ubija netopirje. Pod vetrnico št. 10 je bilo 1.11.2006 najdeno truplo [[Savijev netopir|Savijevega netopirja]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sdpvn-drustvo.si/FOTKE/PROJEKTI/Publikacije/glej_netopir_06.pdf |title=Glej netopir! št. 3(1), str. 34 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2015-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150106012242/http://www.sdpvn-drustvo.si/FOTKE/PROJEKTI/Publikacije/glej_netopir_06.pdf |url-status=dead }}</ref>. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Šibeniško-kninska županija]] [[Kategorija:Vetrne elektrarne na Hrvaškem|Trtar-Krtolin]] 0usen4w6cy4gs69chz289n0pl4vweye 0 264450 6683265 5961769 2026-05-31T11:13:32Z ~2026-13659-49 255600 6683265 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matej Bogataj''', [[Slovenci|slovenski]] [[literatura|literarni]] in [[gledališče|gledališki]] [[kritik]], * [[1964]], [[Ljubljana]]. Matej Bogataj je eden najvidnejših literarnih in gledaliških kritikov v Sloveniji, redni sodelavec radijskih in televizijskih in oddaj, ki so namenjene [[kultura|kulturi]]. Kritike objavlja v večini slovenskih [[časnik]]ov in kulturnih revij. Je avtor več monografskih publikacij: ''Obrobje brez središča'' (1994), ''Prebrano, precejeno'' (2004), ''Gledališko listje'' (2008), itd. Prejel je [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za [[Literarna kritika|literarno kritiko]] (2026). {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Bogataj, Matej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Bogataj, Matej]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Bogataj, Matej]] thb8unj6p8h4cefkofue2hn2c4ghbov 0 264858 6683222 6560458 2026-05-31T09:05:22Z Ljuba24b 92351 /* High Street */ np 6683222 wikitext text/x-wiki [[File:High Street, Edinburgh.JPG|thumb|300px|Pogled proti vzhodu navzdol po Royal Mile mimo stare Tron Kirk]] '''Royal Mile''' (Kraljeva milja) ({{Lang-gd|Am Mìle Rìoghail}}; [[škotščina]] ''Ryal Mile'')<ref>{{navedi splet|url=https://parlamaidalba.wordpress.com/tag/gaeilge-na-halban/|title=Gaeilge na hAlban – Duilleag 2|website=Blog Pàrlamaid na h-Alba}}</ref> je zaporedje ulic, ki tvorijo glavno prometnico starega mestnega jedra mesta [[Edinburg]] na [[Škotska|Škotskem]]. Izraz je bil prvič uporabljen opisno v knjigi W. M. Gilberta ''Edinburgh v 19. stoletju'' (1901), ki opisuje mesto »z gradom in palačo ter kraljevo miljo med njima«, nato pa je bil populariziran kot naslov vodnika R. T. Skinnerja, objavljenega leta 1920, ''Royal Mile od Edinburškega gradu do Holyroodhouse''.<ref>{{navedi knjigo | last=Harris | first=Stuart | title=The Place Names of Edinburgh | url=https://archive.org/details/placenamesofedin0000stua |year=2002 |publisher=Steve Savage |location=London | page=[https://archive.org/details/placenamesofedin0000stua/page/497 497] | isbn=1-904246-06-0 }}</ref> Kraljeva milja poteka med dvema pomembnima lokacijama v zgodovini Škotske: [[Edinburški grad|Edinburškim gradom]] in [[palača Holyroodhouse|palačo Holyroodhouse]]. Ime izhaja iz tega, da je tradicionalna procesijska pot monarhov<ref>{{navedi splet |date=2017-11-24 |title=The Royal Mile |url=https://ewh.org.uk/world-heritage-sites/the-royal-mile/ |access-date=2022-09-12 |website=Edinburgh World Heritage}}</ref> s skupno dolžino približno ene škotske milje, kar je zastarela enota, ki je enaka 1,8072576 km.<ref>{{navedi splet |title=Royal Mile - The heart of the Old Town, Edinburgh |url=https://www.introducingedinburgh.com/royal-mile |access-date=2022-09-12 |website=www.introducingedinburgh.com |language=en}}</ref> Ulice, ki sestavljajo Royal Mile, so (od zahoda proti vzhodu) Castlehill, Lawnmarket, High Street, Canongate in Abbey Strand. Royal Mile je najbolj prometna turistična ulica v starem mestnem jedru, ki se kosa le s Princes Street v Novem mestu. [[File:The Royal Mile, Edinburgh.webm|alt=Video of the Royal Mile, Edinburgh|thumb|Video Royal Mile, Edinburg]] == Geografija == Umikajoče se ledene plošče so pred mnogimi tisočletji odložile svoje ledeniške ostanke za trdim vulkanskim čepom grajske skale, na kateri stoji Edinburški grad, kar je povzročilo značilno tvorbo skale in repa. Royal Mile, ki teče proti vzhodu od skale, na kateri stoji grad, leži na grebenu repa, ki se rahlo spušča do palače Holyroodhouse. Strme uličice potekajo med številnimi visokimi zemljišči (ali stanovanjskimi stavbami) ob glavni cesti. Pot poteka od nadmorske višine 42 metrov pri palači do 109 metrov pri gradu, kar daje povprečni naklon 4,1 %. == Grajska Esplanada in Castlehill == [[File:The Royal Mile, Edinburgh - High Resoultion.jpg|thumb|right|250px|Castlehill, ki je del Royal Mile. V nekdanji viktorijanski cerkvi je The Hub, informacijska služba za mednarodni festival v Edinburgu. Na desni je The Scotch Whisky Experience, na levi pa stolp Camera Obscura in trgovine.]] Grajska Esplanada je bila leta 1753 postavljena kot paradni prostor z uporabo plena iz stavbe Kraljeve borze (zdaj Mestne dvorane). Formalizirana je bila leta 1816, ko so jo razširili in opremili z okrasnimi ograjami in stenami. Esplanada s svojimi številnimi spomeniki je bila uvrščena na seznam A zgodovinske Škotske.<ref>{{navedi splet | url = http://www.britishlistedbuildings.co.uk/sc-28011-edinburgh-castle-esplanade- | title = Edinburgh Castle, Esplanade, Edinburgh | access-date = 2012-10-22}}</ref> Je prizorišče letnega Edinburgh Military Tattoo, ob katerem so postavljene posebej oblikovane začasne tribune. Cannonball House ima v zidu zataknjeno topovsko kroglo, za katero pogosto pravijo, da je bila pomotoma izstreljena z gradu, vendar dejansko označuje vzpetino Comiston Springs, tri milje južno od gradu, ki je napajal cisterno na Castlehillu, eno prvih cevne oskrbe z vodo na Škotskem.<ref>{{navedi splet | url = http://canmore.rcahms.gov.uk/en/event/590536/ | title = Civil Engineering Heritage....... | access-date = 2012-09-10 | archive-date = 2012-12-24 | archive-url = https://archive.today/20121224031443/http://canmore.rcahms.gov.uk/en/event/590536/ | url-status = dead }}</ref> Od grajske Esplanade na kratkem odseku ceste z naslovom Castlehill dominira nekdanja cerkev Tolbooth-Highland-St John's (na južni strani ob vznožju tega odseka), zdaj sedež društva Edinburški mednarodni festival – The Hub, na severni strani pa razgledni stolp in kamera obscura. Zborska dvorana Škotske cerkve in New College sta nižje na isti strani. Škotski parlament je med letoma 1999 in 2004 zasedal v skupščinski dvorani. == Lawnmarket == Lawnmarket je ločeno poimenovan del High Street. Naslovi so nadaljevanje številk High Street. Poteka od West Bow do St Giles Street. Listina iz leta 1477 je ta del High Street določila kot tržnico za tako imenovano »notranje blago« – predmete, kot so preja, nogavice, grobo blago in drugi podobni izdelki. V kasnejših letih je bil lan glavni prodani izdelek. Posledično je postalo znano kot Land Market,<ref>{{navedi splet |url=http://maps.nls.uk/view/74400010#zoom=5&lat=3462&lon=3252&layers=BT |title=City and castle of Edinburgh, William Edgar, 1765 |work=Town Plans / Views, 1580-1919 |publisher=National Library of Scotland |access-date=2015-02-11 |archive-date=2015-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150211052416/http://maps.nls.uk/view/74400010#zoom=5&lat=3462&lon=3252&layers=BT |url-status=dead }}</ref> ki je bilo kasneje spremenjeno v Lawn Market.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scribd.com/document/57398403/Edinburgh-Street-Names |title=The Derivation of Edinburgh's Street Names |access-date=2019-06-20 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://maps.nls.uk/view/74400070#zoom=5&lat=4745&lon=4785&layers=BT |title=City of Edinburgh, John Ainslie, 1780 |work=Town Plans / Views, 1580-1919 |publisher=National Library of Scotland |access-date=2015-02-11 |archive-date=2015-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150211053400/http://maps.nls.uk/view/74400070#zoom=5&lat=4745&lon=4785&layers=BT |url-status=dead }}</ref> Je blizu na južni strani, Riddle's Court pa je dobro ohranjena hiša iz 16. stoletja trgovca Johna MacMorrana, ki so ga leta 1595 ustrelili uporni šolarji.<ref>Daniel Wilson, ''Memorials of Edinburgh in the Olden Time'', vol. 1 (Edinburgh, 1891), pp. 218-219.</ref> Danes je večina trgovin na ulici namenjena turistom. Na severni strani je ohranjena trgovska meščanska hiša Gladstone's Land iz 17. stoletja v lasti Nacionalnega sklada za Škotsko. Spodnji konec Lawnmarketa seka most Jurija IV. na desni (južno) in Bank Street na levi (sever), ki vodi do Mounda in Novega mesta. Pogled po ulici Bank Street zapira baročni sedež Bank of Scotland. Na jugozahodnem vogalu tega križišča z vhodom na most Jurija IV. je hotel Missoni, ki nadomešča nekdanje pisarne regionalnega sveta Lothian. Ta stavba je kontroverzne zasnove, prejela je nagrado Scottish Civic Trust in nagrado RIBA (Royal Institute of British Architects) leta 2010,<ref>{{navedi splet |title=Hotel Missoni, Edinburgh |url=https://www.corranproperties.co.uk/projects/hotel-missoni/ |website=Corran Properties |access-date=7 December 2023}}</ref> bila pa je tudi nominirana (vendar ne zmagala) za Carbuncle Cup leta 2009.<ref>{{navedi splet |last1=Welch |first1=Adrian |title=Carbuncle Cup 2009 Winners News, UK |url=https://www.e-architect.com/awards/carbuncle-cup-2009 |website=e-architect |access-date=7 December 2023 |language=en-gb |date=10 June 2009}}</ref> Med ulicama Bank Street in St Giles Street, ki označuje konec Lawnmarketa, je High Court of Justiciary, vrhovno kazensko sodišče Škotske, nameščeno v pravosodni stavbi. == High Street == [[File:The High Street, Edinburgh.JPG|thumb|270px|Pogled navzdol po High Street proti Tron Kirk, odsek, obnovljen leta 1828 po velikem požaru v Edinburghu (1824)]] Na južni strani, približno tretjino poti navzdol od gradu proti palači, je Parlamentarni trg, poimenovan po stari stavbi parlamenta, v kateri so bila tako sodišča kot stari škotski parlament med letoma 1630 in 1707 (ko je obstajal končal z aktom o združitvi). V stavbi parlamenta je zdaj Court of Session, vrhovno škotsko civilno sodišče. [[Stolnica sv. Tilna, Edinburg|Stolnica sv. Tilna]], visoka edinburška cerkev, stoji tudi na parlamentarnem trgu. Ob zahodnih vratih sv. Tilna je Heart of Midlothian, vzorec v obliki srca, vgrajen v 'postavljeno' cesto, ki označuje mesto starega Tolbootha, nekdanjega središča uprave, obdavčitve in pravosodja v mestu. Sir [[Walter Scott]] je zapor opisal kot »srce Midlothiana«, kmalu po rušenju pa so mestni očetje mesto označili z mozaikom srca. Domačini so tradicionalno pljuvali središče srca v znak prezira do zapora. Na severni strani, nasproti sv. Tilna, stoji Edinburgh City Chambers, kjer se sestaja svet mesta Edinburgh. Na južni strani, tik za High Kirk, je Mercatov križ, s katerega se berejo kraljeve razglase in napoveduje sklic parlamenta. [[File:Heart of Midlothian and brass marker.jpg|thumb|left|160px|Srce Midlothiana]] Celotno južno stran stavb od sv. Tilna do Tron Kirk je bilo treba v 1820-ih po velikem edinburškem požaru leta 1824 ponovno zgraditi ali preoblikovati. To je bilo narejeno v jurijevskem slogu, ki je stopal po hribu navzdol. Osrednji poudarek Royal Mile je glavno križišče z mostovi. Severni most poteka proti severu čez postajo Waverley do ulice Princes Street v Novem mestu. Južni most (ki se na nivoju ulice zdi preprosto cesta s trgovinami na obeh straneh – od spodaj je viden samo en lok) se razteza čez Cowgate na jugu, ulico v vdolbini spodaj, in se nadaljuje kot Nicolson Street mimo Old Collegea stavba Univerze v Edinburgu. [[File:Netherbow tablet in the High Street, Edinburgh.jpg|thumb|120px|Tablica, ki označuje mesto pristanišča Netherbow]] Pri hiši Johna Knoxa se High Street zoži na odsek ulice, prej znan kot Netherbow, ki je na križišču z Jeffrey Street (sever) in St Mary's Street (jug) označeval nekdanjo mestno mejo. Na tej točki je stalo pristanišče Netherbow, utrjen prehod med Edinburgom in Canongateom (do leta 1856 ločeno mesto), ki so ga leta 1764 odstranili, da bi izboljšali pretok prometa. Škotski pripovedovalski center je sodoben prizidek hiše Johna Knoxa, ki je v lasti Škotske cerkve. Odprl se je leta 2006 in nadomestil nekdanji umetniški center Netherbow, ki je v 1960-ih zamenjal cerkev Moray-Knox. Po angleški zmagi nad Škoti v bitki pri Floddnu leta 1513 je bilo okoli Edinburga zgrajeno mestno obzidje, znano kot Flodden Wall, katerega nekateri deli so ohranjeni. Pristanišče Netherbow je bilo prehod v tem zidu in medeninasti čepi na cesti označujejo njegov nekdanji položaj. Na vogalu ulice St Mary's Street je World's End Pub, ki je dobil ime po sosednji World's End Close, nenavadno tako poimenovani, ker je bil to v preteklosti zadnji zaključek v Edinburgu pred vstopom v Canongate.<ref>{{navedi splet | url = http://www.edinburgh.org.uk/STREETS/part1/w.htm | title = The Derivation of Edinburgh's Street Names | access-date = 2012-09-10 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20120808221222/http://www.edinburgh.org.uk/STREETS/part1/w.htm | archive-date = 8 August 2012 | df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://canmore.rcahms.gov.uk/en/site/52328/details/edinburgh+high+street+world+s+end+close/ | title = Edinburgh High Street, World's End Close | access-date = 2012-09-10 | archive-date = 2014-12-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141219104347/http://canmore.rcahms.gov.uk/en/site/52328/details/edinburgh+high+street+world+s+end+close/ | url-status = dead }}</ref> == Zabava za poroko Marije, škotske kraljice, leta 1558 == Na Salt Tronu in drugih lokacijah na Royal Mile je bilo 3. julija 1558 praznovanje ali predstava v počastitev poroke [[Marija I. Škotska|Marije I.]], škotske kraljice, in Franca II. Francoskega. Sama poroka je bila v Parizu 24. aprila 1558.<ref>Lucinda H. S. Dean, 'In the Absence of an Adult Monarch', ''Medieval and Early Modern Representations of Authority in Scotland and the British Isles'' (Routledge, 2016), pp. 155-158.</ref> Edinburško zabavo sta napisala in producirala William Lauder in William Adamson. Walter Binning je naslikal 'igralni voziček' za igralce, ki prikazujejo znamenja sedmih planetov in Kupida. Na štirih odrih so bila postavljena umetna »poletna drevesca«, okrašena s sadjem iz teniških žogic, prekritih z zlato folijo ali listi.<ref>[https://archive.org/details/edinburghrecords01edinuoft/page/n319/mode/2up Robert Adam, ''Edinburgh Records: The Burgh Accounts'', vol. 1 (Edinburgh, 1899), pp. 269-271]</ref> Sedem planetov je bilo prikazanih v predstavi v Parizu po poroki.<ref>Sarah Carpenter & Graham Runnalls, 'The Marriage of Mary, Queen of Scots', ''Medieval English Theatre'', 22 (2000), pp. 145-161.</ref> Druge kraljeve zabave iz 16. stoletja v Tronu in na Royal Mile vključujejo pristop Marije I. (1561), [[jakob I. Angleški|Jakoba VI.]] (1579) in pristop Ane Danske (1590).<ref>Giovanna Guidicini, ''Triumphal Entries and Festivals in Early Modern Scotland'' (Brepols, 2020): Douglas Grey, 'The Royal Entry in Sixteenth-Century Scotland', S. Mapstone & J. Wood, ''The Rose and the Thistle'' (Tuckwell, 1998), pp. 10–37: Clare McManus, ''Women on the Renaissance Stage: Anna of Denmark and Female Masquing in the Stuart Court, 1590–1618'' (Manchester, 2002), p. 72.</ref> == Umori == Na osrednjem delu Royal Mile se je zgodilo več zloglasnih umorov: *George Lockhart, Lord Carnwath, ki ga je leta 1689 umoril John Chieslie. *James Mackcoull je leta 1806 umoril Williama Begbieja v bližini Tweeddale Courta. *World's End Close, dvojni umor leta 1977 Angusa Sinclaira. == Canongate == [[File:Anchor-close.jpg|thumb|right|180px|Anchor Close ob mraku, pogled proti ulici Cockburn iz Royal Mile]] [[File:The time is 1884 (40498302805).jpg|thumb|left|Canongate Tollbooth ura]] Onkraj križišča se Royal Mile nadaljuje po Canongateu, kar pomeni dobesedno »pot kanonov«, ko so jo nekoč uporabljali avguštinski kanoniki opatije Holyrood.<ref>{{navedi splet | url = http://www.edinburgh.org.uk/STREETS/part1/c.htm | title = The Derivation of Edinburgh's Street Names | access-date = 2012-09-10 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20120808230712/http://www.edinburgh.org.uk/STREETS/part1/c.htm | archive-date = 8 August 2012 | df = dmy-all }}</ref> Ulica se nadaljuje navzdol mimo Moray House (zdaj glavne akademske pisarne Moray House School of Education Univerze v Edinburgu), Canongate Tolbooth (zdaj muzej družbene zgodovine, imenovan The People's Story), Kirk of the Canongate (Canongate's župnijska cerkev in cvetoča kongregacija Škotske cerkve) in nova stavba škotskega parlamenta do palače Holyroodhouse in uničene opatije. Do leta 1856 Canongate ni bila le ulica, ampak ime okoliškega mesta, ločenega od Edinburga in zunaj Flodden Walla. == Abbey Strand == Ta ulica je kratek pristop do palače Holyroodhouse ob vznožju Canongate. Ena od stavb na severni strani je bila hiša Lucky Spence, razvpite gospe iz bordela, ki se je spominja v pesmi Allana Ramsaya, ''Lucky Spence's Last Advice''.<ref>{{navedi splet | url = http://digital.nls.uk/broadsides/broadside.cfm/id/15904 | title = Broadside ballad entitled 'Lucky Spence's Last Advice' | access-date = 2012-09-13}}</ref> Na južni strani je Kraljičina galerija, ki se uporablja za razstavljanje predmetov v kraljevi zbirki, v lupini nekdanje svobodne cerkve Holyrood in šole vojvodinje Gordon. Obstajajo tudi ostanki vhodnega poslopja palače Holyroodhouse, ki jo je zgradil Jakob IV., s kopijo kraljevega grba Jakoba V. v steni. == Royal Mile danes == [[File:Edinburgh's Royal Mile (28072207639).jpg|thumb|Edinburška Royal Mile]] Danes Royal Mile vsebuje različne trgovine, restavracije, javne hiše in zanimivosti za obiskovalce. Med letnim festivalom Edinburgh Fringe se High Street napolni s turisti, zabavljači in avtobusi. Parliament Square je v središču škotskega pravnega sistema, saj je dom tako High Court of Justiciary kot Court of Session.<ref>{{navedi splet |title=The Supreme Courts |url=https://scotcourts.gov.uk/the-courts/supreme-courts |website=Scottish Courts and Tribunals |access-date=22 September 2020 |archive-date=2024-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240206153816/https://scotcourts.gov.uk/the-courts/supreme-courts |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} === Literatura === * Maass, Winifred... [et al.], 2003. ''100 čudes sveta - Največji zakladi človeštva na petih celinah''. Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == {{commons category|Royal Mile}} *[http://www.edinburgh.gov.uk City of Edinburgh Council] *[http://www.eota.org.uk Edinburgh Old Town Association] [[Kategorija:Edinburg]] 7qhsg00gueerei8fy2ozmks8bnmpc0j 0 264948 6683262 6638379 2026-05-31T11:11:43Z Marko3 1829 6683262 wikitext text/x-wiki {{Infobox World Heritage Site | WHS = Jakobova pot - Camino de Santiago de Compostela }} [[Slika:Cerkvica svetega Jakoba.jpg|thumb|Jakobove poti se vijejo domala po vsej Evropi. Slovenski popotniki in romarji, ki začnejo pot od hišnega praga proti Galiciji, naletijo na to preprosto cerkvico, posvečeno svetemu Jakobu, kmalu po prečkanju [[Prelaz Brenner|prelaza Brenner]], ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko.]] '''Jakobova pot''' ali '''El Camino de Santiago''' je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča [[Apostol Jakob Veliki|svetega Jakoba]] v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Composteli]] (''Santiago'' pomeni ''Jakob''). [[Santiago de Compostela]] se nahaja v [[Galicija (Španija)|Galiciji]] na severozahodu [[Španija|Španije]] in je za [[Rim]]om in [[Jeruzalem]]om tretje najpomembnejše krščansko romarsko središče. == Nastanek romarskega središča == [[Legenda]] pravi, da je leta 813 pastir iz Galicije opazil zvezdo, ki je sijala samo na neko polje. Po ukazu škofa Teodomira je bilo mesto raziskano in odkrita je bila [[marmor]]na [[grobnica]]. Napis na kamnu je razodel, da gre za posmrtne ostanke »Jakoba, sina Zebedeja in Salome«<ref>Charpentier, L.: ''Il mistero di Compostela. Una via iniziatica che attraversa i millenni'', L'Età dell'Acquario, 2006</ref>. Od tedaj se kraj imenuje ''Compostela'', kar naj bi izviralo iz [[latinščina|latinskega]] ''campus stellae'' (zvezdino polje) ali ''campus tellure'' (polje z grobiščem). [[Slika:Península ibérica 814.svg|250px|thumb|[[Iberski polotok]] v [[9. stoletje|9. stoletju]]: zeleno [[Arabci]], rumeno [[Asturija]], oranžno [[Franki]].]] Ozemlje je tedaj pripadalo kraljevini Asturiji, pod vlado Alfonza II., ki je bil spreten vojskovodja in politik in se je zapisal v [[zgodovina|zgodovino]] kot ''Alfonz Čisti''. Kralj je takoj izrabil priliko, da se je oprl na ljudsko verovanje in samozavest proti arabskim "nevernikom". Zaupanje v prisotnost tako pomembne [[relikvija|relikvije]] naj bi ljudem okrepila duha in jih posvetila v branike krsčanske tradicije pred [[islam]]om. Zato je dal zgraditi nad Jakobovo grobnico [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] in [[samostan]], kamor so se že leta 893 vselili [[benediktinci]]. Sam kralj naj bi bil prvi romar do svetega kraja<ref>Bonnaz, Y. : ''Chroniques asturiennes''. CNRS, Paris 1987, ISBN 2-222-03516-3 (v latinščini s francoskim prevodom)</ref>. Sledili so mu vedno številčnejši romarji iz vseh krajev polotoka in nato iz vse Evrope. Santiago de Compostela je postal alternativa za pobožna romanja, ki so se dotlej odvijala samo proti [[Jeruzalem]]u in [[Rim]]u. Razvilo se je več poti (itinerarijev), ki so iz raznih krajev vodile do [[Santiago de Compostela|Santiaga de Compostele]]. Na vseh so zrasla prenočišča za popotnike in razna pobožna znamenja ter kapelice, ki so jih romarji spotoma gradili kot spokorno opravilo. Tako so nastale prve romarske poti, ki so bile vzor poznejšim ''božjim potem'' po raznih krajih [[Francija|Francije]] in [[Italija|Italije]] ter delno tudi na Slovenskem. [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela]] je prav zaradi romarske poti, ki je vodila do nje, postala važno kulturno središče za vso Evropo, čeprav leži na njenih skrajnih robovih. Ko so jo leta 997 [[Mavri]] uničili, se je ves tedanji krščanski svet zavzel za njeno obnovo. Pravi vzpon je mesto doživelo po letu 1100, ko je bila povzdignjeno v sedež [[nadškofija|nadškofije]]. Velik pomen je imela [[sinoda]], ki jo je leta 1124 sklical prvi [[nadškof]] [[Diego Xelmìrez]] in ki je uvrstila na isto raven padle v bojih proti Mavrom s padlimi [[križarji]]. Po tem nauku sta se obe skupini borili proti nevernikom, zato zaslužita enaka priznanja, na primer popolno odvezo grehov. Zadeva, sicer izrecno [[doktrina]]lnega značaja, je imela pomemben [[politika|politični]] odmev, saj je priklicala pozornost na dotedaj skoraj neznani del Evrope, ki je s tem postajal enakovreden slavnim križarskim pobudam. Nadškof Xelmìrez je vodil Santiago de Compostela kot pravi vladar in ga povzdignil do visoke važnosti. Dal je zgraditi nove cerkve in obnoviti stare, med njimi tudi stolnico, s čimer je hotel postaviti mesto v središče monarhije.<ref>Biggs, A.G.: ''Diego Gelmirez, first archbishop of Compostela'', Washington, D.C. 1949 (Dissertation at Catholic University of America)</ref> <gallery> Slika:Caminoshell.jpg|Školjka je v [[srednji vek|srednjem veku]] predstavljala opravljeno [[romanje]] v Santiago de Compostela in so si jo romarji s ponosom pripenjali na oblačila ali vgrajevali v hišne zidove. Ohranila se je kot simbol Jakobove poti, ki se še danes uporablja. Slika:Camino Santiago Madrid.JPG|Obcestni miljniki na Jakobovi poti. Slika:Caminoroadsign.jpg|Logo Jakobove poti na cestnem znaku. Slika:Camiño de Santiago, Fisterra.jpg|Zaključek poti na rtu Fisterra. </gallery> == Razsežnost Jakobove poti == [[Slika:Der Jakobsweg. Die Hauptrouten in der heutigen Zeit.svg|thumb|Glavne poti v sodobnem času<ref name="Statistics">{{Internetquelle |url=https://oficinadelperegrino.com/en/statistics-2/ |titel=Statistics – Pilgrim’s welcome office |sprache=en-US |abruf=2025-02-03}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.flightconnections.com/ |titel=✈ FlightConnections - All flights worldwide on a flight map |sprache=en |abruf=2025-02-03}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.sncf-connect.com/en-en/ |titel=SNCF Connect |sprache=en |abruf=2025-02-03}}</ref>]] Jakobova pot je sestavljena iz več odsekov, od katerih se glavni začne v kraju [[Saint-Jean-Pied-de-Port]] na meji med Španijo in Francijo in se imenuje »francoska pot« (''Camino Francés''). Do Santiaga meri okoli 780&nbsp;km in poteka po severni Španiji. Zaključni del poti je skupen vsem variantam camina. V nadaljevanju poti proti Franciji sta v glavnem dve možnosti za prehod [[Pireneji|Pirenejev]], [[prelaz]]a [[Puerto de Ibañeta]] ([[francoščina|francosko]] ''Roncevaux'') in [[Somport]]. Preko prelaza Puerto de Ibañeta se je t.i. francoska pot nadaljevala v tri smeri. * Do kraja [[Le Puy-en-Velay]] in do [[Lyon]]a se je imenovala »[[via Podiensis]]« (''voie du Puy''), * preko [[Limoges]]a in do [[Vèzelay]]a se je imenovala »[[via Lemovicensis]]« (''voie de Vézelay'') * in do [[Pariz]]a je vodila »via Turonensis« (''voie de Tours''). Preko prelaza Somport je potekala »via Tolosane« (''voie Toulousaine'') mimo [[Toloza|Toloze]] do [[Arles]]a. Iz Španije se priključijo na glavni odsek Jakobove poti razni manjši odseki, od katerih so najvažnejši: * »Via de la Plata« ali »srebrna pot« se začne v mestu [[Sevilja]], na jugu Španije in je ena izmed najdaljših poti (okoli 1000&nbsp;km). Poteka po stari [[rimska cesta|rimski cesti]] vse od Sevilje do mesta [[Astorga, Španija|Astorga]], kjer se priključi francoski poti. * »Severna pot« poteka ob obali in daje tako priložnost osvežitve v morju pa naporni hoji. Kljub temu pa je zaradi terena, po katerem poteka, tudi najzahtevnejši camino do Santiago de Compostela. Od mesta [[Irun]] blizu francoske meje je dolga 825&nbsp;km in se nadaljuje na sever do [[Soulac]]a in naprej kot obalna cesta vse do pristanišč ob [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]]. * »Portugalska pot« je najkrajša, vsega 230&nbsp;km in poteka po [[Atlantski ocean|atlantski]] obali vse od [[Porto|Porta]]. * »Camino Ingles« ali »angleška pot« predvideva potovanje iz [[Anglija|Anglije]] po morju do španskih pristanišč [[A Coruña]] in [[El Ferrol]]. Iz Ferrola do Santiaga de Compostela je še 110&nbsp;km, medtem ko iz [[La Coruña|La Coruñe]] komaj 75&nbsp;km. Seveda se v navedenih krajih zaključijo le glavni odseki Jakobove poti, ker se ceste nadaljujejo po raznih deželah, od koder so prihajali in še prihajajo romarji in turisti. == Jakobova pot danes == Srednjeveška romanja so s časom prenehala in po nadškofu Xelmìrezu ni bilo več sposobnih voditeljev, tako je mesto Santiago de Compostela izgubilo vso svojo veličino. Po odkritju Amerik se je tudi [[trgovina]] osredotočila bolj na južne kraje polotoka. Šele v [[17. stoletje|17. stoletju]] je začelo mesto spet rasti, a ne več zaradi dotoka romarjev. Po Jakobovi poti ni hodil več nihče. Oživitev romanja je podprla španska vlada Francisca Franca, ki je bila zelo naklonjena promociji španske katoliške zgodovine. K razmahu romanj po Jakobovi poti je največ prispeval papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II]]., ki je bil prvi papež, ki je 9. novembra 1982 romal v [[Santiago de Compostela|Kompostelo]] na grob apostola [[Sveti Jakob|Jakoba starejšega]]. V svojem znamenitem govoru<ref>{{Navedi splet|title=Speech of Pope John Paul II in Compostela in 1982|url=https://www.religiousarticles.net/_blog/address-of-pope-john-paul-ii-in-santiago-de-compostela-in-1982.html|website=Brabander.es|date=2022-03-22|accessdate=2023-10-19|language=en}}</ref> je pozval Evropo, da odkrije svoje korenine in se vrne k njim. Leta 1989 se je na njegov klic odzvalo več kot pol milijona mladih in romalo v Kompostelo na 2. Svetovno srečanje mladih<ref>{{Navedi revijo|date=2023-05-13|title=World Youth Day 1989|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=World_Youth_Day_1989&oldid=1154536305|language=en}}</ref>. Leta 1985 je [[UNESCO]] vključil Jakobovo pot med [[Unescova svetovna dediščina|svetovno dediščino]]. Leta 1987 je [[Svet Evrope]] priznal kulturno pomembnost poti, ki prečkajo vso Evropo s ciljem v Santiago de Compostela in jih imenoval »Evropska pot pobožnosti«. Istočasno je bil odobren strošek za ustrezno opremo poti, predvsem za informativne table in mejnike z oznako poti. Ta in podobna priznanja, ki ne poudarjajo verske plati, temveč kulturno in zgodovinsko važnost Jakobove poti, so spet obudila zanimanje zanjo. V zadnjih dveh desetletjih število obiskovalcev stalno narašča in čedalje več je tujcev, predvsem [[Nemci|Nemcev]] in [[Italijani|Italijanov]]. Leta 1989 je na primer priromalo v Santiago de Compostela 5760 oseb (od teh 2391 tujcev), leta 2009 pa kar 145.877 oseb (66.870 tujcev). Omeniti je treba tudi izredni dotok romarjev v tako imenovanih Jakobovih letih, ko svetnikov praznik pade na nedeljo. Tako je bilo leta 1993 prisotnih 99.436 romarjev, leta 1999 so zabeležili 154.613 romarjev in leta 2010 celo 272.135 romarjev<ref>[http://www.archicompostela.org/peregrinos/Estadisticas/Estadisticaperegrinacion.htm Arzobispado de Santiago de Compostela]</ref> in že več kot 300.000 v letu 2017.<ref>{{navedi novice|url=https://www.editorialbuencamino.com/estadistica-peregrinos-del-camino-de-santiago/|title=Estadística de peregrinos del Camino de Santiago a 2018|last=Erimatica|work=Camino de Santiago. Guía definitiva: etapas, albergues, rutas|access-date=2018-07-25|language=es-ES}}</ref> Večina potuje peš, nekateri s kolesom, nekateri celo potujejo tako kot njihovi srednjeveški kolegi, na konju ali oslu. Poleg tistih, ki opravljajo versko romanje, je veliko pohodnikov, ki pot hodijo zaradi potovanj ali športa. Mnogi tudi menijo, da je izkušnja duhovni umik od sodobnega življenja. === Namestitev === V Španiji, Franciji in na Portugalskem romarski domovi s posteljami v skupnih spalnicah ponujajo nočitev za romarje, ki imajo poverilnice. V Španiji se ta vrsta nastanitve imenuje ''refugio'' ali ''albergue'', in sta podobna mladinskim domovom ali hostlom v francoskem sistemu ''gîtes d'étape''. Hostle lahko vodijo lokalna župnija, krajevni svet, zasebni lastniki ali društva romarjev. Občasno so zavetišča v samostanih, na primer v samostanu San Xulián de Samos, ki ga vodijo menihi in v Santiagu de Compostela. Zadnji hostel na poti je znameniti ''Hostal de los Reyes Católicos'', ki stoji ob Praza do Obradoiro nasproti stolnice. Prvotno sta ga kot hospic in bolnišnico za romarje zgradila kraljica [[Izabela I. Kastiljska]] in kralj [[Ferdinand II. Aragonski]], [[katoliška kralja]]. Danes je to luksuzni hotel s 5 zvezdicami ali ''parador'', ki še vedno ponuja brezplačne storitve za omejeno število romarjev na dan. == Romarski potni list == [[Slika:Romarski Potni list Camino Santiago Jakobova pot.JPG|thumb|right|300px|Romarski potni list, v katerem romar zbira žige ob prehojeni poti.]] [[File:Compostelacertificate.jpg|thumb|''Compostela'' iz leta 2007]] Večina romarjev ima pri sebi dokument, imenovan romarski potni list (t. i. ''credencial'' - poverilnica). Kupi se ga v španski turistični agenciji (če prične pot v St. Jean Pied de Port in v drugih večjih mestih ob poti), lahko pa tudi v [[Ljubljana|Ljubljani]] v Društvu prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Omogoča dostop do poceni, včasih brezplačnih nočitev v ''zatočiščih'' po poti. V potni list romar vnese uradne žige prenočišč (imenovane ''albergue'' ali ''refugio'' na španskem delu poti). Zagotavlja romarju evidenco, kje je jedel ali spal in kot dokaz o prehojeni poti. Izpolnjeni žigi v romarskem potnem listu so potrebni tudi, če romar želi ob koncu poti pridobiti potrdilo o opravljenem romanju, tako imenovana ''Compostela'', za kar je potrebno prehoditi najmanj 100&nbsp;km ali kolesariti najmanj 200 km. == V popularni kulturi == * Romanje je osrednjega pomena za zgodbo filma ''The Milky Way '' (1969), ki ga je režiral nadrealist Luis Buñuel. Namenjen je kritiki katoliške cerkve, saj se sodobni romarji srečujejo z različnimi manifestacijami katoliške dogme in herezije. * ''The Naked Pilgrim'' (2003) dokumentira potovanje umetniškega kritika in novinarja Briana Sewella v Santiago de Compostelo za Channel Five Združenega kraljestva. Ko je potoval z avtomobilom po francoski poti, je na poti obiskal številna mesta, med drugim Pariz, Chartres, Roncesvalles, Burgos, León in Frómista. Sewella, zapuščenega katolika, so ganile zgodbe drugih romarjev in znamenitosti, ki jih je videl. Serija je dosegla vrhunec s čustvenim odzivom Sewella na mašo v Composteli. * Pot svetega Jakoba je bila osrednja značilnost filma ''Saint Jacques ... La Mecque'' (2005) režiserja Coline Serreau. * V filmu ''The Way'' (2010), ki ga je napisal in režiral Emilio Estevez, Martin Sheen izve, da je njegov sin (Estevez) zgodaj umrl na poti in se poda na romanje, da ga dokonča v imenu sina. Film je bil predstavljen na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu septembra 2010<ref name="IMDb—The Way">{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt1441912 |title=The Way (2010) |publisher=IMDb |access-date=8 June 2012}}</ref><ref name="theway-themovie.com">{{navedi splet |url=http://www.theway-themovie.com/ |title=The way official movie site |publisher=Theway-themovie.com |access-date=10 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716055933/http://www.theway-themovie.com/ |archive-date=16 July 2011 |url-status=dead }}</ref>, premiera pa je bila novembra 2010 v Santiagu. * V televizijski seriji PBS Travel Europe Rick Steves pokriva ''Severno Španijo in Camino de Santiago'' v seriji 6.<ref name="ricksteves.com">{{navedi splet |url=http://www.ricksteves.com/tvr/pledge/viva/northern_travel.htm |title=Rick Steves travel show, episode: "Northern Spain and the Camino de Santiago" |publisher=ricksteves.com |access-date=8 June 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427041356/http://www.ricksteves.com/tvr/pledge/viva/northern_travel.htm |archive-date=27 April 2011 |df=dmy-all }}</ref> * Leta 2013 je Simon Reeve na BBC2 predstavil serijo "Romanje", v kateri je spremljal različne romarske poti po Evropi, vključno z Caminom de Santiago v 2. epizodi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uAy_m9JW-ho|title=YouTube}}</ref> * Leta 2014 sta Lydia B Smith in Future Educational Films v kinodvoranah po ZDA in Kanadi izdala ''Walking the Camino: Six Ways to Santiago''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.caminodocumentary.org | title = Walking the Camino: Six Ways to Santiago | work = }}</ref> Film prikazuje pripovedi in perspektive šestih romarjev, ki hodijo na svojih potovanjih od Francije do Santiaga de Compostele. Leta 2015 so ga distribuirali po vsem svetu in igrali v gledališčih po Evropi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Pred kratkim je bil predvajan na NPTV in se še naprej pojavlja na festivalih v zvezi z duhovnostjo, telesnim umom, potovanji in pustolovščinami. == Sklici == <references/> == Viri == * Vinčec, Milan ''Romanje v Kompostelo nekoč in danes'' Ognjišče, Koper, 2007, {{COBISS|ID=234855168}} * Gričnik, Ivan ''Moj Camino'' Ognjišče, Slomškova založba, Maribor, 2014, {{COBISS|ID=276134400}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Way of Saint James}} * [http://www.jakobus-info.de/index.htm Jakobus Sitemap] * [http://cvc.cervantes.es/actcult/camino_santiago/ Seite des Centro Virtual Cervantes] mit einer detaillierten Beschreibung aller historischen Orte und Bauwerke am Camino Francés (spanisch) * [http://www.jakobova-pot.si/ Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji] * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-vecnosti/174706896 Jakobova pot po Sloveniji je ena od najbolj slikovitih poti] * [https://lebinca.com/jp Jakobova pot v Sloveniji] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Romarske poti]] [[Kategorija:Santiago de Compostela]] [[Kategorija:Evropske kulturne poti]] [[Kategorija:Pohodniške poti po Evropi]] huv41lj0e3x3nt9cbtmpuitm8ay07at 0 280954 6682911 5927064 2026-05-30T12:05:12Z Engelbert 76895 pp 6682911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Edwin Laurence Harris |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles Edwin Laurence Harris''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. maj]] [[1896]], [[London]], [[Anglija]], † [[4. maj]] [[1996]], [[Kent (grofija)|Kent]], Anglija. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harris/Charles_Edwin_Laurence/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harris, Charles Edwin Laurence}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] n4s8sjtos0h676neukyip7pkmif8df1 0 280955 6682958 5932056 2026-05-30T13:57:20Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6682958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lawrence Anstie Harris |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lawrence Anstie Harris''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. december]] [[1896]], † [[19. januar]] [[1970]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Harris/Lawrence_Anstie/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harris, Lawrence Anstie}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] ir84cdlzewwn5m2czvs1n9c76c17ubz 0 280956 6682912 5928486 2026-05-30T12:13:32Z Engelbert 76895 pp, zp 6682912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Harris |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1956]] |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Frederick Harris''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. junij]] [[1891]], † [[1. oktober]] [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harris/Frederick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harris, Frederick}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] lhvu0zjny5grt8qxiyva9c413d5veca 0 280957 6682972 5927454 2026-05-30T14:06:29Z Engelbert 76895 pp, zp 6682972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Desmond Harrison |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=[[1916]]–[[1947]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Desmond Harrison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. november]] [[1896]], † [[23. junij]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harrison/Desmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harrison, Desmond}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] s684fdvg1jbn4irw5hrg32hbpev199h 6682973 6682972 2026-05-30T14:10:02Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Desmond Harrison |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=[[1916]]–[[1947]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Desmond Harrison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. november]] [[1896]], † [[23. junij]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harrison/Desmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harrison, Desmond}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] 7mto4s9je5ua2obwzzk4basq8qways2 0 280958 6682978 5927901 2026-05-30T14:20:07Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6682978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric George William Wade Harrison |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eric George William Wade Harrison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. marec]] [[1893]], † [[20. december]] [[1987]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harrison/Eric_George_William_Wade/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harrison, Eric George William Wade}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1987]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 6g7q28pvbziq0ygsqnv53m3azb4ssnr 6682981 6682978 2026-05-30T14:25:41Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric George William Wade Harrison |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eric George William Wade Harrison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. marec]] [[1893]], † [[20. december]] [[1987]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harrison/Eric_George_William_Wade/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harrison, Eric George William Wade}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve balkanske vojne]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1924]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Cheltenham]] b5ujcjc6tvwqyzx8zku4dzm8t1dxtpv 0 280959 6683201 5930721 2026-05-31T08:12:16Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6683201 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Murray Robert Harrison |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1900–1940 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Murray Robert Harrison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. oktober]] [[1880]], † [[30. december]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harrison/James_Murray_Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harrison, James Murray Robert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] gsipqk0mybr4er5yogcqyxqfkfv9jbj 6683202 6683201 2026-05-31T08:17:31Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Murray Robert Harrison |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1900–1940 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Murray Robert Harrison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. oktober]] [[1880]], † [[30. december]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harrison/James_Murray_Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harrison, James Murray Robert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] 2udf3lpyl1617wsn2ihuecfwwni2yc7 0 280960 6683203 5936524 2026-05-31T08:20:50Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6683203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Carleton Harrison |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Carleton Harrison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harrison/Thomas_Carleton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harrison, Thomas Carleton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] g5w6ts4wxvzo3gk1g9yblhcpof1gg7x 0 302872 6682941 6604370 2026-05-30T13:28:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682941 wikitext text/x-wiki [[Slika:Minorite Monastery of Maribor 24.JPG|thumb|right|250px|Gledališče domuje v obnovljenem [[Minoritski samostan Maribor|minoritskem samostanu]]]] '''Lutkovno gledališče Maribor''' ([[kratica]]: '''LGM''') je eno izmed [[lutkovno gledališče|lutkovnih gledališč]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki deluje v prostorih nekdanjega [[Minoritski samostan Maribor|Minoritskega samostana]] na [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniškem trgu 2a]] v [[Maribor]]u. Deluje kot [[javni zavod]] [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] (MOM). == Zgodovina == Gledališče je bilo formalno ustanovljeno 8. decembra 1973, ko sta se združila Lutkovno gledališče KUD Jože Hermanko Maribor in Malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje, ki je pričelo delovati v sezoni 1974/75 in bilo formalno vpisano v sodni register leta 1975.<ref name="LG-MB.si - Zgodovina">{{Navedi splet |url=http://www.lg-mb.si/zgodovina/ |title=LG-MB.si - Zgodovina |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111022095858/http://www.lg-mb.si/zgodovina/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2004 je ustanoviteljstvo nad gledališčem prevzema MOM.<ref name="LG-MB.si - Zgodovina"/> Leta 2010 se je lutkovno gledališče preselilo v prenovljeni [[minoriti|minoritski]] [[samostan]] na Vojašniškemu trg; obnova stavbe je stala več kot 14 milijonov evrov.<ref>[http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-lutkovno-gledalisce-odprlo-svoja-vrata.html 24ur.com - Lutkovno gledališče odprlo svoja vrata]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=4570 |title=Maribor.si - Lutkovno gledališče v minoritskem samostanu |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327154920/http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=4570 |url-status=dead }}</ref> Leta 2022 je bil v Mariboru ustanovljen tudi Lutkovni muzej. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] == Zunanje povezave == * [http://www.lg-mb.si/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{maribor-stub}} [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1973]] ps96wpxbx8elnidwa4u90pq39ze2vgb 0 306951 6683153 6672811 2026-05-30T21:45:54Z Darkopet 88858 /* Glasbene nagrade */ 6683153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |name = Svetlana Ražnatović - Ceca |image = Ceca koncert ljubljana 2009.jpeg |caption = Ceca na koncertu v Ljubljani |image_size = |background = solo_singer |birth_name = Svetlana Veličković |alias = »Ceca« |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = |genre = [[folk]], [[Pop glasba|pop]], [[turbo folk]] |occupation = <!-- Wikidata --> |instrument = |years_active = 1987– |website = <!-- Wikidata --> }} '''Svetlana Ražnatović''' (rojena '''Veličković'''), bolj znana po vzdevku '''Ceca''', [[Srbi|srbska]] pevka [[Popularna glasba|popularne glasbe]], *&nbsp;[[14. junij]] [[1973]], [[Žitorađa]]. Pogosto je označena kot pomembna predstavnica in simbol [[turbo folk]]a.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |title=Pismo iz Beograda: Srbski turbofolk kot opij ljudskih množic |accessdate= |date=4.8.2013 |format= |work=Delo d.d., Vili Einspieler }}</ref> Do sedaj je objavila 18 [[Glasbeni album|albumov]]. Je tudi lastnica [[Nogometni klub|nogometnega kluba]] »Obilić«, glasbenega studia in [[Založba|založbene]] hiše »Cecamusic« ter parfumske linije ''Illusion''.<ref name="Scandal">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg pevske kariere je v javnosti znana kot vdova srbskega paravojaškega vodje [[Arkan|Željka Ražnatovića - Arkana]] in je pogosto predmet političnih kontroverz.<ref name="Delo"/> == Biografija == Rodila se je 14. junija leta [[1973]] v Prokuplju. Svoje otroštvo je preživela v srbski vasici [[Žitorađa]]. Bila je odlična dijakinja, z enakim uspehom pa je končala tudi srednjo veterinarsko šolo. Prvič je stopila na oder s petimi leti, ko je prepevala na prireditvi ''Susreti sela''. Z večjimi nastopi je začela s 14. leti. Svetlana je podpisala pogodbo s tedaj največjo založbo v Jugoslaviji, [[PGP RTB]] in kmalu zatem na Ilidži v [[Sarajevo|Sarajevu]], tedaj enem največjih festivalov narodne glasbe, s pesmijo [[Cvetak zanovetak]] osvojila nagrado za najboljšo debitantko. Od takrat je objavila 18 albumov in prodala več deset milijonov albumov. Leta 1991 je prvič igrala tudi na [[Film|filmu]]. Z Radom Šerbedžijo je uprizorila zgodovinsko »Koštano«.<ref>{{Navedi splet |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2011-12-17 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928033028/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |url-status=dead }}</ref> 11. oktobra leta 1993 je spoznala [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]], dve leti kasneje pa sta se poročila. V zakonu sta se rodila dva otroka – Veljko in Anastasija. 15. januarja 2000 je postala vdova, ko je Arkan umrl v atentatu.<ref>{{navedi splet |url=http://24ur.com/novice/svet/ubili-zeljka-raznjatovica-arkana.html |title=Ubili Željka Ražnjatovića Arkana |accessdate= |date= 17.1.2000 |format= |work=24.ur, STA }}</ref> Ceca je danes lastnica nogometnega kluba »Obilić«, glasbenega studia in založbene hiše »Cecamusic«. Ima svojo linijo parfumov in ročnih ur. Za sabo ima deset koncertnih turnej, od tega pet evropskih in dve svetovni. Podrla je več rekordov obiskanosti koncertov na Balkanu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/422182/Ceca-oborila-rekord-u-Novom-Sadu-Dve-veceri-za-redom-napunila-Spens |title=Ceca oborila rekord u Novom Sadu |accessdate= |date= 30.11.2013 |format= |work=Blic.rs }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |title=Ceca u Prilepu srušila rekord sa Ušća |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120741/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |url-status=dead }}</ref> v Evropi<ref>{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |title=Rekord i u Beču: Ceca bolja i od Dejvida Gete |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234539/http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |url-status=dead }}</ref> in v Avstraliji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |title=Ceca pred 12.000 ljuci |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315055254/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |url-status=dead }}</ref> Pojavila se je na naslovnicah najbolj vplivnih evropskih in tudi svetovnih medijev (''The New York Times'', ''GQ magazine'', ''La Repubblica'', ''FHM magazine'', ''La Figaro'', ''Observer magazine'', ''CKM magazine'', ''Marie Claire'' …). Dobitnica je številnih [[Svetlana_Ražnatović#Festivali|glasbenih nagrad]], ne samo v Srbiji, temveč tudi v drugih državah Balkana. V letih 2014 in 2015 je bila članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Pinkove zvezde''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |title=Žiri Zvezde Pinka |accessdate= |date=7.2.2015 |format= |work=Pinkovezvezde.net |archive-date=2015-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150207104646/http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |url-status=dead }}</ref> Pevka je prvega decembra 2015 promovirala drugo linijo parfumov, z naslovom ''Illusion''.<ref name="Scandal.rs">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je v letu 2016 postala zaščitni obraz kozmetične linije ''Flormar''.<ref name="Blic.rs">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/tajna-njene-lepote-ceca-postala-zastitno-lice-kozmeticke-linije/78qfjs6 |title=Ceca postala zaštitno lice kozmetičke linije |accessdate= |date=5.8.2016 |format= |work= }}</ref> Pevka je v letu 2021 postala članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Zvezde Granda''.<ref>{{navedi splet |url=https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |title=Žiri Zvezda Granda |accessdate= |date=28.10.2021 |format= |work=Grand.online |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028102023/https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2022 se je začela predvajati pevkina resničnostna oddaja [[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]]. === Javna podoba === Ceca je pogostokrat označena za največjo ali najbolj priljubljeno balkansko glasbeno zvezdo.<ref name="Najvećazvezda">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |title=Ceca u restoranu slavila do zore |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs |archive-date=2013-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128181923/http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljpriljubljena">{{navedi splet |url=http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |title=Ceca slavila uspeh sa decom |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.story.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203061313/http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 jo je portal ''Folk-estrada'' razglasil za najbolj priljubljeno pevko na Hrvaškem.<ref name="Priljubljena">{{navedi splet |url=http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |title=Ceca najpopularnija folk pjevačica u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.vrbovec.org |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014425/http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |url-status=dead }}</ref> Zaradi obtožb, da se je pojavila v [[Vukovar]]ju po njegovem padcu v [[Vojna na Hrvaškem|vojni na Hrvaškem]] (kar naj bi sicer bilo neresnično) in zaradi dejstva, da je bila žena paravojaškega vojskovodje Arkana, katerega enote so delovale tudi na hrvaških tleh, pa ima tam tudi številne nasprotnike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |title=Udovica zločinca Arkana koja je u četničkoj uniformi marširala Vukovarom, preko noći postala humanitarka |accessdate=24.3.2014 |date=14.12.2013 |format= |work=dnevno.hr |archive-date=2014-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140324111315/http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.novine.ca/intervju//2010/i-1251a-Ceca_Svetlana_Raznatovic.asp |title=Dosije: Slučaj Svetlane Ražnatović/ CECA SASLUŠAVANA 3,5 SATA |accessdate=24.3.2014 |date=7.7.2010 |format= |work=novine.ca }}</ref> Zaradi domnevne nerecipročnosti pri gostovanju pevcev se pevka nastopom na Hrvaškem in v federativnemu delu Bosne in Hercegovine tudi javno odreka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/ceca-ne-boste-me-videli-peti-na-hrvaskem.html |title=Ceca: Ne boste me videli peti na Hrvaškem |accessdate=24.3.2012 |date=5.1.2013 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref> Ceca je [[pevka]], ki na območju Balkana ima največje število sledilcev na družbenem omrežju [[Facebook]]. Marca 2021 je na svoji uradni strani štela 1,1 milijona sledilcev.<ref name="Facebook">{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/svetlanacecaraznatovic/ |title=Ceca ima milion fanova na fejsbuku |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.facebook.com }}</ref> Ceca je tudi na družbenem omrežju [[Twitter]] najbolj priljubljena glasbenica na Balkanu. Marca 2021 je štela 300 tisoč sledilcev.<ref name="Twitter">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/dominacija-ceca-obara-rekorde-i-na-tviteru/ndzcdf8 |title=Dominacija Ceca obara rekorde i na Tviteru |accessdate=24.8.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Ceca je tudi na portalu [[Youtube]] najbolj priljubljena balkanska pevka. Marca 2021 je štela 1,2 milijona sledilcev z 1,7 milijarde ogledov svojih video posnetkov.<ref name="CecaVipper">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/user/CecaVIPPER/about |title=Svetlana Ceca Ražnatović na Youtube |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="CecaVipperYoutube">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/rusi-sve-rekorde-ceca-ima-pola-milijarde-pregleda-na-jutjubu/0tqq7q8 |title=Ruši sve rekorde: Ceca ima pola milijarde pregleda |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Televizijske oddaje, v katerih nastopa Ceca, so pogostokrat označene za najbolj spremljan program v Srbiji. <ref name="Gledanost">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/jetset/140127-rekord-ceca-specijal-najgledanija-emisija-dana |title=Rekord: Ceca specijal najgledanija emisija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> <ref name="Priljubljenost">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |title=Ceca najgledanija u Južnoj Srbiji |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203044128/http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |url-status=dead }}</ref> Ceca je bila večkrat najbolj iskana oseba na spletu v Srbiji,<ref name="Iskana">{{navedi splet |url=http://www.danas.rs/dodaci/com_medi/ceca_najtrazenija.29.html?news_id=131479/ |title=Ceca najtraženija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Iskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/25808/Ceca-i-Britni-Spirs-najtrazenije-zvezde/komentari/hronoloski/desc |title=Ceca i Britni Spirs najtraženije zvezde |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> na Hrvaškem<ref name="Najboljiskana">{{navedi splet |url=http://tracara.com/ceca-najtrazenija-osoba-na-internetu-u-hrvatskoj/ |title=Ceca najtraženija osoba na internetu |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Tražena">{{navedi splet |url=http://www.croportal.net/showbiz/Ceca_najtrazenija_u_Hrvatskoj-511469 |title=Ceca najtraženija osoba u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.croportal.net }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in v Sloveniji.<ref name="Najboljiskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |title=Najbolj iskani Ceca in Saša Lendero |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dnevnik.si |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203125710/http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljiskanapojma">{{navedi splet |url=http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |title=Najbolj iskana sta Murko in Dremljeva |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dne.enaa.com |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203022304/http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |url-status=dead }}</ref> Na lestvicah najlepših ali najbolj seksi glasbenic je pogostokrat zasedla prva mesta.<ref name="najlepša">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/spektakl.147.html:343922-Ceca---najlepsa-Srpkinja |title=Ceca najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref><ref name="najlepšaglasbenica">{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |title=Amerikanci presudili: Ceca je najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234546/http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšafolkerka">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |title=Ceca najlepša srpska folkerka! |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.pressonline.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014141/http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšaoseba">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Domaca-estrada/Ceca-po-mnenju-Hrvatov-najlepsa-Srbkinja.html |title=Ceca je po mnenju Hrvatov najlepša Srbkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.lifestyle.enaa.com }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila v letu 2025 najbolj poslušana glasbenica na spletnem portalu ''YouTube'' na območju nekdanje skupne države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239249-ceca-zaradila-300000-evra-od-jutjuba-samo-u-2025-godini-ovo-je-razlog-zasto-sav-novac-ne-ostaje-njoj |title=Ceca zaradila 300000 evra od Jutjuba |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Telegraf.rs]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nportal.novosti.rs/sr/vest/124502/stars/poznati/ceca-raznatovic-jutjub-zarada |title=Ceca od Jutjuba zaradila 300000 evra |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Novosti.rs]] }}</ref> Ima dva otroka – hčerko Anastasijo, ki se že nekaj časa ukvarja z glasbo in sina Veljka, ki je profesionalni [[bokser]]. Pevka je v letu [[2020]] prvič postala babica.<ref name="Novosti">{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:824581-CECA-POSTAJE-BAKA-Veljko-Raznatovic-ceka-bebu-sa-verenicom-Bogdanom-Rodic|title=Ceca postaje baka|accessdate=|date=3.11.2019|format=|work=Novosti.rs}}</ref> Čeprav je vse svoje studijske albume snemala izključno v srbskem jeziku, je pevka znana po tem, da na svojih koncertih poje tudi makedonsko narodno pesem ''Zajdi, zajdi'', v televizijske namene pa je posnela tudi pesem ''Bandido'' v španskem jeziku.<ref name="Zajdi">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/vesti/estrada/regionalna-majka-kako-je-ceca-otpevala-zajdi-zajdi-u-skoplju |title=Regionalna majka: Kako je Ceca otpevala Zajdi zajdi u Skoplju! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.svet.rs }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bandido">{{navedi splet |url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ovo-sigurno-niste-znali-ovako-ceca-u-duetu-peva-na-spanskom-video/1mbmjqb |title=Ceca u duetu na španskom jeziku! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.pulsonline.rs }}</ref> === Kontroverznost in težave z zakonom === Leta 2000 so se pojavile domneve o ponarejanju [[Oporoka|oporoke]] po možu, znanem srbskem paravojaškem vojskovodji in kriminalcu Željku Ražnatoviću - Arkanu.<ref name="Oporoka">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |title=Srbska zvezdnica ponaredila oporoko in otrokom ukradla premoženje? |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927135749/http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> 17. marca 2003 so Ceco srbske oblasti spravile za rešetke, kjer je preživela štiri mesece. Obtožili so jo, da je sodelovala pri atentatu na premierja Zorana Đinđića in da je povezana z zemunsko mafijo.<ref name="Mladina">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/96374/vojaski-in-politicni-turbo-folk/ |title=Vojaški in politični turbo folk |accessdate= |date=24. 3. 2003 |format= |work=Goran Tarlać; Mladina}}</ref> Obtožbe so kmalu umaknili, a so sledile nove. Tokrat za nezakonito posedovanje [[Orožje|orožja]]<ref name="Mladina"/> in utaje [[Davki|davkov]] pri preprodaji nogometašev nogometnega kluba Obilić. Epilog se je zgodil spomladi leta 2011, ko je Ceca priznala krivdo,<ref name="RTV SLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/ceca-priznala-krivdo-za-zlorabo-polozaja/255228 |title=Ceca priznala krivdo za zlorabo položaja |accessdate= |date=12. april 2011 |format= |work=RTV Slovenija }}</ref><ref name="Delo"/><ref name="Cekin zapor">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/zaprta-ceca-se-mora-drago-prodajati-pravkar-je-ostala-brez-500-000-evrov.html |title=Zaprta Ceca se MORA drago prodajati: Pravkar je ostala brez 500.000 evrov! |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> za kar je dobila leto dni hišnega pripora in denarno kazen v višini 1,5 milijona evrov. Hišni pripor se ji je po osmih mesecih iztekel 22. februarja 2012.<ref>{{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=51897 |title=Kraljica srbskega turbofolka Ceca znova na prostosti |accessdate= |date=22.2.2012 |format= |work=www.politikis.si }}</ref> Ceci so leta [[2005]] prepovedali vstope v ZDA, Kanado in Avstralijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |title=Delo.si |accessdate=8. avgust 2016}}</ref> Mediji so v letu [[2006]] poročali, da so ji prepovedali tudi vstope na Kosovo, Hrvaško in v Bosno in Hercegovino.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ceca-persona-non-grata-u-hrvatskoj-mogu-se-samo-nasmijati-na-njihove-zabrane-nisam-se-nimalo-potresla.-moja-brojna-publika-iz-rh-uvijek-nade-put-do-mene/3707481/ |title=Jutarnji.hr |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avstralija ji je leta 2010. ukinila prepoved vstopa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/83396/Ceca-dobila-vizu-za-Australiju/ |title=Vesti-online.com |accessdate=1. september 2019 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Enako so leta 2011 storile tudi ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/ceca-moze-da-putuje-u-ameriku-clanak-107484/ |title=Kurir.rs |accessdate=11. avgust 2016}}</ref> Ceca brez težav nastopa v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3014125-vijore-se-srpske-trobojke-svi-pevaju-uglas-sa-cecom-a-ovim-recima-se-pevacica-obratila-hiljadama-ljudi-koji-su-dosli-na-koncert-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-se-pojavila-na-bini-a-onda-se-ovim-recima-obratila-publici-na-kosovu-i-metohiji/r8v9p43 |title=Pulsonline.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|title=Alo.rs|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209032241/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|url-status=dead}}</ref> Ceca je v letu 2019 napovedala koncerte v Kanadi. Leta 2007 je ena izmed prič na sojenju morilcem [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] povedala, da je Ceca z Dušanom Spasojevićem in Miletom Lukovićem načrtovala ugrabitev Željka Mitrovića, lastnika televizije Pink.<ref name="Načrtovanje">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/5056/strah-od-cece.html |title=Strah od Cece |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=pressonline.rs }}</ref> Slednji jo je zaradi tega prepovedal na svoji [[Televizija|televiziji]], a se je po dveh letih premislil.<ref name="Ugrabitev">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2009/05/14/ceca-po-dveh-letih-na-televiziji-pink.html |title=CECA: Po dveh letih na televiziji Pink! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Novembra 2011 se je Ceci in njenemu zetu Predragu Ocokoljiću pričelo sojenje zaradi domnevnega fizičnega in verbalnega napada na Aleksandra Olarevića, direktorja nogometnega kluba Mladi proleter. Gre za dogodke iz leta 2007.<ref name="Sojenje">{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/razvpita-balkanska-zvezda-ceca-v-bolnisnici-ne-more-hoditi.html |title=Razvpita balkanska zvezda Ceca v bolnišnici: ne more hoditi |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.slovenskenovice.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila 9. aprila 2014 spoznana za nedolžno.<ref name="BGSojenje">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/456524/Pogledajte-Pobegli-iz-skole-da-bi-sacekali-Cecu-ispred-suda |title=Ceca oslobođena krivice, đaci pobegli iz škole da bi sačekali Cecu ispred suda |accessdate=9.4.2014 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Leta 2011 se je Ceci pričelo sojenje zaradi domnevnega dolga v višini 100.000 €, ki si ga je pevkin pokojni mož sposodil od poslovneža Vojislava Đurkovića. <ref name="Dolg">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |title=Ceca zaradi dolgov prodaja premoženje! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=wwww.lifestyle.enaa.com |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123317/http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> Pevko so tudi v tej zadevi spoznali za nedolžno. <ref name="Nidolga">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:588421-Ceca-nista-ne-duguje |title=Ceca ništa ne duguje! |accessdate=28.1.2016 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Leta 2013 se je končalo Cecino sojenje s pevko Jeleno Karleušo. Ceca je leta 2010 tožila Karleušo zaradi obrekovanja na spletu. Višje beograjsko sodišče je 27. septembra obsodilo Jeleno Karleušo na denarno kazen v višini 200 tisoč dinarjev (in dodatnih 70 tisoč dinarjev sodnih stroškov).<ref name="Epilog">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2013/09/27/jeleno-karleuso-so-obsodili-ceci-raznatovic-bo-morala-placati-kar-200-tisoc-dinarjev.html |title=Jeleno Karleušo so obsodili: Ceci Ražnatović bo morala plačati kar 200 tisoč dinarjev! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Karleuša se je na obsodbo pritožila, a je bila februarja 2017 dokončno obsojena.<ref name="Epilogi">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |title=Jelena Karleuša mora da plati Ceci 80 hiljada! |accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2017-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223091338/http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |url-status=dead }}</ref> Ceca je maja 2017 ponovno tožila pevko Jeleno Karleušo. Ta je za časopis ''Telegraf'' dejala, da je Ceca sodelovala pri umoru na njenega takratnega fanta in znanega kriminalca Zorana Davidovića.<ref name="Telegraf">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:667976-Ceca-opet-tuzi-Jecu |title= Ceca opet tuži Jelenu Karleušu! |accessdate=30.5.2017 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Julija 2021 je ''N1 televizija'' predvajala dokumentarno oddajo ''Junaci doba zlog'', ki je govorila o pevkinem življenju in karieri. Cecina založba ''CecaMusic'' je nekaj dni kasneje oddajo umaknila s portala ''YouTube'', pevkini odvetniki pa so napovedali tožbo zoper ustvarjalcev oddaje.<ref name="Telegraf"/> === Dobrodelnost === Ceca je bila v obdobju med letoma 1997 in 2002<ref name="Fond">{{navedi splet |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |title=Ugašen Fond |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103065706/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |url-status=dead }}</ref> predsednica humanitarnega fonda ''Treće dete'', ki je imel za cilj povečanje natalitete v Srbiji. Poleg tega je izpeljala več deset dobrodelnih koncertov, najbolj odmevni dogodki pa so: *Preureditev osnovne šole v rojstni vasi [[Žitorađa]]. *Sodelovanje v akciji ''Deca su nase najvece blago'' (pevka je posnela pesem Rađajte decu<ref name="Dobrodelnapesem">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=NSBIPToT2CQ |title= Ceca Raznatovic Radjajte decu Official video |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref>). *Obnova apartmaja na Ginekološko-porodniškem oddelku Kliničnega centra v Beogradu.<ref name="Obnova">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/stara_arhiva/zabava/128097/Ginekolog-peva-folk.html |title= Ceca opremila apartman na klinici |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Obnovitev hiše družini Đusić iz Kruševca.<ref name="Dobrodelnost">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/396347/Srce-za-decu-Djusici-prvi-put-videli-more.html |title= Srce za decu: Đusići prvi put videli more |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Humanitarna akcija Srce za otroke.<ref name="Dobrodelo">{{navedi splet |url=http://www.svetplus.com/vesti/25749/ceca-lepa-brena-i-seka-aleksic-u-akciji-srce-za-decu-%28video%29.html |title= Ceca, Lepa Brena i Seka Aleksić u akciji Srce za decu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.svetplus.com }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje deklice.<ref name="Pomoč">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/vesti/809457-sakupljen-novac-za-operaciju-male-anastasije.html |title= Ceca i Bajatović dali 15.000 evra za lečenje bolesne devojčice! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> *Pomoč Kraljevu po potresu.<ref name="Kraljevo">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/ceca-dovezla-tri-slepera-pomoci-kraljevu-clanak-59842.html |title=Ceca dovezla tri šlepera pomoći Kraljevu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Obisk Otroške vasi in podaritev zimskih oblačil.<ref name="Dečije selo">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=u4-6csF2jJY |title= Ceca u poseti dečijem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="Dečje selo">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/418819/Ceca-posetila-malisane-u-Decjem-selu |title= Ceca posetila mališane u dečjem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Pomoč prizadetim v poplavah, leta 2014<ref name="Poplave">{{navedi splet |url=http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |title=Ceca žrtvam poplav nakazala dva milijona |accessdate=23.5.2014 |date= |format= |work=www.svet24.si |archive-date=2014-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140525214405/http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |url-status=dead }}</ref> *Nakazilo fundaciji ALS.<ref name="FundacijaASL">{{navedi splet |url=http://novosti.rs/vesti/scena.147.html:507533-Ceca-uplatila-117000-dinara-za-obolele-od-ALS |title= Ceca uplatila 117.000 dinara za obolele od ALS |accessdate=27.8.2014 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> *Nabava računalniške opreme za OŠ ''Dr. Milan Petrović'' v Novem Sadu.<ref name="racunalniskaoprema">{{navedi splet |url=http://www.pink.rs/showbiz/docekana-uz-ovacije-ceca-poklonila-deci-racunare-foto/ |title= Ceca poklonila deci računare |accessdate=29.9.2016 |date= |format= |work=www.pink.rs }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje 7-letnega fanta Nemanja Damčevića.<ref name="Humaniumetnik">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/beograd/398453/goran-vesic-i-ceca-posetili-malog-farhada-norija-humanog-umetnika-iz-centra-za-azil-foto.html/ |title=Ceca posetila malog Farhada Norija, humanog umetnika iz Centra za azil |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.pressonline.rs }}</ref><ref name="Humaniumetnika">{{navedi splet |url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2894577/kurir-tv-ceca-u-krnjaci-s-malim-azilantima-odusevljena-malim-slikarom-iz-avganistana-otkupila-mu-sva-dela/ |title=CECA U KRNJAČI S MALIM AZILANTIMA: Oduševljena malim slikarom iz Avganistana, otkupila mu sva dela |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.kurir.rs }}</ref> *Denarna pomoč v višini 19.000€ za zdravljenje 5-letnega fanta Srđana Jovanovića.<ref name="Humanaumetnica">{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/sudbine/mali-heroj-srdan-ima-dijagnoze-cerebralna-paraliza-epilepsija-i-hidrocefalus-ceca-je/7beggc8 |title=Ceca obradovala Jovanoviće |accessdate=12.10.2023 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Dobrodelna akcija S ljubavlju hrabrim srcima (''v slovenščini: Z ljubeznijo pogumnih src''), december 2023<ref name="Humanost">{{navedi splet |url=https://srpskainfo.com/ogromna-cast-biti-dio-manifestacije-ceca-podrzala-akciju-s-ljubavlju-hrabrim-srcima-pa-zapjevala-na-trgu-krajine/ |title=Ceca podržala akciju |accessdate=31.12.2023 |date= |format= |work=www.srpskainfo.com }}</ref> * Denarna pomoč v višini 2.000€ za zdravljenje Despota.<ref name="ZdravljenjeDespota">{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |title=Ceca uplatila novac |accessdate=23.5.2024 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2024-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240523003210/https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |url-status=dead }}</ref> * Januarja 2026 je družini iz Zrenjanina zagotovila nastanitev. <ref name="racunalniskaoprema"/> == Diskografija == === Albumi === * [[Cvetak zanovetak]], 1988 * [[Ludo srce]], 1989 * [[Ceca (glasbeni album)]], 1990 * [[Babaroga]], 1991 * [[Šta je to u tvojim venama]], 1993 * [[Kukavica_(zgoščenka)|Kukavica]], 1993 * [[Ja još spavam]], 1994 * [[Fatalna ljubav]], 1995 * [[Emotivna luda]], 1996 * [[Maskarada]], 1997 * [[Ceca 2000]], 1999 * [[Decenija]], 2001 * [[Gore od ljubavi]], 2004 * [[Idealno loša]], 2006 * [[Ljubav živi]], 2011 * [[Poziv]], 2013 * [[Autogram (album)|Autogram]], 2016 ==== Novi album ==== Ceca je za leto [[2020]] načrtovala izdajo novega studijskega albuma. Pevka je s pripravami začela v letu 2017.<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/11125/vraca-korenima-ceca-radi-nove-pesme-poput-kad-bio-ranjen |title=Republika.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Marca 2019 je razkrila, da tudi na novih pesmih sodeluje z Marino Tucaković in Damirjem Handanovićem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:783943-Ceca-snima-album |title=Novosti.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avgusta 2019 je za banjaluško ''ATV'' razkrila, da je zbrala pet pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CMmHqVo1_3M |title=YouTube.com |accessdate=1. september 2019}}</ref> Pevka je januarja 2020 napovedala, da bo album objavljen junija istega leta.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1267023/Ceca-koncert-Usce-tri.html |title=Mondo.rs |accessdate=5. januar 2019}}</ref> Objava albuma je prestavljena zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]]. Srbski skladatelj Damir Handanović je aprila 2021 dejal, da je za novi Cecin album pripravil 3 pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s_6P3x3vb7U |title=Telegraf.rs |accessdate=13. april 2021}}</ref> Ceca je junija 2022 razkrila, da ima pripravljene melodije za novi album, a da ji primanjkujejo besedila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5XA_MlToG8g&lc=Ugxby-tSEKz8F8cIUFZ4AaABAg |title=YouTube.com |accessdate=23. junij 2022}}</ref> Pevka je oktobra 2022 razkrila, da se je začelo snemanje novega albuma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iHtlYCzJpgg |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> Ceca je v oddaji ''Ceca show'' razkrila, da bo na novem albumu sodelovala z avtorjem Milošem Roganovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> Ceca je aprila 2023 razkrila, da je eno izmed pesmi napisal glasbenik Dado Glišić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dan.co.me/zabava/ceca-nova-pjesma-i-to-sa-dadom-glisicem-5171406 |title=Dan.co.me |accessdate=15. april 2023}}</ref> 7. septembra leta 2023 je revija ''Hello'' razkrila, da je Ceca začela sodelovanje s srbskim skladateljem Draganom Brajovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/234450/ceca-raznatovic-potpisala-ekskluzivan-ugovor-o-saradnji |title=Hellomagazin.rs |accessdate=22. september 2023}}</ref> 18. septembra je bilo razkrito, da se bo na novem Cecinem albumu znašel duet z [[Željko Joksimović|Željkom Joksimovićem]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-i-zeljko-joksimovic-snimaju-duet-mesecima-su-sve-drzali-u-tajnosti/dkbhv2z |title=Blic.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> Pevka je 26. oktobra 2024 razkrila, da bo avtor petih pesmi tudi skladatelj Darko Kostić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1422911/ceca-ceca-raznatovic-dejan-kostic-pesma-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. oktober 2024}}</ref> Pevka je 15. septembra 2025 razkrila, da je zbrala 9 novih pesmi. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4180943-tu-dolazi-do-istinskih-varnicenjaceca-o-tenzijama-u-zvezdama-grtanda-ziriju-i-novom-albumu |title=Telegraf.rs |accessdate=15. september 2025}}</ref> Snemanje albuma se je začelo 2. oktobra 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4190470-megaekskluzivno-telegraf-na-pocetku-snimanja-cecinog-novog-albuma |title=Telegraf.rs |accessdate=2. oktober 2025}}</ref> === Singli === * [[Cvetak zanovetak (singel)]], 1988 * [[Neću protiv druga svog (singel)]], 1992 * [[U snu ljubim medna usta (singel)]], 1992 * [[Vreme za ljubav ističe (singel)]], 2007 * [[Ne zanosim se ja (singel)]], 2014 * [[Lažov notorni (singel)]], 2017 * [[Ne računaj na mene (singel)]], 2023 * [[Za kraj (singel)]], 2024 * [[Više od sreće (singel)]], 2024 * [[Muškarčina (singel)]], 2024 === Kompilacije === * [[Pustite me da ga vidim (kompilacija)|Pustite me da ga vidim]], 1990 * [[Ceca hitovi (1994)|Ceca hitovi]], 1994 * [[Ceca Multimegamix xitovi (kompilacija)|Ceca Multimegamix xitovi]], 1996 * [[Ceca & Friends]], 1999 * [[Ceca hitovi 1]], 2000 * [[Ceca hitovi 2]], 2000 * [[Ceca hitovi 3]], 2003 * [[Ceca balade]], 2003 * [[Ceca hitovi]], 2005 * [[Ceca hitovi 1 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 2 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 3 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca Zlata kompilacija (kompilacija)]], 2025 === Ostale zgoščenke === * [[London Mix]], 2005 * [[C club]], 2012 === Sodelovanja === *"Ja tebe hoću", duet Ljuba Lukić ([[1988]]) * [[Neću protiv druga svog (singel)|"Neću protiv druga svog" (1992)]] *"U snu ljubim medna usta", duet Dragan Kojić Keba ([[1992]]) *"Ko na grani jabuka", duet Željko Šašić ([[1994]]) *"Ne računaj na mene", duet Mira Škorić ([[1994]]) *"Bandido", duet Ivana Žigon (''v španskem jeziku'') ([[1997]]) *"Crni sneg", duet Aca Lukas ([[1999]]) *"Drugarice", duet zasedba Luna ([[1999]]) *[[Deca su naše najveće blago (album)|"Rađajte decu" (2004)]] * [[Vreme za ljubav ističe (singel)|"Vreme za ljubav ističe" (2007)]] * [[Ne zanosim se ja (singel)|"Ne zanosim se ja" (2014)]] *"Metar odavde", duet zasedba Tropico bend ([[2016]]) * [[Lažov notorni (singel)|"Lažov notorni" (2017)]] === Video objave === * [[Ceca (videokaseta)]], 1990 * [[Babaroga (videokaseta)]], 1991 * [[Kukavica (videokaseta)]], 1993 * [[Ceca i Futa band (videokaseta)]], 1994 * [[Svetlana i Željko (videokaseta)]] / tudi »Ceca i Arkan«, 1995 * [[Sve najbolje... 20 (videokaseta)]], 1995 * [[Fatalna ljubav live (videokaseta)]], 1995 * [[Ušće 2006 live DVD]], 2006 == Filmografija == Ceca je svojo filmsko pot začela v filmu ''Nečista kri'', kjer je nastopila v vlogi Koštane. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Vloga v filmu/seriji |- | Nečista krv |rowspan="1"| Igrani film (drama) |rowspan="1"| April 1996 |rowspan="1"| [[Jugoslavija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0189796/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Kako je rađen album Gore od ljubavi |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Maj 2004 |rowspan="1"| [[Srbija in Črna gora]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yvWulZoTGg8/ |title=Youtube.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | The Weight of Chains |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Februar 2011 |rowspan="1"| [[Kanada]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt1789083/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | [[Tajna nečiste krvi]] |rowspan="1"| Dramska serija |rowspan="1"| Januar 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7810408/?ref_=nm_knf_t2/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Godine Slatkog greha |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Januar 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.srbijadanas.com/vip/vip/na-odusevljenje-mnogih-u-filmu-o-zivotu-popularne-pevacice-ceca-ce-imati-posebnu-ulogu-2017-12-21/ |title=Srbijadanas.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7838380/?ref_=nv_sr_1/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- |[[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]] |rowspan="1"| Resničnostna oddaja |rowspan="1"| 7. oktober 2022 - |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg/ |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2022}}</ref> |- |Sale |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| 28. februar 2026 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-otkrila-kakav-je-zaista-bio-sasa-popovic-dokumentarac/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> |} Številne Cecine pesmi so bile uporabljene v srbskih in tujih televizijskih serijah in filmih. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Pesem |- | Everyday God Kisses Us on the Mouth |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2001 |rowspan="1"| [[Romunija]] |rowspan="1"| Nevaljala <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0309705 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- | Tata i zetovi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2006 |rowspan="1"| [[Bosna in Hercegovina]] |rowspan="1"| Dragane moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0959548 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Obični ljudi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Hrvaška]] |rowspan="1"| Lepi grome moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0875996 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Tegla puna vazduha |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ja još spavam u tvojoj majici <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1144092/ |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Rođak sa sela |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Lepotan <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1311486 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Nijesmo od juče |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Črna gora]] |rowspan="1"| Kukavica <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt9702286 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Sestre |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2011 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nije monotonija, Idealno loša <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1797491 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Clip |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nevaljala, Tačno je <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1900908/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Tigermilch |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2017 |rowspan="1"| [[Nemčija]] |rowspan="1"| Anđeo drugog reda <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt6007398 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Teret |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Beograd, Ličiš na moga oca <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt7163824/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Močvara |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2020 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Volela sam te, Crveno, Ko na grani jabuka <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11007190 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Crna svadba |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2021 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| 39,2 <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11173328 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |} == Turneje in koncerti == * Prva jugoslovanska turneja, 1993 * Druga jugoslovanska turneja [[Ja još spavam_(turneja)|Ja još spavam]], 1994 * Tretja jugoslovanska turneja [[Fatalna ljubav_(turneja)|Fatalna ljubav]], 1995 * Prva evropska turneja [[Decenija_(turneja)|Decenija]], 2002 * Druga evropska turneja [[Ceca_2005_(turneja)|Ceca 2005]], 2005 * Prva svetovna [[Grom_(turneja)|turneja Grom]], 2006/2010 * Druga svetovna [[Ljubav živi_(turneja)|turneja Ljubav živi]], 2012/2013. * Tretja evropska [[Poziv_(turneja)|turneja Poziv]], 2013/2016. * Četrta evropska [[Autogram_(turneja)|turneja Autogram]], 2016/2020. * Peta evropska [[The best of Ceca_(turneja)|turneja The best of]], 2021/2026 == Festivali == Ceca je v dosedanji glasbeni karieri tekmovala na štirih festivalih: '''Poselu 202''', '''MESAM'''-u, '''Ilidža fest'''-u<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://depo.ba/clanak/177753/imala-je-samo-15-godina-kad-je-postala-senzacija-na-estradi-prepoznajete-li-ovu-pjevacicu |title=Depo.ba |accessdate=18. julij 2021}}</ref> ter '''Ktitor folk ligi'''. Na '''Ilidža festu''' je tekmovala enkrat in osvojila nagrado občinstva.<ref name="#1"/> Na '''Poselu 202''' je tekmovala šestkrat, zmago je odnesla trikrat. Skupaj s pevkami ''Vesno Zmijanac'' in [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]] ima največ zmag na omenjenem festivalu. Na '''Ktitor folk ligi''' je tekmovala enkrat in odnesla nagrado za najboljšo pesem.<ref>{{navedi splet|url=https://vivstars.com/ovaj-cecin-spot-ne-postoji-na-jutjubu-fama-njenog-izgleda-iz-1993-godine-video/ |title=Vivstars.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Na '''MESAM'''-u je tekmovala dvakrat, leta 1991 je pobrala nagrado za pevko leta. {| class="sortable wikitable" ! Ime festivala ! Letnica nastopa ! Uvrstitev ! Nagrada ! Opomba |- | Festival Poselo 202<ref name="#2">{{navedi splet |url=http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |title=Tracarenje.com |accessdate=13. januar 2018 |archive-date=2018-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114020259/http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ymX5xhPv_Vg |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 18. januar 1996 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Beograd'' |rowspan="1"| Tretja zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bnSkI3sQP3A |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 29. januar 1995 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Volela sam te'' |rowspan="1"| Druga zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref name="#2"/> |rowspan="1"| 30. januar 1994 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Prva zmaga na festivalu |- | Festival Ktitor folk liga<ref>{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/otkrivena-tajna-cecine-kukavice/139417/ |title=Alo.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 24. julij 1993 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Pesem ''Kukavica'' je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 25. januar 1992 |rowspan="1"| Četrto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Volim te'' |rowspan="1"| Tretje pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 26. januar 1991 |rowspan="1"| Peto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''To Miki, to'' |rowspan="1"| Drugo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 27. januar 1990 |rowspan="1"| Šesto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Ludo srce'' |rowspan="1"| Prvo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival narodne glasbe Ilidža<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/66985-rani-radovi-srpskih-folkera-ceca-raznatovic-video/ |title=Telegraf.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 4. julij 1988 |rowspan="1"| |rowspan="1"| Nagrada za najboljšega debitanta |rowspan="1"| To je bil prvi pevkin javni in televizijski nastop. |} == Knjige o Ceci == O Ceci je bilo napisanih 28 knjig o njenem življenju in karieri. Nekatere so ji v celoti posvečene, v drugih pa je njej namenjenih le nekaj poglavij. Prva knjiga o njej je izšla leta 1992. <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-raznatovic-inspiracija-o-pevacici-napisano-28-knjiga/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sigurno-niste-znali-da-je-o-ceci-napisano-28-knjiga-evo-i-kojih/dx44d0b |title=Blic.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> * 200 ličnosti koje su obeležile život u Beogradu (''200 osebnosti, ki so zaznamovale življenje v Beogradu''), 1992 * Ličnosti koje su obeležile godinu (''Osebnosti, ki so zaznamovale leto''), 1993 * Estradni umetnici Jugoslavije (''Glasbeni umetniki Jugoslavije''), 1994 * Monografija Nečista krv, 1995 * Džungla na estradi, Draško Aćimović, 1996 * Naličje estrade (''Druga plat estrade''), Verica Ilić, 1997 * Džungla na estradi II, Draško Aćimović, 1997 * Reprezentacija XX veka (''Reprezentanca XX. stoletja''), 1998 * Od trača do istine, Draško Aćimović (''Od trača do resnice''), 1998 * 75 godina FK Obilić (''75-obletnica NK Obilić''), 1999 * Ko peva zlo ne misli, Draško Aćimović (''Kdor poje, slabo ne misli''), 2001 * Komandant Arkan (''Poveljnik Arkan''), 2001 * [[Ceca između ljubavi i mržnje (knjiga)|Ceca - Između ljubavi i mržnje]], Marko Lopušina, 2003 * [[Ceca ikona srpskog folka (knjiga)|Ceca - Ikona srpskog folka]], Živko M. Bojanić, 2004 * Srpkinje o kojima se priča (Srbkinje, o katerih se govori), 2005 * Sa Evom u raj (Z Evo v nebesa), 2005 * [[Ceca idealno naša (knjiga)|Ceca - idealno naša]], Nebojša Vuković, 2006 * Estrada bez mikforona (''Estrada brez mikforona''), 2007 * Balkanski anđeo Toše Proeski (''Balkanski angel Toše Proeski''), 2008 * Turbo-folk zvijezda (''Turbofolk zvezda''), 2013 * Preko trnja do zvezda – monografija, Čeda Čvorak (''Preko trnja do zvezd''), 2015 * Moja mera sreće, Sanja Marinković, 2018 * La partita della vita, Siniša Mihailović (''Življenjska tekma''), 2020 * Ovo sam ja Aca Lukas (''To sem jaz Aca Lukas''), 2021 * Štrapke Žitorađe, Mirjana Vukić, 2022 * Lavirint zaborava, Dragan Ristić (''Labirint pozabe''), 2024 * Moj put, plavi čuperak – prvi deo — Halid Muslimović (''Moja pot, moder čopek – prvi del''), 2025 * Mos Dashuro Kurre Nje te Huaj, Harold Robbins (''Ne zavrzi me kot tujko''), 2025 == Posebne izdaje revij posvečene Ceci == [[Slika:Cecaspecialzurnal.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Slovenska revija o Ceci]] * [[Ceca Svedok special (revija)]] (1. junij 2002) * [[Ceca Blic special (revija)]] (14. junij 2002) * [[Ceca Svet special (revija)]] (24. maj 2004) * [[Ceca special (revija)]] (14. marec 2005) * [[Ceca special limited (revija)]] (17. junij 2006) * [[Ceca specijal (revija)]] (25. junij 2012) == Nagrade, odlikovanja in priznanja == === Glasbene nagrade === {| class="sortable wikitable" ! Ime nagrade ! Leto prejema nagrade ! Organizacija ! Država |- | Nagrada najbolj priljubljene balkanske pevke (2026) |rowspan="1"| 30. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prekinut-koncert-cece-raznatovic-u-rumuniji-iz-organizacije-se-obratili-publici/sfsh83s |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334894-ceca-prekinula-koncert-u-rumuniji-iz-organizacije-su-izasli-na-binu-pa-joj-urucili-prestiznu-nagradu |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |rowspan="1"| Banaton fest |rowspan="1"| [[Romunija]] |- | Nagrada Zlata plaketa (2024) |rowspan="1"| 13. april 2024<ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/dula-drini-sasa-popovic-presudio-takmicarki-bacanjem-novcica/?utm_campaign=ug.contentexchange.me&utm_medium=referral&utm_source=ug.contentexchange.me&utm_content=pEvsCiiwMHFivdoDo&ref=referral_Nova&pv=5eb10e9e-7d29-4570-92ce-7724e46f2212 |title=Grand.nova.rs |accessdate=14. april 2024}}</ref> |rowspan="1"| United media |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada diplomiranega umetnika (2023) |rowspan="1"| 12. december 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/1409586/semus-nagrade-za-poznate |title=Espreso.co.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za življenjsko delo (2023) |rowspan="1"| 27. april 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3669587-ceca-raznatovic-dobila-nagradu-za-zivotno-delo |title=Telegraf.rs |accessdate=27. april 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za pesem leta 2017 (2017) |rowspan="1"| 31. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/52204/lazov-notorni-je-hit-portala-pink-rs-za-2017-godinu-ovo-su-rezultati-glasanja-foto-video/ |title=Pink.rs |accessdate=31. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| RTV Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za izjemen uspeh na področju glasbe (2017) |rowspan="1"| 12. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://semus.org.rs/vesti.html#/ |title=Semus.org.rs |accessdate=12. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| Sindikat muzičkih umetnika |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada televizije Pink (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 1. januar 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/9653/ceci-uruena-nagrada-za-hit-godine-na-najbolji-mogui-nain-sam-ula-u-2017-godinu-foto/ |title=Pink.rs |accessdate=2. januar 2017}}</ref> |rowspan="1"| TV Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (najboljša pevka leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada Oskar popularnosti (najboljša pevka leta 2015) |rowspan="1"| 25. maj 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-saznaje-ceca-dobila-oskar/ |title=Svet.rs |accessdate=13. maj 2016 }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Bečki oskar popularnosti |rowspan="1"| [[Avstrija]] |- | Nagrada Zlatni gramofon (album leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 29. april, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik/ |title=Svet.rs |accessdate=30. april 2014 |archive-date=2014-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140430030956/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Story (pevka leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 13. januar, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html/ |title=Story.rs |accessdate=14. januar 2014 |archive-date=2014-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140223060256/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Adria Media Srbija, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2013) |rowspan="1"| 16. december, 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/368059/Priznanja-Vesti-za-Sabana-Cecu-Colu-i-Nedu/ |title=Vesti-online.com |accessdate=17. december 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Oskar popularnosti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 25. februar 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/295143/I-Ceca-dobila-Oskara/ |title=Vesti-online.com |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Crnogorska kulturna mreža (CKM) |rowspan="1"| [[Črna gora]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (folk pevka leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec 2003<ref name="#3">{{navedi splet |url=http://cecaraznatovic.blog.siol.net/files/2008/05/tv-pink-10.jpg/ |title=Cecaraznatovic.blog.siol.net |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="#4">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ae-2E2_EWXE/ |title=Youtube.com/Dodela pinkovih nagrada |accessdate=10. november 2013}}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (koncert leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec, 2003<ref name="#3"/><ref name="#4"/> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5">{{navedi splet |url=http://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |title=Balkanmedia.com |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011247/https://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada žirije (Folk pevka leta) |rowspan="1"| 15. januar 1991<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/08/26/cecin-zlatni-sabor-u-sarajevu/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada poslušalcev (debitant z največjimi uspešnicami) |rowspan="1"| 17. februar 1990<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/10/22/prva-nagrada-ceci-od-radija-ilijas/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada žirije (najuspešnejši debitant) |rowspan="1"| 4. julij 1988<ref>{{navedi splet|url=https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/130569/karijeru-je-pocela-kada-je-imala-samo-15-godina-ceca-objavila-fotografiju-od-pre-30-godina-koja-je-potresla-fanove-foto |title=Glossy.espreso.co.rs |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Ilidža festival |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |} === Priznanja za dobrodelnost === {| class="sortable wikitable" ! Ime priznanja ! Leto prejema priznanja ! Organizacija ! Država |- | Zahvalnica mesta Kraljevo |rowspan="1"| 29. november 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html/ |title=Story.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2012-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502064241/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Občina Kraljevo |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Veliko srce |rowspan="1"| 19. januar 2010<ref>{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/97027/ceca-dobila-veliko-srce.html/ |title=Pressonline.rs |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Organizacija "Veliko srce" |rowspan="1"| [[Srbija]] |} === Ostala odlikovanja === {| class="sortable wikitable" ! Naziv odlikovanja ! Leto prejema odlikovanja ! Organizacija ! Država |- | CecaVIPPER z milijon naročnikov |rowspan="1"| 19. april 2020<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-postavila-najveci-rekord-na-balkanu-prestizno-priznanje-za-pevacicu-jedina-ga/7gzmp52 |title=Blic.rs |accessdate=19. april 2020}}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | CecaVIPPER s 100.000 naročnikov |rowspan="1"| 25. februar 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio/ |title=Svet.rs |accessdate=3. november 2014 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103195311/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | Osebnost leta 2012 (Serbia person of the year) |rowspan="1"| 29. november 2012<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CaqcoDUboyI/ |title=Youtube.com |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/436630-kraljevski-ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada-foto/ |title=Telegraf.rs |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |title=Alo.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110153834/http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Color Press Group |rowspan="1"| [[Srbija]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ceca Ražnatović}} * [http://www.ceca-official.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ Intervju za revijo Playboy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110922034507/http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ |date=2011-09-22 }} * [http://www.imdb.com/name/nm0713652/?ref_=nv_sr_1/ IMDB profil] {{Svetlana Ražnatović}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski pevci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ceca| ]] sj570840cerj9szknjhavlqltuwalx5 0 339584 6682967 6569476 2026-05-30T14:02:26Z Pinky sl 2932 | coordinates wikidata =1 6682967 wikitext text/x-wiki {{zapomen|reko v Franciji|Saona}} {{Infopolje Otoki | name = Saona | image name = Saona.jpg | image caption = | image size = | map = Dominikanska republika | map_caption = Otok Saona (Dominikanska republika) | coordinates wikidata =1 | native name = Isla Saona | native name link = španščina | nickname = | location = | coordinates = | archipelago = | total islands = | major islands = | area km2 = 110 | length km = 25 | width km = 5 | coastline_km = | highest mount = | elevation m = 35 | country = {{DOM}} | country admin divisions title = [[Province Dominikanske republike|Provinca]] | country admin divisions = [[Provinca La Romana|La Romana]] | country admin divisions title 1 = | country admin divisions 1 = | country admin divisions title 2 = | country admin divisions 2 = | country capital = | country largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 capital city = | country 1 largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 2 = | country 2 admin divisions title = | country 2 admin divisions = | country 2 capital city = | country 2 largest city = | country 2 largest city population = | country 2 leader title = | country 2 leader name = | population = 300 | population as of = | density km2 = 2,73 | ethnic groups = | additional info = }} '''Otok Saona''' ([[Španščina|šp.]] '''Isla Saona''') je tropski [[otok]] nedaleč stran od skrajnega jugovzhodnega dela [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]]. Leži znotraj naravnega rezervata in je del t. i. Vzhodnega narodnega parka ([[Španščina|šp.]] ''Parque Nacional del Este''). Je priljubljena turistična destinacija za turiste iz drugih delov Dominikanske republike. Le-ti na otok pridejo [[katamaran]]i in manjšimi motornimi čolni, ki vsakodnevno prevažajo izletnike na otok in iz njega. Znan je predvsem po svojih čudovitih plažah, že večkrat pa je pritegnil snemalce filmov, ki ga uporabijo za ozadje tipičnega »pustega otoka«. Med evropejskimi turisti je znan predvsem kot prizorišče oglasov za čokoladne izdelke [[Bounty]]. == Zgodovina == Otoku je ime nadel [[Krištof Kolumb]], ki ga je na svojem drugem popotovanju v Novi svet prvič odkril že maja leta 1494. S tem se je želel pokloniti ».. Micheleju da Cuneu, svojem prijatelju iz [[Savona|Savone]].«<ref>Paolo Emilio Taviani, ''Columbus the Great Adventure'', Orion Books, New York (1991) str. 185</ref> Slednjega je imenoval tudi za prvega guvernerja otoka. <ref>Felipe Fernández-Armesto, ''Columbus,'' Oxford Univ. Press, (1991) str. 103-104.</ref> Otok Saona in mesto Savona v današnji [[Ligurija|Liguriji]] v severni [[Italija|Italiji]] sta dandanes pobrateni mesti. Majhno elektrarno, ki je danes na otoku, je podarilo prav mesto Savona. == Zemljepis == Morje ob otoku je dom mnogim živalskim vrstam, še posebej [[Ptiči|ptičem]] in [[Ribe|ribam]] tropskih morij, saj na več mestih peščene sipine na odprtem morju znižajo globino morja na le okoli dobrega pol metra. Ob takih mestih se pogosto ustavljajo turistična plovila, iz katerih se turisti potapljajo in raziskujejo podvodni svet okolice, v katerem najdemo tudi polja endemitnih morskih zvezd. <div style="text-align: center;"> {{Široka slika|Isla Saona.jpg|1400px|Panorama plaže}} </div> == Pobratena mesta == * {{flagicon|ITA}} [[Savona]], [[Italija]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Saona Island}} * {{en}} [http://www.robarspages.ca/travel/caribbean-travel-tips/ Potovalni nasveti:Karibsko otočje] * {{en}} [http://video.google.com/videoplay?docid=-7741984551799338922&hl=en-GB Izkusite otok Saona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406063826/http://video.google.com/videoplay?docid=-7741984551799338922&hl=en-GB |date=2012-04-06 }} (Video o izletu na otok domače izdelave) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Provinca La Altagracia]] [[Kategorija:Otoki Dominikanske republike]] 3pnrjwp3hg184anjvnrcyroobvr3qoq 0 342703 6682930 6672522 2026-05-30T13:09:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682930 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Lucija Ćirović leta 2008}} '''Lucija Ćirović''', [[Slovenci|slovenska]] lutkarica, [[Igralec (umetnik)|igralka]], stand up [[komik|komičarka]], in ventrilokvistka * 19. maj [[1972]] Ljubljana. Je prva slovenska ventrilokvistka in redno nastopa na javnih in zasebnih dogodkih za otroke in odrasle, tako z lutkami, kot tudi s stand-up  komedijo. Trenutno nastopa s predstavo za otroke ‘Zmešnjava iz kovčka’, ki je marca 2026 obeležila že 100.ponovitev. <ref>{{Navedi splet|title=Zmešnjava iz kovčka - 100. ponovitev - SiTi Teater BTC|url=https://www.sititeater.si/sobotni-dopoldnevi/zmesnjava-iz-kovcka-100.-ponovitev/|website=www.sititeater.si|accessdate=2026-05-05|archive-date=2026-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20260517163751/https://www.sititeater.si/sobotni-dopoldnevi/zmesnjava-iz-kovcka-100.-ponovitev/|url-status=dead}}</ref> ==Življenje== Lucija je obiskovala osnovno šolo Dr. Franceta Prešerna v [[Ribnica|Ribnici]]. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je 2004 diplomirala na Pedagoški fakulteti, smer Predšolska vzgoja. Leta 2016 je magistrirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer Oblike govora v Ljubljani in za svojo magistrsko delo "S trebuhom za kruhom" prejela študentsko Prešernovo nagrado. Med 1994 in 1997 se je izpopolnjevala na GILŠ-KODUM Gledališki in lutkovni šoli pri ZKOS Ljubljana. ==Delo== Sodelovala je v gledaliških predstavah ''Zlatorogovo kraljestvo'' (1993), ''Preročišča'' pod vodstvom južnoameriškega režiserja Enriquea Vargasa (1996), ''I Mirna Bosna'' pod režijo Drage Potočnjak (1996), ''Shizophrenia'' Damirja Zlatarja Freya (1997) in ''Mala in velika luna'' (1998) v Koreodrami, ''Jezero'' (2001) Kulturnega društva Priden možic, ''Polna pest praznih rok'' (2001), ''Busingye'' (2002), ''Čara, čara, muca čarodejka čara'' (2007) in ''Mesto vzdihljajev'' (2008) gledališča Senzorium in v predstavi ''Ženske in moški.com'' v produkciji Špasteatra (2009). Pojavljala se je tudi na filmu in v televizijskih serijah: ''Blues za Saro'' režiserja Borisa Jurjaševiča (1997), ''Bankirke'' režiserke Varje Močnik (2007), ''[[Tv dober dan]]'' (1999), za kar je bila leta 2001 za vlogo čistilke Fate nominirana za nagrado Viktor, ''Mi se mamo radi'' (2006) in ''Začnimo znova'' (2007) režiserja [[Vojko Anzeljc|Vojka Anzeljca]]. V letu 2010 se je pridružila ekipi ustvarjalcev oddaje ''[[Spet doma]]'', kjer je nastopala v zabavnem liku profesorice Barbre in ekipi ustvarjalcev oddaje Na Zdravje, kjer je nastopala v liku Jelke. Marca leta 2011 je skupaj z [[Boštjan Gorenc|Boštjanom Gorencem-Pižamo]] vodila prireditev Viktorji 2010. V sezonah 2015–2016 je na TV Slovenija kot redna gostja sodelovala v oddaji Vse je mogoče, leta 2017 pa se je kot tekmovalka udeležila 3. sezone kuharskega šova [[MasterChef Slovenija]] na POP TV. Leta 2021 je sodelovala v oddaji Leta štejejo, leta 2023 v oddaji Kolo sreče, leta 2024 pa v oddaji [[Riba, raca, rak]], vse troje na Planet TV. Kot stand-up komičarka se je pojavila v oddaji StendAp predstavlja leta 2017 in StendAp predstavlja 2 leta 2020 na POP TV. Januarja 2026 je v sklopu oddaje Vse naše igre na RTV Slovenija posnela štiri ventrilokvistične skeče pod naslovom Podcast Cocolucija. Od februarja 2017 je 3. sezone v tandemu z Alenko Kozolc-Gregurić pisala humoristične scenarije in skeče za oddajo [[Slovenski pozdrav]]. Za novoletno izvedbo oddaj z naslovom Silvestrski pozdrav 2017 in Silvestrski pozdrav 2018, pa je napisala skeče, ter posebej za oddajo nastopila v liku Božičkove žene. Od leta 2003 nastopa kot komičarka s [[Stand-up komedija|Stand Up]] komedijo po Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji. Leta 2016 je v sklopu magistrskega dela naredila magistrsko predstavo [https://www.lucija-cirovic.si/projekti/ S trebuhom za kruhom], komedijo, v kateri, kot prva v Sloveniji, izvaja ventrilokvizem (trebuhogovorstvo). Leta 2019 se je udeležila Ventrilokvistične konference Vent Haven Convention v ameriškem Cincinnatiju, kjer je z lutko Coco Ch.Adel izvedla krajšo ventrilokvistično točko v angleščini. Kot edina ventrilokvistka v državi, je bila omenjena tudi v članku revije Forbes. Je avtorica prve ventrilokvistične predstave za otroke v Sloveniji, z naslovom Zmešnjava iz kovčka, ki je v marcu 2026 doživela že jubilejno 100.ponovitev. Lucija Ćirović je skupaj z Boštjanom Štormanom leta 2003 ustanovila otroško gledališče Gledališče iz desnega žepka, kjer so nastale predstave Čudovite prigode barona Münchhausna (2003), Poklic coprnice Mice (2004), Peter Strah (2005), Motovilčica (2009), Gospa Pehtra (2012), Škratovo ime (2015), Palček Nos (2019) in Mala morska deklica (2021), ki jih igrata po celi Sloveniji. Gostovala sta tudi v Italiji in Avstriji. Kot lutkarica je animirala in posojala lutkam glas  tudi v televizijskih projektih: Križ-Kraž (2008-2010) in Ribič Pepe (2008-2023) na RTV Slovenija. Leta 2017 je v Slovenski Filharmoniji kot pripovedovalka sodelovala v glasbeni pravljici Grdi raček, skladateljice Nine Šenk, ki je bila istega leta v sodelovanju z Radio Slovenija, Program ARS tudi posneta in izdana na CD nosilcu zvoka. V Slovenski Filharmoniji je nastopala tudi leta 2018, ko je kot avtorica, pripovedovalka in izvajalka teksta sodelovala s Trobilnim ansamblom slovenske filharmonije pri otroškem koncertu Popotovanje v neznano. Od leta 2013 nastopa v otroški predstavi Trobilni kraval - živalski karneval, najprej s Trobilnim kvintetom Sibrass, trenutno pa s Trobilnim kvintetom Contrast. Med septembrom in novembrom 2018, je sodelovala z Založbo Beletrina in Balassijevim Inštitutom v projektu Zastava dežele domišljije (Dečki Pavlove ulice), ki se je odvijal po osnovnih šolah, zaključil pa na Slovenskem knjižnem sejmu 2018. Lucija Ćirović je bila med leti 2002–2015 mentorica na Dramski šoli Barice Blenkuš, med 2015-2018 pa na Gledališki šoli Kino Gledališča Bežigrad, kjer je vodila osnovnošolske gledališke skupine za začetnike in nadaljevalce. V letih 2012-2013 je bila mentorica lokalne dramske skupine DramŠpil iz Ribnice, kjer je režirala predstavo A je k'du doma?. Postala je tudi ena prvih trenerjev (coach) otrok-igralcev v Sloveniji za televizijske serije Moji, tvoji, najini (2010-11) režiserke Siene Krušič, Aktivatorji (2012-14) avtorice Barbare Stegeman,  Čarlijev Cirkus (2013-14) in [[Ribič Pepe]] (2016-19) avtorja Igorja Ribiča, vse na RTV Slovenija. Kot učiteljica igre je sodelovala tudi v 2.sezoni oddaje Znan obraz ima svoj glas (2015). Od leta 2024 je mentorica na Mini šoli nastopanja za invalide, ki je bila ustanovljena pod okriljem projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{Official|https://www.lucija-cirovic.si/}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Ćirović, Lucija}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski lutkarji]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] acu0a0bnagv0hyfgkj8ia45vdkbo2be 0 362303 6683213 6250433 2026-05-31T08:43:56Z Marko3 1829 /* Glikozuriki */ 6683213 wikitext text/x-wiki '''Ántidiabétik''' ali '''hípoglikémik''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]] za zdravljenje [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. Kadar se tako zdravilo aplicira peroralno (z zaužitjem), gre za '''peroralni antidiabetik'''.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antidiabetik {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130923020021/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antidiabetik |date=2013-09-23 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 21. 9. 2013.</ref><ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 1|sladkorne bolezni tipa 1]] je nujno dajanje inzulina,<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 1274–1290.</ref> medtem ko se pri bolnikih s [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorno boleznijo tipa 2]] uporabljajo peroralni antidiabetiki, kadar so [[celica β|celice β]] [[Langerhansovi otočki|Langerhansovih otočkov]] v [[trebušna slinavka|trebušni slinavki]] še sposobne sintetizirati inzulin.<ref name=FS/> == Inzulin == Inzulin se daje [[parenteralna aplikacija|parenteralno]] (po navadi [[subkutana aplikacija|subkutano]]), saj po zaužitju razpade v [[prebavila|prebavilih]]. Nekoč so ga pridobivali bodisi iz svinjskih bodisi govejih trebušnih slinavk, danes pa se uporablja humani inzulin, pridobljen s [[tehnologija rekombinantne DNK|tehnologijo rekombinantne DNK]].<ref name=Rang>Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 385–398.</ref> == Peroralni antidiabetiki == Peroralni antidiabetiki spodbujajo izločanje inzulina iz trebušne slinavke (sekretagogni antidiabetiki), povečajo občutljivost obkrajnih tkiv na inzulin ali pa zavirajo [[absorpcija|absorpcijo]] glukoze iz prebavil. Uporabljajo se lahko kombinacije več zdravil z različnim mehanizmom delovanja, ki skupaj dosegajo [[sinergizem|sinergistični]] učinek.<ref name=Beers/> Med peroralne antidiabetike spadajo: * sekretagogni antidiabetiki (stimulirajo sproščanje inzulina iz celic β, tako da zavirajo na ATP občutljive kalijeve kanalčke v njihovih membranah) ** [[sulfonilsečnine]] – spodbujajo izločanje inzulina iz trebušne slinavke in je zato za njihov učinek bistveno, da so Langerhansovi otočki funkcionalni. Prvi utrženi učinkovini iz te skupine sta bila [[tolbutamid]] in [[klorpropamid]], drugo generacijo sulfonilsečnin pa predstavljajo npr. [[glibenklamid]], [[glipizid]], [[gliklazid]];<ref name=Rang/> ** [[meglitinidi]] – so novejša skupina sekretagognih atidiabetikov, ki stimulirajo sproščanje inzulina iz celic β z delovanjem na drug [[receptor (biokemija)|receptor]] kot sulfonilsečnine. Mednje sodita [[repaglinid]] in [[nateglinid]].<ref>Landgraf R. Meglitinide analogues in the treatment of type 2 diabetes mellitus. Drugs Aging. 2000; 17 (5):411–425.</ref> * antidiabetiki, ki povečajo občutljivost na inzulin ** [[bigvanidi]] – upočasnjujejo transport glukoze v celice in zmanjšujejo željo po hrani. Mednje sodi na primer [[metformin]]<ref name=FS/> in je za zdaj edini peroralni antidiabetik iz te skupine, ki je na tržišču. Za svoj učinek ne potrebuje funkcionalnih celic β;<ref name=Rang/> ** [[tiazolidindioni]] – zmanjšajo inzulinsko rezistenco v perifernih tkivih, vendar točen mehanizem delovanja ni poznan. Delujejo preko aktivacije specifičnih jedrnih receptorjev (s peroksisomskim proliferatorjem aktiviran receptor gama), kar vodi v povečano občutljivost za inzulin v jetrnih celicah, maščobnih celicah ter celicah skeletnih mišic živali.<ref name=Beers/><ref>Povzetek glavnih značilnoti zdravila Pioglitazon Lek, datum zadnje revizije besedila 4. 5. 2012.</ref> Mednje spadajo [[troglitazon]], [[rosiglitazon]] in [[pioglitazon]].<ref>http://www.cbz.si/cbz2/Sif8.html, vpogled: 21. 9. 2013.</ref> * [[zaviralec α-glukozidaze|zaviralci α-glukozidaze]] – predstavnik te skupin je [[akarboza]], zaviralec [[encim]]a α-glukozidaze v črevesju, ki upočasnjuje absorpcijo [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] iz prebavil in s tem zmanjšuje porast krvnega sladkorja po zaužitem obroku.<ref name=Rang/> == Peptidni analogi == * [[Agonist glukagonu podobnega peptida-1|Agonisti glukagonu podobnega peptida-1]] (GLP-1) (inkretinski mimetiki) – vežejo se na membranski receptor za [[glukagonu podobni peptid 1]]<ref name=diabetespancreasbeta>{{navedi splet | url = http://www.healthvalue.net/diabetespancreasbeta.html | title = Helping the pancreas produce insulin | access-date = 2007-09-21 | publisher=HealthValue| archive-url= https://web.archive.org/web/20070927043729/http://www.healthvalue.net/diabetespancreasbeta.html| archive-date= 27. 9. 2007 | url-status= live}}</ref> in posledično spodbudijo izločanje [[inzulin]]a. Učinkovito znižajo krvni sladkor, znižujejo telesno težo (v povprečju za 2–4 kg) ter imajo majhno tveganje za hipoglikemijo.<ref>https://endodiab.si/wp-content/uploads/2015/12/6.-Zdravljenje-hiperglikemije-z-zdravili.pdf Zaletel J., Pongrac Barlovič D. 6. Zdravljenje hiperglikemije z zdravili, vpogled: 16. 2. 2021.</ref> Mednje spadajo: ** [[eksenatid]] ** [[liraglutid]] ** [[liksizenatid]] ** [[albiglutid]] ** [[dulaglutid]] ** [[semaglutid]] * [[Zaviralci dipeptidil-peptidaze 4|Zaviralci dipeptidil-peptidaze 4]] (DPP-4) – izboljšanje urejenosti glikemije dosežejo preko povečanja količine aktivnih [[inkretin]]ov, saj zavirajo encim DDP-4, ki sicer inaktivira inkretine. V to skupino spadajo:<ref name=Martinc>Martinc B. Novosti v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Farm vestn 2016; 67: 117–126.</ref> ** [[alogliptin]] ** [[linagliptin]] ** [[saksagliptin]] ** [[sitagliptin]] ** [[vildagliptin]] == Glikozuriki == Glikozuriki so zdravila, ki povečajo izločanje glukoze s sečem; mednje spadajo [[zaviralci natrij-glukoznega soprenašalca 2]] (zaviralci SGLT2).<ref>https://www.zvd.si/media/medialibrary/2020/12/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_5_2019_Sladkorna_bolezen_in_delazmoznost.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211107100039/https://www.zvd.si/media/medialibrary/2020/12/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_5_2019_Sladkorna_bolezen_in_delazmoznost.pdf |date=2021-11-07 }} Bilban M. Sladkorna bolezen in delazmožnost, 2. del. Bilban, Marjan. Sladkorna bolezen in delazmožnost. Delo in varnost.</ref> Zmanjšujejo hiperglikemijo z zmanjšanjem reabsorpcije glukoze v proksimalnih ledvičnih tubulih. Na ta način znižajo ledvični prag za izločanje glukoze in posledično povzročijo [[glukozurija|glukozurijo]]. Njihova učinkovitost ni odvisna od ohranjenosti funkcije β-celic trebušne slinavke.<ref name=Martinc/> Mednje spadajo: ** [[kanagliflozin]] ** [[dapagliflozin]] ** [[empagliflozin]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Antidiabetiki|*]] [[Kategorija:Sladkorna bolezen]] nyfqe4x0rfw3664d3z1cbrclapn73ir 3 369759 6683109 6682895 2026-05-30T18:30:51Z Upwinxp 126544 /* "Televoting" */ hm 6683109 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2014 (CET)|[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2014 (CET)}} |}{{Konec okvira}} Malenkost sem ti popravil [[Slovenska popevka 1983|Slovensko popevko 1983]], mogoče po tem vzoru popraviš še vse ostale. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 21. februar 2014 (CET) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Rudi Bučar]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Rudi Bučar| [[Rudi Bučar]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: http://www.primorci.si/osebe/bu%C4%8Dar-rudi-/977/|spletne strani, dostopne na naslovu http://www.primorci.si/osebe/bu%C4%8Dar-rudi-/977/.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [[Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|GFDL]] ali [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Rudi Bučar|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Rudi Bučar]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:46, 15. september 2014 (CEST) == Global account == Hi Anzet! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Anzet|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 01:35, 17. januar 2015 (CET) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Anzet, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == SloTop50 == Hvala ti za urejanje člankov slotop50, ravno take tabele sem si želel (za prva mesta), sam mi nikakor ne uspe ... Vidim, da veš, kaj želim narediti, tako da če boš imel še kako idejo, kar izvoli in dopolni...lp ([[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] ([[Uporabniški pogovor:Zabavnique|pogovor]]) 10:25, 27. marec 2015 (CET)) == Glasbeniki brez slike == Pozdravljen. Ali bi se bil pripravljen pozabavati s tem seznamom [[Kategorija:Wikipedija_infopolje_Glasbeni_ustvarjalec_brez_slike]] ? Pod črto, veliko jih še nima slike, pa so verjetno na voljo. Pri Evroviziji smo potem npr. prišli do kvalitetnih slik Maraaye in Tinkare Kovač, jaz sem izprosil od Helene Blagne. Jih je pa še mnogo brez. Če bi imel voljo, ti lahko razložim postopek.... lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 12. maj 2015 (CEST) :Zdravo. Nič ne bi imel proti kakim informacijam, kako in kaj s slikami. Do sedaj si z njimi raje nisem belil glave. --[[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 22:32, 12. maj 2015 (CEST) == IPF lestvice == AnzeT, videti je, da si iz foha (ali celo z insajderskimi informacijami), zato te prosim, da pojasniš kakšna je metodologija sestave lestvic ter morda kakšen je odnos IPF : SAZAS.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:09, 31. marec 2016 (CEST) :Žal nisem ne iz foha niti nimam insajderskih informacij. Vse te IPF-jeve lestvice, ki sem jih prenesel na Wikipedijo, so vzete z njihove spletne strani. Sklepam, da tako IPF kot Sazas uporabljata isti princip merjenja (t. i. [http://www.slotop50.si/Radio-monitoring radio monitoring]), do razlik pa morda prihaja zato, ker eden izmed njiju bolj strogo ločuje med pesmimi, ki so pri njih prijavljene, in tistimi, ki niso, ali pa so nekatere pesmi prijavljene pri enem, ne pa tudi pri drugem, morda se razlikuje nabor radijskih postaj, ki jih zajemata. --[[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 18:31, 31. marec 2016 (CEST) == Infopolje skladba (song) vs. Infopolje single == Razlika je ta, da se infopolje skladba (modra) navede takrat kadar pesem ni izdana kot single, ampak jo najdemo samo na albumu. Kar pomeni da običajno ne gre na radijske postaje/videospote ali zelo redko, da je ni moč kupit, da se praviloma ne uvršča na lestvice. Skratka gre za manj pomembne in običajno manj znane skladbe z albuma ki so tam bolj kot ne "za število". Je pa tudi nekaj hitov ki nikoli niso bili izdani kot singli. Rumena barva se uporablja za single. Primer album "[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Final_Countdown_(album) "The Final Countdown"] (1986) skupine Europe, na katerem je 10 skladb, od tega 5 singlov (rumena) in 5 navadnih pesmi (modra): Stran A 1. "[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Final_Countdown_(song) "The Final Countdown"] (single)<br> 2. "Rock the Night" ('''navadna infopolje skladba, manj pomembna/neznana, ki sploh ni navedena v wikipedii''')<br> 3. "Carrie" (single)<br> 4. "Danger on the Track" '''(navadna skladba)'''<br> 5. "Ninja" (navadna skladba)<br> Stran B 6. "Cherokee" (single)<br> 7. "Time Has Come" '''(navadna skladba)'''<br> 8. "Heart of Stone" '''(navadna skladba)'''<br> 9. "On the Loose" (že pred albumom posnet kot extended play - oranžna, na ta album dodan kasneje)<br> 10. "Love Chaser" (single)<br> En tak primer infopolje skladba je recimo [https://en.wikipedia.org/wiki/Beat_Goes_On_(Madonna_song) "Beat Goes On"] od Madonne, ki jo najdemo samo na albumu, ni pa bila izdana kot single. '''Legenda''' : modra - song/navadna skladba na albumu<br> : rumena - single<br> : oranžna - extended play album (po dolžini vmes med singlom in albumom, običajno 4-6 pesmi) == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:47, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19352613 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:13, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19395164 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:51, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19432341 --> == Slovenska popevka 1962 == Vidim, da si ustvaril stran "[[Slovenska popevka 1962]]", kjer piše da sta "[[Zemlja pleše]]" v originalu odpela [[Majda Sepe]] (1. izvedba) in [[Nino Robić]] (2. izvedba). Zakaj potem vsepovsod piše da je to pela [[Marjana Deržaj]],[https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-pevka-marjana-derzaj.html ][https://www.youtube.com/watch?v=VgXlXXge6TE ] ali je morda posnela kasneje kakšno priredbo? Imaš kakšen zanesljiv vir, uraden rezultat iz popevke 1962, tega linka spodaj z cobbisa ne znam odpreti? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 16. april 2021 (CEST) :Res pa je možno da menjujejo "[[Orion (pesem M. Deržaj)|Orion]]" (1963) z "[[Zemlja pleše]]" (1962), ker se ta beseda pojavi tudi v tej pesmi "...'''''Orion''', saksofon, mesec, kotrabas, zemlja pleše tja med zvezde''..." [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 16. april 2021 (CEST) ::Kakšna je povezava Marjane Deržaj s pesmijo "[[Zemlja pleše]]" (1962), če sploh, ali je ni? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:11, 16. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Podatki so vzeti iz Frantarjeve monografije, ki je navedena med viri. "Zemlja pleše" je tako ali tako daleč bolj znana v izvedbi Robića, tudi na festivalski plošči leta 1962 ([https://www.discogs.com/Various-Festival-Slovenske-Popevke-Bled-1962/release/5496942 link]) je izšla njegova različica. Vidim pa, da je na primer na kompilaciji Telstar ([https://www.discogs.com/Various-Telstar-Od-Tod-Do-Vesolja-Spacebound-/release/4661125 link]) izšla izvedba Jožice Svete. ::::To za Robiča vem, ja. Zanima me predvsem Majda Sepe vs. Deržaj. Katera je pela original (M. Sepe)? A je Deržajeva takrat v 1960ih posnela to pesem (studijsko ali live). Ker če ni potem tudi na RTV (Slovenska popevka je njihov produkt) očitno nimajo pojma kdo v resnici med ženskami poje to pesem. Je pa po drugi strani cela zmeda s trojico B. Jurkovič / Majda Sepe / Marjana Deržaj ker so vse pele v alternacijah in več ne veš katera poje katero od teh znanih pesmi. Tale z Jožico Svete je novejšega datuma in ni pustila pečata, ker je sploh ne poznam. Odmevnejša je še priredba od Avia Banda. Zaneseš se lahko samo še na discogs.com. Zelo slabo je pokrit arhiv slovenske pop / rock glasbe. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:36, 16. april 2021 (CEST) == Vprašanje == Pozdravljen. Sem nepoznavalec Wikipedije. Iščem nekoga, ki bi uredil,očistil in posodobil wiki stran https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Ren%C4%8Delj in objektivno ocenil in odstranil nalepke o pristranskosti. Na koga se lahko obrnem? Se zahvaljujem za odgovor. [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] ([[Uporabniški pogovor:IndigoSkyLine|pogovor]]) 17:15, 26. december 2022 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Anzet, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == "Televoting" == Pozdrav, prosim za pojasnilo, zakaj naj bi bila beseda telefonsko glasovanje manj primerna od angleške, ki pomeni isto? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:56, 30. maj 2026 (CEST) :Zdravo. Načeloma se strinjam, da je zveza telefonsko glasovanje "boljša" od televotinga, ampak v preglednicah naj pa prosim ostane televoting, da so ti stolpci, ki ponavadi vsebujejo samo dvomestne številke, vsaj nekoliko ožji. [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 13:04, 30. maj 2026 (CEST) :: Po mojem bi morali biti enako široki, kvečjemu višji. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:30, 30. maj 2026 (CEST) e66xz4qcrtr5gyx8osg4phlwkoeietl 0 377486 6683248 6569964 2026-05-31T10:26:27Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Elektrarna, +ktgr 6683248 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Elektrarna | name = Vetrna elektrarna Alta | name_official = Alta Wind Energy Center | image = | image_caption = | image_alt = | coordinates = {{coord|35|1|16|N|118|19|14|W|type:landmark_region:US|display=inline,title}} | country = Združene Države Amerike | location = [[Tehachapi Pass]], [[Kern County, California]] | status = O | construction_began = | commissioned = 2010 | cost = 2,875 milijarde USD (enote I–IX) | owner = | operator = | ps_units_operational = 600 | ps_units_manu_model = [[Vestas]] | wind_hub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = | wind_farm_type = Kopenska | ps_site_elevation = | wind_site_usage = | ps_site_area = 130 km² | ps_electrical_capacity = 1.550 [[Megawatt|MW]] | ps_electrical_cap_fac = 23,5% <small>(povprečje 2014–2019)</small> | ps_annual_generation = 3.189&nbsp;[[GW·h]] | website = | extra = }} '''Vetrna elektrarna Alta''' ([[angleščina|ang]]. Alta Wind Energy Center) je velika [[vetrna elektrarna]] na sedlu Tehachapi, [[Kalifornija]], [[ZDA]]. S kapaciteto 1320 MW je trenutno (2013) največja vetrna elektrarna na svetu.<ref name=alta>[http://www.renewableenergyworld.com/rea/news/article/2010/07/worlds-largest-wind-project-is-underway?cmpid=WNL-Friday-July30-2010 Terra-Gen bags $631m for more phases at California's Alta Wind] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121003001323/http://www.renewableenergyworld.com/rea/news/article/2010/07/worlds-largest-wind-project-is-underway?cmpid=WNL-Friday-July30-2010 |date=2012-10-03 }} ''Renewable Energy World'', 29 July 2010.</ref><ref>[http://www.rechargenews.com/business_area/finance/article259969.ece World's Largest Wind Project is Underway] ''Recharge'', June 3, 2011</ref>Planirano je povečanje kapacitete na 3000 MW (3 GW).<ref>[http://www.sustainablebusiness.com/index.cfm/go/news.display/id/21699 GE Acquires California Wind Farm, UK Energy Management Firm]</ref> Električno podjetje [[Southern California Edison]] je podpisalo 25-letno pogodbo za nakup elektrike iz te elektrarne. Elektrarna prepreči okrog 5,2 milijona emisij CO₂, kar je ekvivalentno umiku 446 000 avtov s cest. ==Glej tudi== *[[Vetrna energija]] *[[Vetrna turbina]] *[[Vetrna elektrarna]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.power-technology.com/projects/alta-wind-energy-center-awec-california/ Power-technology.com: Alta Wind Energy Center (AWEC)] *[http://www.cleanenergyactionproject.com/CleanEnergyActionProject/Wind_Power_Case_Studies_files/Alta%20Wind%20Energy%20Center%20.pdf Cleanenergyactionproject.com: Alta Wind Energy Center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021094321/http://www.cleanenergyactionproject.com/CleanEnergyActionProject/Wind_Power_Case_Studies_files/Alta%20Wind%20Energy%20Center%20.pdf |date=2013-10-21 }} [[Kategorija:Vetrna energija]] [[Kategorija:Vetrne elektrarne]] [[Kategorija:Energija Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kaliforniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2010]] opps6rofqa1s4d2rmszhd9e1m6e2gdm 0 377488 6683268 6569965 2026-05-31T11:15:29Z Pinky sl 2932 {{Infobox power station 6683268 wikitext text/x-wiki {{Infobox power station | name = Thanet Offshore Wind Farm | image = Thanet wind farm.JPG | image_caption = Vetrna elektrarna Thanet, slikana z obale | location = V morju pred okrožjem [[Thanet]], [[Kent]] | wind_offshore_depth = 14–23 m <!-- source: 4coffshore.com --> | wind_offshore_distance = 12 km <!-- source: 4coffshore.com --> | ps_electrical_cap_fac = 31,3%<!-- 821.680 MWh/year / ( 300 MW * 365 days/year * 24h/day) = 0.313 --><ref name=lorc>{{cite web|url= http://www.lorc.dk/offshore-wind-farms-map/thanet?free=thanet |title= Thanet Offshore Wind Farm |website= lorc.dk |access-date= 4 March 2017}}</ref> | ps_annual_generation = 821,68 GW·h (2012) }} '''Vetrna elektrarna''' (ang. Thanet Wind Farm) <ref name=project>{{Navedi splet |url=http://www.warwickenergy.com/offshore/thanet.htm |title=Thanet Offshore Wind Project, at Warwick Energy website. Access 14 February 2012. |accessdate=2014-08-14 |archive-date=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120306173136/http://www.warwickenergy.com/offshore/thanet.htm |url-status=dead }}</ref>je tretja največja morska ([[Odobalna vetrna energija|odobalna]]) [[vetrna elektrarna]] na svetu. Locirana je 11 kilometrov od obale Thaneta. Inštalirana kapaciteta je 300 MW. Kapacitivnostni faktor je 36,5. Na leto proizvede 960 GWh. Cena izgradnje je bila £780–900 milijonov ($1,2–1,4 milijard) ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Thanet Wind Farm}} *[http://www.power-technology.com/videos/622195177001.html A video about the inauguration of Thanet offshore wind farm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101011113342/http://www.power-technology.com/videos/622195177001.html |date=2010-10-11 }} *[http://www.vattenfall.co.uk/en/thanet-offshore-wind-farm.htm Vattenfall UK: Thanet Offshore Wind Farm] *[http://www.youtube.com/watch?v=gk_pPvgN_24 A video by Vattenfall showing turbine assembly process] *[http://www.lorc.dk/Knowledge/Offshore-renewables-map/Offshore-site-datasheet/Thanet-Offshore-Wind-Farm/000051?free=thanet LORC: Datasheet for Thanet Offshore Wind Farm] [[Kategorija:Vetrna energija]] [[Kategorija:Vetrne elektrarne]] [[Kategorija:Energija Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Združenem kraljestvu]] ivnd7kcfsx9slabv0lrzp82kmavq1vw 6683269 6683268 2026-05-31T11:18:17Z Pinky sl 2932 | location_map_zoom = 8 6683269 wikitext text/x-wiki {{Infobox power station | name = Thanet Offshore Wind Farm | image = Thanet wind farm.JPG | image_caption = Vetrna elektrarna Thanet, slikana z obale | location = V morju pred okrožjem [[Thanet]], [[Kent]] | wind_offshore_depth = 14–23 m <!-- source: 4coffshore.com --> | wind_offshore_distance = 12 km <!-- source: 4coffshore.com --> | ps_electrical_cap_fac = 31,3%<!-- 821.680 MWh/year / ( 300 MW * 365 days/year * 24h/day) = 0.313 --><ref name=lorc>{{cite web|url= http://www.lorc.dk/offshore-wind-farms-map/thanet?free=thanet |title= Thanet Offshore Wind Farm |website= lorc.dk |access-date= 4 March 2017}}</ref> | ps_annual_generation = 821,68 GW·h (2012) | location_map_zoom = 8 }} '''Vetrna elektrarna''' (ang. Thanet Wind Farm) <ref name=project>{{Navedi splet |url=http://www.warwickenergy.com/offshore/thanet.htm |title=Thanet Offshore Wind Project, at Warwick Energy website. Access 14 February 2012. |accessdate=2014-08-14 |archive-date=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120306173136/http://www.warwickenergy.com/offshore/thanet.htm |url-status=dead }}</ref>je tretja največja morska ([[Odobalna vetrna energija|odobalna]]) [[vetrna elektrarna]] na svetu. Locirana je 11 kilometrov od obale Thaneta. Inštalirana kapaciteta je 300 MW. Kapacitivnostni faktor je 36,5. Na leto proizvede 960 GWh. Cena izgradnje je bila £780–900 milijonov ($1,2–1,4 milijard) ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Thanet Wind Farm}} *[http://www.power-technology.com/videos/622195177001.html A video about the inauguration of Thanet offshore wind farm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101011113342/http://www.power-technology.com/videos/622195177001.html |date=2010-10-11 }} *[http://www.vattenfall.co.uk/en/thanet-offshore-wind-farm.htm Vattenfall UK: Thanet Offshore Wind Farm] *[http://www.youtube.com/watch?v=gk_pPvgN_24 A video by Vattenfall showing turbine assembly process] *[http://www.lorc.dk/Knowledge/Offshore-renewables-map/Offshore-site-datasheet/Thanet-Offshore-Wind-Farm/000051?free=thanet LORC: Datasheet for Thanet Offshore Wind Farm] [[Kategorija:Vetrna energija]] [[Kategorija:Vetrne elektrarne]] [[Kategorija:Energija Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Združenem kraljestvu]] 81kdweivf4od67p95ukbvzkw8sxrqnp 6683277 6683269 2026-05-31T11:32:37Z Pinky sl 2932 | coordinates = {{Coord|51|25|50|N|1|37|59|E}} 6683277 wikitext text/x-wiki {{Infobox power station | name = Thanet Offshore Wind Farm | image = Thanet wind farm.JPG | image_caption = Vetrna elektrarna Thanet, slikana z obale | coordinates = {{Coord|51|25|50|N|1|37|59|E}} | location = V morju pred okrožjem [[Thanet]], [[Kent]] | wind_offshore_depth = 14–23 m <!-- source: 4coffshore.com --> | wind_offshore_distance = 12 km <!-- source: 4coffshore.com --> | ps_electrical_cap_fac = 31,3%<!-- 821.680 MWh/year / ( 300 MW * 365 days/year * 24h/day) = 0.313 --><ref name=lorc>{{cite web|url= http://www.lorc.dk/offshore-wind-farms-map/thanet?free=thanet |title= Thanet Offshore Wind Farm |website= lorc.dk |access-date= 4 March 2017}}</ref> | ps_annual_generation = 821,68 GW·h (2012) | location_map_zoom = 8 }} '''Vetrna elektrarna''' (ang. Thanet Wind Farm) <ref name=project>{{Navedi splet |url=http://www.warwickenergy.com/offshore/thanet.htm |title=Thanet Offshore Wind Project, at Warwick Energy website. Access 14 February 2012. |accessdate=2014-08-14 |archive-date=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120306173136/http://www.warwickenergy.com/offshore/thanet.htm |url-status=dead }}</ref>je tretja največja morska ([[Odobalna vetrna energija|odobalna]]) [[vetrna elektrarna]] na svetu. Locirana je 11 kilometrov od obale Thaneta. Inštalirana kapaciteta je 300 MW. Kapacitivnostni faktor je 36,5. Na leto proizvede 960 GWh. Cena izgradnje je bila £780–900 milijonov ($1,2–1,4 milijard) ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Thanet Wind Farm}} *[http://www.power-technology.com/videos/622195177001.html A video about the inauguration of Thanet offshore wind farm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101011113342/http://www.power-technology.com/videos/622195177001.html |date=2010-10-11 }} *[http://www.vattenfall.co.uk/en/thanet-offshore-wind-farm.htm Vattenfall UK: Thanet Offshore Wind Farm] *[http://www.youtube.com/watch?v=gk_pPvgN_24 A video by Vattenfall showing turbine assembly process] *[http://www.lorc.dk/Knowledge/Offshore-renewables-map/Offshore-site-datasheet/Thanet-Offshore-Wind-Farm/000051?free=thanet LORC: Datasheet for Thanet Offshore Wind Farm] [[Kategorija:Vetrna energija]] [[Kategorija:Vetrne elektrarne]] [[Kategorija:Energija Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Združenem kraljestvu]] abx3vg9ww4t0jiyw7j7ogsqakj1934x 0 384515 6682965 6275424 2026-05-30T14:01:25Z Pinky sl 2932 | coordinates wikidata =1 6682965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Bioko | image name = Bioko.png | image caption = Zemljevid otoka | image size = 250 | map = Ekvatorialna Gvineja | coordinates wikidata =1 | map_caption = Lega v Ekvatorialni Gvineji | mark_width = 30 | native name = ''Otcho'' | native name link = Bubejščina | nickname = | location = [[Gvinejski zaliv]] | archipelago = | total islands = | major islands = | area_km2 = 2017 | length_km = 70 | width_km = 32 | highest mount = [[Pico Basile]] | elevation_m = 3007 | country = [[Ekvatorialna Gvineja]] | country admin divisions title = | country admin divisions = | country admin divisions title 1 = | country admin divisions 1 = | country admin divisions title 2 = | country admin divisions 2 = | country largest city = | country largest city population = | population = 260.462 | population as of = 2001 | density_km2 = 64,45 | ethnic groups = Bubi (58 %), Fang (16 %), Fernandino (12 %), Igbo (7 %) (2002)<ref>{{navedi knjigo|title=Encyclopedia of the Stateless Nations: A-C |url=https://archive.org/details/encyclopediaofst0001mina |first=James|last=Minahan|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2002|isbn= 0313321094 |page=[https://archive.org/details/encyclopediaofst0001mina/page/330 330]}}</ref> | additional info = }} '''Bioko''' je [[otok]] v [[Gvinejski zaliv|Gvinejskem zalivu]], najsevernejši in največji iz skupine ognjeniških otokov, skupno imenovanih »kamerunska veriga«. Pripada [[Ekvatorialna Gvineja|Ekvatorialni Gvineji]], ob njegovi severni obali stoji tudi [[Malabo]], glavno mesto te države. Jugozahodno od njega sta otoka [[São Tomé (otok)|São Tomé]] in [[Príncipe]], ozemlje države [[Sveti Tomaž in Princ]]. == Geografija == [[slika:Biokoisland.jpg|thumb|left|Obala Bioka]] Dviga se iz [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]] 32 km od obale [[Kamerun]]a. V prazgodovini je predstavljal rt, povezan s celino, od katere se je ločil, ko se je oceanska gladina dvignila ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] pred 12.000 leti.<ref name="NGM">{{navedi revijo |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2008/08/bioko-primates/morell-text |title=Bioko primates |last=Morell |first=Virginia |date=avgust 2008 |journal=[[National Geographic Magazine]] |access-date=2015-01-26 |archive-date=2008-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080719212641/http://ngm.nationalgeographic.com/2008/08/bioko-primates/morell-text |url-status=dead }}</ref> Njegova površina znaša 2017 km².<ref name="McColl2005">{{navedi knjigo |url=http://books.google.ca/books?id=DJgnebGbAB8C&pg=PA298 |chapter=Equatorial Guinea |title=Encyclopedia of world geography |volume=1 |author=McColl, R.W. |publisher=Infobase Publishing |year=2005 |isbn=0-8160-5786-9 |page=297–298}}</ref> Površje sestavljajo trije [[ognjenik]]i, ki se ob vznožju stikajo. Od jugozahoda proti severovzhodu si sledijo 2260 m visoki San Carlos, najvišji, 3007 m visoki Santa Isabel (tudi Pico Basilé) in 2009 m visoki San Joaquin (tudi Pico Biao do Moka). Slednji ima vrh, seseden v [[Kaldera|kaldero]] s [[Kratersko jezero|kraterskim jezerom]]. Vsi so bili aktivni v zadnjih 2000 letih.<ref>{{navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0204-002 |title=San Carlos |publisher=Smithsonian Institute |work=Global Volcanism Program |accessdate=21.1.2015}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0204-004 |title=Santa Isabel |publisher=Smithsonian Institute |work=Global Volcanism Program |accessdate=21.1.2015}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0204-003 |title=San Joaquin |publisher=Smithsonian Institute |work=Global Volcanism Program |accessdate=21.1.2015}}</ref> Jugozahodni del otoka je zelo vlažen, količina padavin ponekod presega 10.000 mm na leto. Podnebje je na nižjih nadmorskih višinah [[tropsko podnebje|tropsko]], nad 1500 m uspeva odprt višinski gozd, nad 2500 m pa subalpinska [[travnik|travišča]]. Na Bioku uspevajo številne ogrožene vrste živih bitij, posebej [[ptiči]] in [[primati]], k čemur pripomore velik razpon nadmorskih višin. Okolje je tam zaradi neposeljenosti skoraj popolnoma ohranjeno.<ref name="NGM"/><ref>{{navedi splet| url=http://www.worldwildlife.org/ecoregions/at0121 |title=Western Africa: Coastal Cameroon and Equatorial Guinea |publisher=World Wildlife Fund |accessdate=21.1.2015}}</ref> == Prebivalstvo == Poselitev je skoncentrirana na nižinskem severovzhodnem delu Bioka. Po oceni živi tam 124.000 ljudi, večinoma pripadnikov [[Bantujci|bantujskega]] ljudstva Bubi.<ref name="McColl2005"/> [[Kmetijstvo]] je tradicionalno glavna gospodarska dejavnost, nekoč so bile uspešne predvsem plantaže [[kakav]]a, ki pa so zaradi spleta okoliščin skoraj propadle. V zadnjih desetletjih se je razvilo izkoriščanje [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] v vrtinah pred obalo, ki ga prečiščujejo v rafineriji na otoku in izvažajo s tankerji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ek.html |title=Equatorial Guinea |work=The World Factbook |publisher=[[CIA]] |accessdate=21.1.2015 |archive-date=2020-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200831000148/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ek.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Pred prihodom Evropejcev so otok poseljevala različna bantujska plemena. Leta 1472 ga je odkril pomorščak [[Fernão do Pó]] in ga poimenoval '''Formosa''', dve leti kasneje ga je [[Portugalska]] razglasila za svojo kolonijo in preimenovala po odkritelju '''Fernando Póo'''. Leta 1778 ga je Portugalska predala [[Španija|Španiji]] v zameno za nekaj ozemlja v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], Španci pa so ga nekaj časa upravljali iz [[Buenos Aires]]a (takrat v španski lasti). Od njih so ga najeli Britanci, ki so leta 1827 ustanovili mesto Malabo, takrat poimenovano Port Clarence, kot vojaško bazo v spopadu s trgovci s sužnji v tem delu Afrike. Ko so se leta 1843 preselili na celino, so naselje prevzeli Španci in ga preimenovali Santa Isabel. Otoki skupaj s celinskim delom so bili del kolonije [[Španska Gvineja]].<ref name="Cybriwsky2013">{{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Malabo |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489}}</ref> Na Bioko je v času britanske uprave prišla raznolika skupnost osvobojenih sužnjev, zahodnoafriških [[kreoli|kreolov]] in belih naseljencev. Sprva so se ukvarjali s pridelavo [[palmovo olje|palmovega olja]], potem pa je otok postal najpomembnejši center pridelave kakava v vsej Afriki.<ref>{{navedi knjigo |last=Steele |first=Murray |year=2013 |chapter=Equatorial Guinea: Colonial Period, Nineteenth Century |editor-last=Shillington |editor-first=Kevin |title=Encyclopedia of African History |publisher=Routledge |pages=485-486 |isbn=9781135456702}}</ref> Domorodno ljudstvo Bubi je bilo tarča [[genocid]]a, ko je po osamosvojitvi Ekvatorialne Gvineje leta 1968 prišel na oblast ekscentrični diktator [[Francisco Macías Nguema]].<ref name="Cybriwsky2013"/> Takrat je otok zaradi nasilja zapustilo tudi 35.000 [[Nigerijci|nigerijskih]] migrantskih delavcev na plantažah kakava. Z Zakonom o obveznem delu (1972) jih je Macías Nguema nadomestil z delavci iz svojega ljudstva Fang, ki pa zaradi neznanja niso mogli vzdrževati proizvodnje.<ref name="EncHist-present">{{navedi knjigo |last=Steele |first=Murray |year=2013 |chapter=Equatorial Guinea: Independence to the Present |editor-last=Shillington |editor-first=Kevin |title=Encyclopedia of African History |publisher=Routledge |pages=486-487 |isbn=9781135456702}}</ref> Otok je takrat preimenoval '''Macías Nguema Biyogo''' po sebi.<ref>{{navedi knjigo |last=Seddon |first=David |year=2013 |title=A Political and Economic Dictionary of Africa |chapter=Equatorial Guinea |publisher=Routledge |isbn=9781135355548}}</ref> Gospodarska situacija se je izboljšala po njegovem strmoglavljenju in še posebej v 1990. letih na račun odkritja zalog zemeljskega plina pred obalo otoka, vendar je Bioko skupaj s preostankom države še vedno nerazvit.<ref name="EncHist-present"/> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Ekvatorialna Gvineja]] [[Kategorija:Otoki Afrike]] {{normativna kontrola}} ctnan3oamfo7ggae470mhs0kr29e15s 10 384522 6682932 4479968 2026-05-30T13:14:21Z Pinky sl 2932 6682932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{{name|{{PAGENAMEBASE}}}}}}} | above =<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|{{{image name|}}}}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|{{{image caption|}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} | lat_deg = {{{lat_d|{{{latd|}}}}}} | lat_min = {{{lat_m|{{{latm|}}}}}} | lat_sec = {{{lat_s|{{{lats|}}}}}} | lat_dir = {{{lat_NS|{{{latNS|}}}}}} | lon_deg = {{{long_d|{{{longd|}}}}}} | lon_min = {{{long_m|{{{longm|}}}}}} | lon_sec = {{{long_s|{{{longs|}}}}}} | lon_dir = {{{long_EW|{{{longEW|}}}}}} }}}} | label1 = Etimologija | data1 = {{{etymology|}}} | header2 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label3 = Lega | data3 = {{{location|}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{both|{{{lat_d|{{{latd|}}}}}}|{{{long_d|{{{longd|}}}}}}}} {{both|{{{coordinates wikidata|{{{coordinates_wikidata|{{{wikidata|}}}}}}}}} | {{#property:P625}}}} | {{geobox coor|{{{lat_d|{{{latd|}}}}}}|{{{lat_m|{{{latm|}}}}}}|{{{lats|{{{lat_s|}}}}}}|{{{latNS|{{{lat_NS|}}}}}}|{{{longd|{{{long_d|}}}}}}|{{{long_m|{{{longm|}}}}}}|{{{longs|{{{long_s|}}}}}}|{{{longEW|{{{long_EW|}}}}}}|type:{{ifempty|{{{type|}}}|isle}}{{#ifeq:{{{type|}}}|city|{{#if:{{{pop|{{{population|}}}}}}|({{{pop|{{{population}}}}}})}}}}{{#if:{{{coordinates region|{{{coordinates_region|{{{region|}}}}}}}}}|_region:{{{coordinates region|{{{coordinates_region|{{{region}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates dim|{{{coordinates_dim|{{{dim|}}}}}}}}}|_dim:{{{coordinates dim|{{{coordinates_dim|{{{dim}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates scale|{{{coordinates_scale|{{{scale|}}}}}}}}}|_scale:{{{coordinates scale|{{{coordinates_scale|{{{scale}}}}}}}}}}}{{#if:{{{coordinates source|{{{coordinates_source|{{{source|}}}}}}}}}|_source:{{{coordinates source|{{{coordinates_source|{{{source}}}}}}}}}}}|{{#switch:{{{coordinates display|{{{coordinates_display|{{{display|}}}}}}}}}|i|inline=μ1|#default=title}}=yes|{{#if:{{{coordinates format|{{{coordinates_format|{{{format|}}}}}}}}}|format|μ2}}={{{coordinates format|{{{coordinates_format|{{{format|}}}}}}}}}|wikidata={{{coordinates wikidata|{{{coordinates_wikidata|{{{wikidata|}}}}}}}}}|wrap=yes}} | {{{coordinates|}}} }}{{#if:{{{coordinates|}}}|<!-- [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo nezaželen coordinates format]] -->}} | label5 = [[British national grid reference system|OS grid reference]] | data5 = {{#if:{{{GridReference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{GridReference}}}|25|{{{GridReference}}}}} }} | label6 = Otočje | class6 = note | data6 = {{{archipelago|}}} | label7 = Sosednja vodna telesa | data7 = {{{waterbody|}}} | label8 = Število otokov | data8 = {{{total islands|}}} | label9 = Večji otoki | data9 = {{{major islands|}}} | label10 = Površina | data10 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} | sqmi = {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} | m2 = {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} | sqft = {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} | ha = {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} | acre = {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }}{{{area|}}}{{{area footnotes|}}}{{#if:{{{rank|}}}|&nbsp;([[Seznam otokov po površini|{{{rank}}}]])}} <!--| label11 = [[Seznam otokov po površini|Area rank]]--> <!--| data11 = {{{rank|}}}--> | label12 = Dolžina | data12 = {{Infobox islands/length | km = {{{length km|{{{length_km|}}}}}} | mi = {{{length mi|{{{length_mi|}}}}}} | m = {{{length m|{{{length_m|}}}}}} | ft = {{{length ft|{{{length_ft|}}}}}} }}{{{length|}}}{{{length footnotes|}}} | label13 = Širina | data13 = {{#if:{{both|{{{width min km|}}}|{{{width max km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min mi|}}}|{{{width max mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min m|}}}|{{{width max m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width min ft|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{ifempty|{{{width min km|}}}|{{{width min mi|}}}|{{{width min m|}}}|{{{width min ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{ifempty|{{{width max km|}}}|{{{width max mi|}}}|{{{width max m|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min km|}}}|{{{width max km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min mi|}}}|{{{width max mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min m|}}}|{{{width max m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width min ft|}}}|{{{width max ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infobox islands/length | km = {{{width km|{{{width_km|}}}}}} | mi = {{{width mi|{{{width_mi|}}}}}} | m = {{{width m|{{{width_m|}}}}}} | ft = {{{width ft|{{{width_ft|}}}}}} }}<!-- -->}}{{{width|}}}{{{width footnotes|}}} | label14 = Dolžina obale | data14 = {{Infobox islands/length | km = {{{coastline km|{{{coastline_km|}}}}}} | mi = {{{coastline mi|{{{coastline_mi|}}}}}} | m = {{{coastline m|{{{coastline_m|}}}}}} | ft = {{{coastline ft|{{{coastline_ft|}}}}}} }}{{{coastline|}}}{{{coastline footnotes|}}} | label15 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data15 = {{Infobox islands/length | m = {{{elevation m|{{{elevation_m|}}}}}} | ft = {{{elevation ft|{{{elevation_ft|}}}}}} }}{{{elevation|}}}{{{elevation footnotes|}}} | label16 = Najvišji&nbsp;vrh | data16 = {{{highest mount|}}} | header22 = Uprava | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|{{{country admin divisions title|}}}}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|{{{country admin divisions|}}}}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|{{{country admin divisions title 1|}}}}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|{{{country admin divisions 1|}}}}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|{{{country admin divisions title 2|}}}}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|{{{country admin divisions 2|}}}}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|{{{country admin divisions title 3|}}}}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|{{{country admin divisions 3|}}}}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|{{{country admin divisions title 4|}}}}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|{{{country admin divisions 4|}}}}}} | label31 = Glavno{{#ifeq: {{{country capital type|mesto}}}|mesto|&#32;mesto}} | data31 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}||{{{country capital|}}}}} | label32 = Največje {{{country largest city type|naselje}}} | data32 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country largest city|}}}|{{{country largest city}}}{{#if: {{{country largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country largest city population}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{{country largest city type|{{{country capital type|mesto}}}}}} | data33 = {{#if: {{{country capital and largest city|}}}|{{{country capital and largest city}}}{{#if: {{{country largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country largest city population}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|{{{country leader title|}}}}}} | data34 = {{{country_leader_name|{{{country leader name|}}}}}} | label35 = Area covered | data35 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country area km2|}}} | sqmi = {{{country area sqmi|}}} | m2 = {{{country area m2|}}} | sqft = {{{country area sqft|}}} | ha = {{{country area ha|}}} | acre = {{{country area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country area|}}} | data36 = {{#if:{{{country1|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country1|}}}</div>}} | label37 = {{{country1_admin_divisions_title|{{{country 1 admin divisions title|}}}}}} | data37 = {{{country1_admin_divisions|{{{country 1 admin divisions|}}}}}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title_1|{{{country 1 admin divisions title 1|}}}}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions_1|{{{country 1 admin divisions 1|}}}}}} | label39 = Glavno{{#ifeq: {{{country 1 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data39 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}||{{{country 1 capital|}}}}} | label40 = Največje {{{country 1 largest city type|naselje}}} | data40 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 1 largest city|}}}|{{{country 1 largest city}}}{{#if: {{{country 1 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 1 largest city population}}})}}}}}} | label41 = Glavno in največje {{{country 1 largest city type|{{{country 1 capital type|city}}}}}} | data41 = {{#if: {{{country 1 capital and largest city|}}}|{{{country 1 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 1 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 1 largest city population}}})}}}} | label42 = {{{country1_leader_title|{{{country 1 leader title|}}}}}} | data42 = {{{country1_leader_name|{{{country 1 leader name|}}}}}} | label43 = Area covered | data43 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 1 area km2|}}} | sqmi = {{{country 1 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 1 area m2|}}} | sqft = {{{country 1 area sqft|}}} | ha = {{{country 1 area ha|}}} | acre = {{{country 1 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 1 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 1 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 1 area|}}} | data44 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label45 = {{{country 2 admin divisions title|}}} | data45 = {{{country 2 admin divisions|}}} | label46 = {{{country 2 admin divisions title 1|}}} | data46 = {{{country 2 admin divisions 1|}}} | label47 = Glavno{{#ifeq: {{{country 2 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data47 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}||{{{country 2 capital|}}}}} | label48 = Največje {{{country 2 largest city type|naselje}}} | data48 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 2 largest city|}}}|{{{country 2 largest city}}}{{#if: {{{country 2 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 2 largest city population}}})}}}}}} | label49 = Glavno in največje {{{country 2 largest city type|{{{country 2 capital type|mesto}}}}}} | data49 = {{#if: {{{country 2 capital and largest city|}}}|{{{country 2 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 2 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 2 largest city population}}})}}}} | label50 = {{{country 2 leader title|}}} | data50 = {{{country 2 leader name|}}} | label51 = Area covered | data51 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 2 area km2|}}} | sqmi = {{{country 2 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 2 area m2|}}} | sqft = {{{country 2 area sqft|}}} | ha = {{{country 2 area ha|}}} | acre = {{{country 2 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 2 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 2 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 2 area|}}} | data52 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label53 = {{{country 3 admin divisions title|}}} | data53 = {{{country 3 admin divisions|}}} | label54 = {{{country 3 admin divisions title 1|}}} | data54 = {{{country 3 admin divisions 1|}}} | label55 = Glavno{{#ifeq: {{{country 3 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data555 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}||{{{country 3 capital|}}}}} | label56 = Največje {{{country 3 largest city type|naselje}}} | data56 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 3 largest city|}}}|{{{country 3 largest city}}}{{#if: {{{country 3 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 3 largest city population}}})}}}}}} | label57 = Glavno in največje {{{country 3 largest city type|{{{country 3 capital type|mesto}}}}}} | data57 = {{#if: {{{country 3 capital and largest city|}}}|{{{country 3 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 3 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 3 largest city population}}})}}}} | label58 = {{{country 3 leader title|}}} | data58 = {{{country 3 leader name|}}} | label59 = Area covered | data59 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 3 area km2|}}} | sqmi = {{{country 3 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 3 area m2|}}} | sqft = {{{country 3 area sqft|}}} | ha = {{{country 3 area ha|}}} | acre = {{{country 3 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 3 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 3 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 3 area|}}} | data60 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label61 = {{{country 4 admin divisions title|}}} | data61 = {{{country 4 admin divisions|}}} | label62 = {{{country 4 admin divisions title 1|}}} | data62 = {{{country 4 admin divisions 1|}}} | label63 = Glavno{{#ifeq: {{{country 4 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data63 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}||{{{country 4 capital|}}}}} | label64 = Največje {{{country 4 largest city type|naselje}}} | data64 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 4 largest city|}}}|{{{country 4 largest city}}}{{#if: {{{country 4 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 4 largest city population}}})}}}}}} | label65 = Glavno in največje {{{country 4 largest city type|{{{country 4 capital type|mesto}}}}}} | data65 = {{#if: {{{country 4 capital and largest city|}}}|{{{country 4 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 4 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 4 largest city population}}})}}}} | label66 = {{{country 4 leader title|}}} | data66 = {{{country 4 leader name|}}} | label67 = Area covered | data67 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 4 area km2|}}} | sqmi = {{{country 4 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 4 area m2|}}} | sqft = {{{country 4 area sqft|}}} | ha = {{{country 4 area ha|}}} | acre = {{{country 4 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 4 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 4 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 4 area|}}} | data68 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label69 = {{{country 5 admin divisions title|}}} | data69 = {{{country 5 admin divisions|}}} | label70 = {{{country 5 admin divisions title 1|}}} | data70 = {{{country 5 admin divisions 1|}}} | labe71 = Glavno{{#ifeq: {{{country 5 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data71 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}||{{{country 5 capital|}}}}} | label72 = Največje {{{country 5 largest city type|naselje}}} | data72 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 5 largest city|}}}|{{{country 5 largest city}}}{{#if: {{{country 5 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 5 largest city population}}})}}}}}} | label73 = Glavno in največje {{{country 5 largest city type|{{{country 5 capital type|mesto}}}}}} | data73 = {{#if: {{{country 5 capital and largest city|}}}|{{{country 5 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 5 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 5 largest city population}}})}}}} | label74 = {{{country 5 leader title|}}} | data74 = {{{country 5 leader name|}}} | label75 = Area covered | data75 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 5 area km2|}}} | sqmi = {{{country 5 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 5 area m2|}}} | sqft = {{{country 5 area sqft|}}} | ha = {{{country 5 area ha|}}} | acre = {{{country 5 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 5 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 5 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 5 area|}}} | data76 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label77 = {{{country 6 admin divisions title|}}} | data77 = {{{country 6 admin divisions|}}} | label78 = {{{country 6 admin divisions title 1|}}} | data78 = {{{country 6 admin divisions 1|}}} | label79 = Glavno{{#ifeq: {{{country 6 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data79 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}||{{{country 6 capital|}}}}} | label80 = Največje {{{country 6 largest city type|naselje}}} | data80 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 6 largest city|}}}|{{{country 6 largest city}}}{{#if: {{{country 6 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 6 largest city population}}})}}}}}} | label81 = Glavno in največje {{{country 6 largest city type|{{{country 6 capital type|mesto}}}}}} | data81 = {{#if: {{{country 6 capital and largest city|}}}|{{{country 6 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 6 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 6 largest city population}}})}}}} | label82 = {{{country 6 leader title|}}} | data82 = {{{country 6 leader name|}}} | label83 = Area covered | data83 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 6 area km2|}}} | sqmi = {{{country 6 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 6 area m2|}}} | sqft = {{{country 6 area sqft|}}} | ha = {{{country 6 area ha|}}} | acre = {{{country 6 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 6 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 6 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 6 area|}}} | data84 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label85 = {{{country 7 admin divisions title|}}} | data85 = {{{country 7 admin divisions|}}} | label86 = {{{country 7 admin divisions title 1|}}} | data86 = {{{country 7 admin divisions 1|}}} | label87 = Glavno{{#ifeq: {{{country 7 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data87 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}||{{{country 7 capital|}}}}} | label88 = Največje {{{country 7 largest city type|naselje}}} | data88 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 7 largest city|}}}|{{{country 7 largest city}}}{{#if: {{{country 7 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 7 largest city population}}})}}}}}} | label89 = Glavno in največje {{{country 7 largest city type|{{{country 7 capital type|mesto}}}}}} | data89 = {{#if: {{{country 7 capital and largest city|}}}|{{{country 7 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 7 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 7 largest city population}}})}}}} | label90 = {{{country 7 leader title|}}} | data90 = {{{country 7 leader name|}}} | label91 = Area covered | data91 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 7 area km2|}}} | sqmi = {{{country 7 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 7 area m2|}}} | sqft = {{{country 7 area sqft|}}} | ha = {{{country 7 area ha|}}} | acre = {{{country 7 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 7 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 7 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 7 area|}}} | data92 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label93 = {{{country 8 admin divisions title|}}} | data93 = {{{country 8 admin divisions|}}} | label94 = {{{country 8 admin divisions title 1|}}} | data94 = {{{country 8 admin divisions 1|}}} | label95 = Glavno{{#ifeq: {{{country 8 capital type|city}}}|mesto|&#32;mesto}} | data95 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}||{{{country 8 capital|}}}}} | label96 = Največje {{{country 8 largest city type|naselje}}} | data96 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}||{{#if: {{{country 8 largest city|}}}|{{{country 8 largest city}}}{{#if: {{{country 8 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 8 largest city population}}})}}}}}} | label97 = Glavno in največje {{{country 8 largest city type|{{{country 8 capital type|mesto}}}}}} | data97 = {{#if: {{{country 8 capital and largest city|}}}|{{{country 8 capital and largest city}}}{{#if: {{{country 8 largest city population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country 8 largest city population}}})}}}} | label98 = {{{country 8 leader title|}}} | data98 = {{{country 8 leader name|}}} | label99 = Area covered | data99 = {{Infobox islands/area| km2 = {{{country 8 area km2|}}} | sqmi = {{{country 8 area sqmi|}}} | m2 = {{{country 8 area m2|}}} | sqft = {{{country 8 area sqft|}}} | ha = {{{country 8 area ha|}}} | acre = {{{country 8 area acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area km2|}}} | {{{area km2|{{{area_km2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area km2}}} | {{{area km2|{{{area_km2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area sqmi|}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area sqmi}}} | {{{area sqmi|{{{area_sqmi}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area m2|}}} | {{{area m2|{{{area_m2|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area m2}}} | {{{area m2|{{{area_m2}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area sqft|}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area sqft}}} | {{{area sqft|{{{area_sqft}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area ha|}}} | {{{area ha|{{{area_ha|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area ha}}} | {{{area ha|{{{area_ha}}}}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country 8 area acre|}}} | {{{area acre|{{{area_acre|}}}}}} }} | {{pct | {{{country 8 area acre}}} | {{{area acre|{{{area_acre}}}}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country 8 area|}}} <!-- end administration --> | header100 = {{#if:{{{demonym|}}}{{{population|}}}{{{density|}}}{{{density km2|{{{density_km2|}}}}}}{{{density sqmi|{{{density_sqmi|}}}}}}{{{ethnic groups|}}}|Demografija}} | label101 = Demonim | data101 = {{{demonym|}}} | label102 = Prebivalstvo | data102 = {{{population|}}} {{#if:{{{population as of|}}}|<small>(leta {{{population as of}}})</small>}}{{{population footnotes|}}} | label103 = [[List of islands by population|Population rank]] | data103 = {{#if:{{{population rank|{{{population_rank|}}}}}}|{{{population_rank|{{{population rank}}}}}} {{#if:{{{population rank max|{{{population_rank_max|}}}}}}|out of {{{population rank max|{{{population_rank_max}}}}}} }} }} | label104 = Gostota | data104 = {{Infobox islands/density| km2 = {{{density km2|{{{density_km2|}}}}}}| sqmi = {{{density sqmi|{{{density_sqmi|}}}}}} }}{{{density|}}}{{{density footnotes|}}}{{#if:{{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}|&nbsp;([[Seznam otokov po gostoti prebivalstva|{{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}]])}} <!--| label103 = [[Seznam otokov po gostoti prebivalstva|Density rank]]--> <!--| data103 = {{{density rank|{{{density_rank|}}}}}}--> | label106 = Etnične skupine | data106 = {{{ethnic groups|}}} <!-- end demographics --> | header108 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}{{{website|}}}{{{additional info|}}}|Dodatne informacije}} <!-- ***Time Zones*** --> | label109 = {{#if:{{both|{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data109 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}| {{unbulleted list | 1= {{{timezone1|{{{timezone}}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}} }}}|([[UTC{{{utc_offset1|{{{utc_offset}}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|{{{utc_offset2|}}} }}}|([[UTC{{{utc_offset2|{{{utc_offset2}}}}}}]])}} }} }}}} | label110 = <span style="white-space:nowrap">&nbsp;•&nbsp;Summer ([[Poletni čas|DST]])</span> | data110 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}}|{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}} ([[UTC{{{utc_offset1_DST|{{{utc_offset_DST|}}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label111 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Postal code}} | data111 = {{{postal_code|}}} | label112 = {{{area_code_type|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}}} | data112 = {{{area_code|}}} | label113 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data113 = {{{registration_plate|}}} | label114 = Uradna spletna stran | data114 = {{{website|}}} | data115 = {{{additional info|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{Documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> p9s46jops1dakx61yxuik392k44fv5x 6682935 6682932 2026-05-30T13:19:15Z Pinky sl 2932 6682935 wikitext text/x-wiki {{Infobox | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Template:Infobox islands/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}}} | above = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|{{#if:{{{type|}}}|[[Territorial dispute|Disputed {{{type}}}]]|[[Territorial dispute|Disputed island]]}}{{#ifeq:{{{plural}}}|yes|s<br>|<br>}}}}<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Native name]]|Native name}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Nickname: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Location map|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}|no|yes}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | label1 = Other names | data1 = {{{other_names|}}} | label2 = Etymology | data2 = {{{etymology|}}} | header3 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geography}} | label4 = Location | data4 = {{{location|}}} | label5 = Coordinates | data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:isle}}}} | label6 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data6 = {{#if:{{{grid_reference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{grid_reference|}}}|25|{{{grid_reference|}}}|name={{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} }} | label7 = [[Island#Types_of_islands|Type]] | data7 = {{{island_type|}}} | label8 = Archipelago | class8 = note | data8 = {{{archipelago|}}} | label9 = {{nowrap|Adjacent to}} | data9 = {{{waterbody|}}} | label10 = Total islands | data10 = {{{total_islands|}}} | label11 = Major islands | data11 = {{{major_islands|}}} | label12 = Area | data12 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{area_km2|}}} | sqmi = {{{area_sqmi|}}} | m2 = {{{area_m2|}}} | sqft = {{{area_sqft|}}} | ha = {{{area_ha|}}} | acre = {{{area_acre|}}} }}{{{area_footnotes|}}} | label13 = [[List of islands by area|Area rank]] | data13 = {{{rank|}}} | label14 = Length | data14 = {{Infopolje Otoki/length | km = {{{length_km|}}} | mi = {{{length_mi|}}} | m = {{{length_m|}}} | ft = {{{length_ft|}}} }}{{{length_footnotes|}}} | label15 = Width | data15 = {{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{if empty|{{{width_min_km|}}}|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_min_m|}}}|{{{width_min_ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{if empty|{{{width_max_km|}}}|{{{width_max_mi|}}}|{{{width_max_m|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infopolje Otoki/length | km = {{{width_km|}}} | mi = {{{width_mi|}}} | m = {{{width_m|}}} | ft = {{{width_ft|}}} }}<!-- -->}}{{{width_footnotes|}}} | label16 = Coastline | data16 = {{Infopolje Otoki/length | km = {{{coastline_km|}}} | mi = {{{coastline_mi|}}} | m = {{{coastline_m|}}} | ft = {{{coastline_ft|}}} }}{{{coastline_footnotes|}}} | label17 = Highest&nbsp;elevation | data17 = {{Infopolje Otoki/length | m = {{{elevation_m|}}} | ft = {{{elevation_ft|}}} }}{{{elevation_footnotes|}}} | label18 = Highest&nbsp;point | data18 = {{{highest_mount|}}} <!-- end geography --> | header22 = Administration | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Administered under the {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|}}} | label31 = Capital city | data31 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{{country_capital|}}}}} | label32 = Largest {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|settlement}} | data32 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country_largest_city|}}}|{{{country_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}}}} | label33 = Capital and largest {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|{{{country_capital_type|}}}|{{{country capital type|}}}|city}} | data33 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}|{{{country_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|}}} | data34 = {{{country_leader_name|}}} | label35 = Area covered | data35 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country_area_km2|}}} | sqmi = {{{country_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country_area_m2|}}} | sqft = {{{country_area_sqft|}}} | ha = {{{country_area_ha|}}} | acre = {{{country_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country_area|}}} | header36 = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|Claimed by}} | data37 = {{#if:{{{country1|}}}|{{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|<div class="ib-islands-country2">|<div class="ib-islands-country">}}{{{country1|}}}</div>}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title|}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions|}}} | label39 = {{{country1_admin_divisions_title_1|}}} | data39 = {{{country1_admin_divisions_1|}}} | label40 = {{{country1_admin_divisions_title_2|}}} | data40 = {{{country1_admin_divisions_2|}}} | label41 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data41 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{{country1_capital|}}}}} | label42 = Largest {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|settlement}} | data42 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country1_largest_city|}}}|{{{country1_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}}}} | label43 = Capital and largest {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|city}} | data43 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}|{{{country1_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}} | label44 = {{{country1_leader_title|}}} | data44 = {{{country1_leader_name|}}} | label45 = Area covered | data45 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country1_area_km2|}}} | sqmi = {{{country1_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country1_area_m2|}}} | sqft = {{{country1_area_sqft|}}} | ha = {{{country1_area_ha|}}} | acre = {{{country1_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country1_area|}}} | data54 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label55 = {{{country2_admin_divisions_title|}}} | data55 = {{{country2_admin_divisions|}}} | label56 = {{{country2_admin_divisions_title_1|}}} | data56 = {{{country2_admin_divisions_1|}}} | label57 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data57 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{{country2_capital|}}}}} | label58 = Largest {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|settlement}} | data58 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country2_largest_city|}}}|{{{country2_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}}}} | label59 = Capital and largest {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|city}} | data59 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}|{{{country2_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}} | label60 = {{{country2_leader_title|}}} | data60 = {{{country2_leader_name|}}} | label61 = Area covered | data61 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country2_area_km2|}}} | sqmi = {{{country2_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country2_area_m2|}}} | sqft = {{{country2_area_sqft|}}} | ha = {{{country2_area_ha|}}} | acre = {{{country2_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country2_area|}}} | data62 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label63 = {{{country3_admin_divisions_title|}}} | data63 = {{{country3_admin_divisions|}}} | label64 = {{{country3_admin_divisions_title_1|}}} | data64 = {{{country3_admin_divisions_1|}}} | label65 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data65 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{{country3_capital|}}}}} | label66 = Largest {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|settlement}} | data66 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country3_largest_city|}}}|{{{country3_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}}}} | label67 = Capital and largest {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|city}} | data67 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}|{{{country3_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}} | label68 = {{{country3_leader_title|}}} | data68 = {{{country3_leader_name|}}} | label69 = Area covered | data69 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country3_area_km2|}}} | sqmi = {{{country3_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country3_area_m2|}}} | sqft = {{{country3_area_sqft|}}} | ha = {{{country3_area_ha|}}} | acre = {{{country3_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country3_area|}}} | data70 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label71 = {{{country4_admin_divisions_title|}}} | data71 = {{{country4_admin_divisions|}}} | label72 = {{{country4_admin_divisions_title_1|}}} | data72 = {{{country4_admin_divisions_1|}}} | label73 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data73 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{{country4_capital|}}}}} | label74 = Largest {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|settlement}} | data74 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country4_largest_city|}}}|{{{country4_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}}}} | label75 = Capital and largest {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|city}} | data75 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}|{{{country4_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}} | label76 = {{{country4_leader_title|}}} | data76 = {{{country4_leader_name|}}} | label77 = Area covered | data77 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country4_area_km2|}}} | sqmi = {{{country4_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country4_area_m2|}}} | sqft = {{{country4_area_sqft|}}} | ha = {{{country4_area_ha|}}} | acre = {{{country4_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country4_area|}}} | data78 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label79 = {{{country5_admin_divisions_title|}}} | data79 = {{{country5_admin_divisions|}}} | label80 = {{{country5_admin_divisions_title_1|}}} | data80 = {{{country5_admin_divisions_1|}}} | label81 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data81 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{{country5_capital|}}}}} | label82 = Largest {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|settlement}} | data82 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country5_largest_city|}}}|{{{country5_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}}}} | label83 = Capital and largest {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|city}} | data83 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}|{{{country5_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}} | label84 = {{{country5_leader_title|}}} | data84 = {{{country5_leader_name|}}} | label85 = Area covered | data85 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country5_area_km2|}}} | sqmi = {{{country5_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country5_area_m2|}}} | sqft = {{{country5_area_sqft|}}} | ha = {{{country5_area_ha|}}} | acre = {{{country5_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country5_area|}}} | data86 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label87 = {{{country6_admin_divisions_title|}}} | data87 = {{{country6_admin_divisions|}}} | label88 = {{{country6_admin_divisions_title_1|}}} | data88 = {{{country6_admin_divisions_1|}}} | label89 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data89 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{{country6_capital|}}}}} | label90 = Largest {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|settlement}} | data90 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country6_largest_city|}}}|{{{country6_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}}}} | label91 = Capital and largest {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|city}} | data91 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}|{{{country6_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}} | label92 = {{{country6_leader_title|}}} | data92 = {{{country6_leader_name|}}} | label93 = Area covered | data93 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country6_area_km2|}}} | sqmi = {{{country6_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country6_area_m2|}}} | sqft = {{{country6_area_sqft|}}} | ha = {{{country6_area_ha|}}} | acre = {{{country6_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country6_area|}}} | data94 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label95 = {{{country7_admin_divisions_title|}}} | data95 = {{{country7_admin_divisions|}}} | label96 = {{{country7_admin_divisions_title_1|}}} | data96 = {{{country7_admin_divisions_1|}}} | label97 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data97 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{{country7_capital|}}}}} | label98 = Largest {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|settlement}} | data98 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country7_largest_city|}}}|{{{country7_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}}}} | label99 = Capital and largest {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|city}} | data99 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}|{{{country7_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}} | label100 = {{{country7_leader_title|}}} | data100 = {{{country7_leader_name|}}} | label101 = Area covered | data101 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country7_area_km2|}}} | sqmi = {{{country7_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country7_area_m2|}}} | sqft = {{{country7_area_sqft|}}} | ha = {{{country7_area_ha|}}} | acre = {{{country7_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country7_area|}}} | data102 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label103 = {{{country8_admin_divisions_title|}}} | data103 = {{{country8_admin_divisions|}}} | label104 = {{{country8_admin_divisions_title_1|}}} | data104 = {{{country8_admin_divisions_1|}}} | label105 = Capital {{#ifeq: {{if empty|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|city}}|city|city}} | data105 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{{country8_capital|}}}}} | label106 = Largest {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|settlement}} | data106 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country8_largest_city|}}}|{{{country8_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}}}} | label107 = Capital and largest {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|city}} | data107 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}|{{{country8_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(pop.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}} | label108 = {{{country8_leader_title|}}} | data108 = {{{country8_leader_name|}}} | label109 = Area covered | data109 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country8_area_km2|}}} | sqmi = {{{country8_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country8_area_m2|}}} | sqft = {{{country8_area_sqft|}}} | ha = {{{country8_area_ha|}}} | acre = {{{country8_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country8_area|}}} <!-- end administration --> | header110 = Demographics | label111 = Demonym | data111 = {{{demonym|}}} | label112 = Population | data112 = {{{population|}}} {{#if:{{{population_as_of|}}}|({{{population_as_of|}}})}}{{{population_footnotes|}}} | label113 = [[List of islands by population|Population rank]] | data113 = {{#if:{{{population_rank|}}}|{{{population_rank|}}} {{#if:{{{population_rank_max|}}}|out of {{{population_rank_max|}}} }} }} | label114 = Pop. density | data114 = {{Infopolje Otoki/density| km2 = {{{density_km2|}}}| sqmi = {{{density_sqmi|}}} }}{{{density_footnotes|}}} | label115 = [[List of islands by population density|Pop. density rank]] | data115 = {{{density_rank|}}} | label116 = Languages | data116 = {{{languages|}}} | label117 = Ethnic groups | data117 = {{{ethnic_groups|}}} <!-- end demographics --> | header118 = Additional information <!-- ***Time Zones*** --> | label119 = {{#if:{{both|{{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone|}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Time zone]]s|[[Time zone]]}} | data119 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|}}}{{{utc_offset|}}}|([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1|}}}|{{{utc_offset}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|}}}|([[UTC{{{utc_offset2}}}]])}} }} }}}} | label120 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Summer ([[Daylight saving time|DST]])</span> | data120 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{if empty|{{{timezone1_DST|}}}|{{{timezone_DST|}}}}} ([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1_DST|}}}|{{{utc_offset_DST|}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label121 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Postal code}} | data121 = {{{postal_code|}}} | label122 = {{if empty|{{{area_code_type|}}}|[[Telephone numbering plan|Area code{{pluralize from text|{{{area_code|}}}|plural=s}}]]}} | data122 = {{{area_code|}}} | label123 = [[Vehicle registration plate|Vehicle registration]] | data123 = {{{registration_plate|}}} | label124 = {{if empty|{{{iso_code_type|}}}|[[ISO 3166-2|ISO code]]}} | data124 = {{{iso_code|}}} | label125 = Official website | data125 = {{{website|}}} | data126 = {{{additional_info|}}} | header127 = <nowiki /> | data128 = {{{misc|}}} {{{module|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country_admin_divisions_title|}}}}}|Country|[[Category:Pages using infobox islands with unknown parameters|χ{{PAGENAME}}]] }}{{#if:{{{additional_info|}}}|[[Category:Articles using infobox islands with additional info|{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Source}} >= 0 |σ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|anguage}} >= 0 |ψ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|National Geospatial}} >= 0 |ν}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Administered}} >= 0 |α}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|ISO}} >= 0 |ι}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Literacy}} >= 0 |λ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|temperature}} >= 0 |τ}}{{PAGENAME}}]] }} }}{{#if:{{{embed|}}}|[[Category:Pages using infobox islands with the embed parameter]]}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox islands with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox islands]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = Infobox islands | cat = {{main other|Category:Pages using infobox islands with conflicting parameters}} |local_name; native_name |nickname; sobriquet |image; image_name |image_map; map_image |image_map_caption; map_image_caption; map_caption |pushpin_map; map |pushpin_map_alt; map_alt |pushpin_map_width; map_width |pushpin_mark; pushpin_map_mark; map_mark |pushpin_mark_width; pushpin_map_mark_width; map_mark_width |pushpin_relief; pushpin_map_relief; map_relief |pushpin_label; pushpin_map_label; label |pushpin_label_position; pushpin_map_label_position; label_position |country_capital_type; country capital type |country_largest_city_type; country largest city type |country1_capital_type; country 1 capital type |country2_capital_type; country 2 capital type |country3_capital_type; country 3 capital type |country4_capital_type; country 4 capital type |country5_capital_type; country 5 capital type |country6_capital_type; country 6 capital type |country7_capital_type; country 7 capital type |country8_capital_type; country 8 capital type |width_min_km; width_min_mi; width_min_m; width_min_ft |width_max_km; width_max_mi; width_max_m; width_max_ft |timezone1; timezone |utc_offset1; utc_offset |timezone1_DST; timezone_DST |utc_offset1_DST; utc_offset_DST<!-- |area_km2; area_sqmi; area_m2; area_sqft; area_ha; area_acre |width_km; width_mi; width_m; width_ft |length_km; length_mi; length_m; length_ft |coastline_km; coastline_mi; coastline_m; coastline_ft |elevation_m; elevation_ft |country_area_km2; country_area_sqmi; country_area_m2; country_area_sqft; country_area_ha; country_area_acre |country1_area_km2; country1_area_sqmi; country1_area_m2; country1_area_sqft; country1_area_ha; country1_area_acre |country2_area_km2; country2_area_sqmi; country2_area_m2; country2_area_sqft; country2_area_ha; country2_area_acre |country3_area_km2; country3_area_sqmi; country3_area_m2; country3_area_sqft; country3_area_ha; country3_area_acre |country4_area_km2; country4_area_sqmi; country4_area_m2; country4_area_sqft; country4_area_ha; country4_area_acre |country5_area_km2; country5_area_sqmi; country5_area_m2; country5_area_sqft; country5_area_ha; country5_area_acre |country6_area_km2; country6_area_sqmi; country6_area_m2; country6_area_sqft; country6_area_ha; country6_area_acre |country7_area_km2; country7_area_sqmi; country7_area_m2; country7_area_sqft; country7_area_ha; country7_area_acre |country8_area_km2; country8_area_sqmi; country8_area_m2; country8_area_sqft; country8_area_ha; country8_area_acre |density_km2; density_sqmi--> }}{{main other|{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}||{{#if:{{{map_caption|}}}|[[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map caption]]|}}}}| }}{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_alt|}}}||{{#if:{{{map_alt|}}}|[[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map alt]]|}}}}| }}}}<!-- -->{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> p0sq98d53s36e5vvtslw32mgmbh3oc5 6682946 6682935 2026-05-30T13:46:21Z Pinky sl 2932 6682946 wikitext text/x-wiki {{Infobox | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}}} | above = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|{{#if:{{{type|}}}|[[Territorial dispute|Disputed {{{type}}}]]|[[Territorial dispute|Disputed island]]}}{{#ifeq:{{{plural}}}|yes|s<br>|<br>}}}}<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}|no|yes}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | label1 = Other namesDruga imena= {{{other_names|}}} | label2 = Etimologija | data2 = {{{etymology|}}} | header3 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label4 = Lega | data4 = {{{location|}}} | label5 = Koordinati | data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:isle}}}} | label6 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data6 = {{#if:{{{grid_reference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{grid_reference|}}}|25|{{{grid_reference|}}}|name={{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} }} | label7 = [[Otok|Tip]] | data7 = {{{island_type|}}} | label8 = Otočje | class8 = note | data8 = {{{archipelago|}}} | label9 = {{nowrap|Sosednja vodna telesa}} | data9 = {{{waterbody|}}} | label10 = Število otokov | data10 = {{{total_islands|}}} | label11 = Večji otoki | data11 = {{{major_islands|}}} | label12 = Površina | data12 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{area_km2|}}} | sqmi = {{{area_sqmi|}}} | m2 = {{{area_m2|}}} | sqft = {{{area_sqft|}}} | ha = {{{area_ha|}}} | acre = {{{area_acre|}}} }}{{{area_footnotes|}}} | label13 = [[Seznam otokov po površini|Rang po površini]] | data13 = {{{rank|}}} | label14 = Dolžina | data14 = {{Infopolje Otoki/length | km = {{{length_km|}}} | mi = {{{length_mi|}}} | m = {{{length_m|}}} | ft = {{{length_ft|}}} }}{{{length_footnotes|}}} | label15 = Širina | data15 = {{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{if empty|{{{width_min_km|}}}|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_min_m|}}}|{{{width_min_ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{if empty|{{{width_max_km|}}}|{{{width_max_mi|}}}|{{{width_max_m|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infopolje Otoki/length | km = {{{width_km|}}} | mi = {{{width_mi|}}} | m = {{{width_m|}}} | ft = {{{width_ft|}}} }}<!-- -->}}{{{width_footnotes|}}} | label16 = Dolžina obale | data16 = {{Infopolje Otoki/length | km = {{{coastline_km|}}} | mi = {{{coastline_mi|}}} | m = {{{coastline_m|}}} | ft = {{{coastline_ft|}}} }}{{{coastline_footnotes|}}} | label17 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data17 = {{Infopolje Otoki/length | m = {{{elevation_m|}}} | ft = {{{elevation_ft|}}} }}{{{elevation_footnotes|}}} | label18 = Najvišji&nbsp;vrh | data18 = {{{highest_mount|}}} <!-- end geography --> | header22 = Administracija | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|}}} | label31 = Glavno mesto | data31 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{{country_capital|}}}}} | label32 = Največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|naselje}} | data32 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country_largest_city|}}}|{{{country_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|{{{country_capital_type|}}}|{{{country capital type|}}}|mesto}} | data33 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}|{{{country_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|}}} | data34 = {{{country_leader_name|}}} | label35 = Area covered | data35 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country_area_km2|}}} | sqmi = {{{country_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country_area_m2|}}} | sqft = {{{country_area_sqft|}}} | ha = {{{country_area_ha|}}} | acre = {{{country_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country_area|}}} | header36 = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|Claimed by}} | data37 = {{#if:{{{country1|}}}|{{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|<div class="ib-islands-country2">|<div class="ib-islands-country">}}{{{country1|}}}</div>}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title|}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions|}}} | label39 = {{{country1_admin_divisions_title_1|}}} | data39 = {{{country1_admin_divisions_1|}}} | label40 = {{{country1_admin_divisions_title_2|}}} | data40 = {{{country1_admin_divisions_2|}}} | label41 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data41 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{{country1_capital|}}}}} | label42 = Največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|naselje}} | data42 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country1_largest_city|}}}|{{{country1_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}}}} | label43 = Glavno in največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}} | data43 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}|{{{country1_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}} | label44 = {{{country1_leader_title|}}} | data44 = {{{country1_leader_name|}}} | label45 = Area covered | data45 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country1_area_km2|}}} | sqmi = {{{country1_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country1_area_m2|}}} | sqft = {{{country1_area_sqft|}}} | ha = {{{country1_area_ha|}}} | acre = {{{country1_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country1_area|}}} | data54 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label55 = {{{country2_admin_divisions_title|}}} | data55 = {{{country2_admin_divisions|}}} | label56 = {{{country2_admin_divisions_title_1|}}} | data56 = {{{country2_admin_divisions_1|}}} | label57 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data57 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{{country2_capital|}}}}} | label58 = Največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|naselje}} | data58 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country2_largest_city|}}}|{{{country2_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}}}} | label59 = Glavno in največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}} | data59 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}|{{{country2_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}} | label60 = {{{country2_leader_title|}}} | data60 = {{{country2_leader_name|}}} | label61 = Area covered | data61 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country2_area_km2|}}} | sqmi = {{{country2_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country2_area_m2|}}} | sqft = {{{country2_area_sqft|}}} | ha = {{{country2_area_ha|}}} | acre = {{{country2_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country2_area|}}} | data62 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label63 = {{{country3_admin_divisions_title|}}} | data63 = {{{country3_admin_divisions|}}} | label64 = {{{country3_admin_divisions_title_1|}}} | data64 = {{{country3_admin_divisions_1|}}} | label65 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data65 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{{country3_capital|}}}}} | label66 = Največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|naselje}} | data66 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country3_largest_city|}}}|{{{country3_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}}}} | label67 = Glavno in največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}} | data67 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}|{{{country3_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}} | label68 = {{{country3_leader_title|}}} | data68 = {{{country3_leader_name|}}} | label69 = Area covered | data69 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country3_area_km2|}}} | sqmi = {{{country3_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country3_area_m2|}}} | sqft = {{{country3_area_sqft|}}} | ha = {{{country3_area_ha|}}} | acre = {{{country3_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country3_area|}}} | data70 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label71 = {{{country4_admin_divisions_title|}}} | data71 = {{{country4_admin_divisions|}}} | label72 = {{{country4_admin_divisions_title_1|}}} | data72 = {{{country4_admin_divisions_1|}}} | label73 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data73 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{{country4_capital|}}}}} | label74 = Največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|naselje}} | data74 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country4_largest_city|}}}|{{{country4_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}}}} | label75 = Glavno in največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}} | data75 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}|{{{country4_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}} | label76 = {{{country4_leader_title|}}} | data76 = {{{country4_leader_name|}}} | label77 = Area covered | data77 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country4_area_km2|}}} | sqmi = {{{country4_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country4_area_m2|}}} | sqft = {{{country4_area_sqft|}}} | ha = {{{country4_area_ha|}}} | acre = {{{country4_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country4_area|}}} | data78 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label79 = {{{country5_admin_divisions_title|}}} | data79 = {{{country5_admin_divisions|}}} | label80 = {{{country5_admin_divisions_title_1|}}} | data80 = {{{country5_admin_divisions_1|}}} | label81 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data81 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{{country5_capital|}}}}} | label82 = Največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|naselje}} | data82 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country5_largest_city|}}}|{{{country5_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}}}} | label83 = Glavno in največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}} | data83 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}|{{{country5_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}} | label84 = {{{country5_leader_title|}}} | data84 = {{{country5_leader_name|}}} | label85 = Area covered | data85 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country5_area_km2|}}} | sqmi = {{{country5_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country5_area_m2|}}} | sqft = {{{country5_area_sqft|}}} | ha = {{{country5_area_ha|}}} | acre = {{{country5_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country5_area|}}} | data86 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label87 = {{{country6_admin_divisions_title|}}} | data87 = {{{country6_admin_divisions|}}} | label88 = {{{country6_admin_divisions_title_1|}}} | data88 = {{{country6_admin_divisions_1|}}} | label89 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data89 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{{country6_capital|}}}}} | label90 = Največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|naselje}} | data90 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country6_largest_city|}}}|{{{country6_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}}}} | label91 = Glavno in največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}} | data91 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}|{{{country6_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}} | label92 = {{{country6_leader_title|}}} | data92 = {{{country6_leader_name|}}} | label93 = Area covered | data93 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country6_area_km2|}}} | sqmi = {{{country6_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country6_area_m2|}}} | sqft = {{{country6_area_sqft|}}} | ha = {{{country6_area_ha|}}} | acre = {{{country6_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country6_area|}}} | data94 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label95 = {{{country7_admin_divisions_title|}}} | data95 = {{{country7_admin_divisions|}}} | label96 = {{{country7_admin_divisions_title_1|}}} | data96 = {{{country7_admin_divisions_1|}}} | label97 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data97 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{{country7_capital|}}}}} | label98 = Največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|naselje}} | data98 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country7_largest_city|}}}|{{{country7_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}}}} | label99 = Glavno in največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}} | data99 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}|{{{country7_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}} | label100 = {{{country7_leader_title|}}} | data100 = {{{country7_leader_name|}}} | label101 = Area covered | data101 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country7_area_km2|}}} | sqmi = {{{country7_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country7_area_m2|}}} | sqft = {{{country7_area_sqft|}}} | ha = {{{country7_area_ha|}}} | acre = {{{country7_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country7_area|}}} | data102 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label103 = {{{country8_admin_divisions_title|}}} | data103 = {{{country8_admin_divisions|}}} | label104 = {{{country8_admin_divisions_title_1|}}} | data104 = {{{country8_admin_divisions_1|}}} | label105 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data105 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{{country8_capital|}}}}} | label106 = Največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|naselje}} | data106 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country8_largest_city|}}}|{{{country8_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}}}} | label107 = Glavno in največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}} | data107 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}|{{{country8_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}} | label108 = {{{country8_leader_title|}}} | data108 = {{{country8_leader_name|}}} | label109 = Area covered | data109 = {{Infopolje Otoki/area| km2 = {{{country8_area_km2|}}} | sqmi = {{{country8_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country8_area_m2|}}} | sqft = {{{country8_area_sqft|}}} | ha = {{{country8_area_ha|}}} | acre = {{{country8_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country8_area|}}} <!-- end administration --> | header110 = Demografija | label111 = Demonim | data111 = {{{demonym|}}} | label112 = Prebivalstvo | data112 = {{{population|}}} {{#if:{{{population_as_of|}}}|({{{population_as_of|}}})}}{{{population_footnotes|}}} | label113 = Rang po preb. | data113 = {{#if:{{{population_rank|}}}|{{{population_rank|}}} {{#if:{{{population_rank_max|}}}|out of {{{population_rank_max|}}} }} }} | label114 = Gostota preb. | data114 = {{Infopolje Otoki/density| km2 = {{{density_km2|}}}| sqmi = {{{density_sqmi|}}} }}{{{density_footnotes|}}} | label115 = Rang po gostoti preb. | data115 = {{{density_rank|}}} | label116 = Jeziki | data116 = {{{languages|}}} | label117 = Etnične skupine | data117 = {{{ethnic_groups|}}} <!-- end demographics --> | header118 = Dodatne informacije <!-- ***Time Zones*** --> | label119 = {{#if:{{both|{{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone|}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data119 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|}}}{{{utc_offset|}}}|([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1|}}}|{{{utc_offset}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|}}}|([[UTC{{{utc_offset2}}}]])}} }} }}}} | label120 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletni ([[Poletni čas|DST]])</span> | data120 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{if empty|{{{timezone1_DST|}}}|{{{timezone_DST|}}}}} ([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1_DST|}}}|{{{utc_offset_DST|}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label121 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Poštna številka}} | data121 = {{{postal_code|}}} | label122 = {{if empty|{{{area_code_type|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}} | data122 = {{{area_code|}}} | label123 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data123 = {{{registration_plate|}}} | label124 = {{if empty|{{{iso_code_type|}}}|[[ISO 3166-2|ISO koda]]}} | data124 = {{{iso_code|}}} | label125 = Uradna spletna stran | data125 = {{{website|}}} | data126 = {{{additional_info|}}} | header127 = <nowiki /> | data128 = {{{misc|}}} {{{module|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country_admin_divisions_title|}}}}}|Country|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|χ{{PAGENAME}}]] }}{{#if:{{{additional_info|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z dodatnimi informacijami|{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Source}} >= 0 |σ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|anguage}} >= 0 |ψ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|National Geospatial}} >= 0 |ν}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Administered}} >= 0 |α}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|ISO}} >= 0 |ι}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Literacy}} >= 0 |λ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|temperature}} >= 0 |τ}}{{PAGENAME}}]] }} }}{{#if:{{{embed|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki s parametrom embed]]}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Otoki]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = Infopolje otoki | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} |local_name; native_name |nickname; sobriquet |image; image_name |image_map; map_image |image_map_caption; map_image_caption; map_caption |pushpin_map; map |pushpin_map_alt; map_alt |pushpin_map_width; map_width |pushpin_mark; pushpin_map_mark; map_mark |pushpin_mark_width; pushpin_map_mark_width; map_mark_width |pushpin_relief; pushpin_map_relief; map_relief |pushpin_label; pushpin_map_label; label |pushpin_label_position; pushpin_map_label_position; label_position |country_capital_type; country capital type |country_largest_city_type; country largest city type |country1_capital_type; country 1 capital type |country2_capital_type; country 2 capital type |country3_capital_type; country 3 capital type |country4_capital_type; country 4 capital type |country5_capital_type; country 5 capital type |country6_capital_type; country 6 capital type |country7_capital_type; country 7 capital type |country8_capital_type; country 8 capital type |width_min_km; width_min_mi; width_min_m; width_min_ft |width_max_km; width_max_mi; width_max_m; width_max_ft |timezone1; timezone |utc_offset1; utc_offset |timezone1_DST; timezone_DST |utc_offset1_DST; utc_offset_DST<!-- |area_km2; area_sqmi; area_m2; area_sqft; area_ha; area_acre |width_km; width_mi; width_m; width_ft |length_km; length_mi; length_m; length_ft |coastline_km; coastline_mi; coastline_m; coastline_ft |elevation_m; elevation_ft |country_area_km2; country_area_sqmi; country_area_m2; country_area_sqft; country_area_ha; country_area_acre |country1_area_km2; country1_area_sqmi; country1_area_m2; country1_area_sqft; country1_area_ha; country1_area_acre |country2_area_km2; country2_area_sqmi; country2_area_m2; country2_area_sqft; country2_area_ha; country2_area_acre |country3_area_km2; country3_area_sqmi; country3_area_m2; country3_area_sqft; country3_area_ha; country3_area_acre |country4_area_km2; country4_area_sqmi; country4_area_m2; country4_area_sqft; country4_area_ha; country4_area_acre |country5_area_km2; country5_area_sqmi; country5_area_m2; country5_area_sqft; country5_area_ha; country5_area_acre |country6_area_km2; country6_area_sqmi; country6_area_m2; country6_area_sqft; country6_area_ha; country6_area_acre |country7_area_km2; country7_area_sqmi; country7_area_m2; country7_area_sqft; country7_area_ha; country7_area_acre |country8_area_km2; country8_area_sqmi; country8_area_m2; country8_area_sqft; country8_area_ha; country8_area_acre |density_km2; density_sqmi--> }}{{main other|{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}||{{#if:{{{map_caption|}}}|[[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map caption]]|}}}}| }}{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_alt|}}}||{{#if:{{{map_alt|}}}|[[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map alt]]|}}}}| }}}}<!-- -->{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> sxjbg0pbgns9hn8zzrhcwqxqbhcyn8h 6682950 6682946 2026-05-30T13:52:14Z Pinky sl 2932 6682950 wikitext text/x-wiki {{Infobox | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}}} | above = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|{{#if:{{{type|}}}|[[Territorial dispute|Disputed {{{type}}}]]|[[Territorial dispute|Disputed island]]}}{{#ifeq:{{{plural}}}|yes|s<br>|<br>}}}}<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}|no|yes}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | label1 = Other namesDruga imena= {{{other_names|}}} | label2 = Etimologija | data2 = {{{etymology|}}} | header3 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label4 = Lega | data4 = {{{location|}}} | label5 = Koordinati | data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:isle}}}} | label6 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data6 = {{#if:{{{grid_reference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{grid_reference|}}}|25|{{{grid_reference|}}}|name={{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} }} | label7 = [[Otok|Tip]] | data7 = {{{island_type|}}} | label8 = Otočje | class8 = note | data8 = {{{archipelago|}}} | label9 = {{nowrap|Sosednja vodna telesa}} | data9 = {{{waterbody|}}} | label10 = Število otokov | data10 = {{{total_islands|}}} | label11 = Večji otoki | data11 = {{{major_islands|}}} | label12 = Površina | data12 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{area_km2|}}} | sqmi = {{{area_sqmi|}}} | m2 = {{{area_m2|}}} | sqft = {{{area_sqft|}}} | ha = {{{area_ha|}}} | acre = {{{area_acre|}}} }}{{{area_footnotes|}}} | label13 = [[Seznam otokov po površini|Rang po površini]] | data13 = {{{rank|}}} | label14 = Dolžina | data14 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{length_km|}}} | mi = {{{length_mi|}}} | m = {{{length_m|}}} | ft = {{{length_ft|}}} }}{{{length_footnotes|}}} | label15 = Širina | data15 = {{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{if empty|{{{width_min_km|}}}|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_min_m|}}}|{{{width_min_ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{if empty|{{{width_max_km|}}}|{{{width_max_mi|}}}|{{{width_max_m|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{width_km|}}} | mi = {{{width_mi|}}} | m = {{{width_m|}}} | ft = {{{width_ft|}}} }}<!-- -->}}{{{width_footnotes|}}} | label16 = Dolžina obale | data16 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{coastline_km|}}} | mi = {{{coastline_mi|}}} | m = {{{coastline_m|}}} | ft = {{{coastline_ft|}}} }}{{{coastline_footnotes|}}} | label17 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data17 = {{Infopolje Otoki/dolžina | m = {{{elevation_m|}}} | ft = {{{elevation_ft|}}} }}{{{elevation_footnotes|}}} | label18 = Najvišji&nbsp;vrh | data18 = {{{highest_mount|}}} <!-- end geography --> | header22 = Administracija | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|}}} | label31 = Glavno mesto | data31 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{{country_capital|}}}}} | label32 = Največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|naselje}} | data32 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country_largest_city|}}}|{{{country_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|{{{country_capital_type|}}}|{{{country capital type|}}}|mesto}} | data33 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}|{{{country_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|}}} | data34 = {{{country_leader_name|}}} | label35 = Area covered | data35 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country_area_km2|}}} | sqmi = {{{country_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country_area_m2|}}} | sqft = {{{country_area_sqft|}}} | ha = {{{country_area_ha|}}} | acre = {{{country_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country_area|}}} | header36 = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|Claimed by}} | data37 = {{#if:{{{country1|}}}|{{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|<div class="ib-islands-country2">|<div class="ib-islands-country">}}{{{country1|}}}</div>}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title|}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions|}}} | label39 = {{{country1_admin_divisions_title_1|}}} | data39 = {{{country1_admin_divisions_1|}}} | label40 = {{{country1_admin_divisions_title_2|}}} | data40 = {{{country1_admin_divisions_2|}}} | label41 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data41 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{{country1_capital|}}}}} | label42 = Največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|naselje}} | data42 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country1_largest_city|}}}|{{{country1_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}}}} | label43 = Glavno in največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}} | data43 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}|{{{country1_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}} | label44 = {{{country1_leader_title|}}} | data44 = {{{country1_leader_name|}}} | label45 = Area covered | data45 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country1_area_km2|}}} | sqmi = {{{country1_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country1_area_m2|}}} | sqft = {{{country1_area_sqft|}}} | ha = {{{country1_area_ha|}}} | acre = {{{country1_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country1_area|}}} | data54 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label55 = {{{country2_admin_divisions_title|}}} | data55 = {{{country2_admin_divisions|}}} | label56 = {{{country2_admin_divisions_title_1|}}} | data56 = {{{country2_admin_divisions_1|}}} | label57 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data57 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{{country2_capital|}}}}} | label58 = Največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|naselje}} | data58 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country2_largest_city|}}}|{{{country2_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}}}} | label59 = Glavno in največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}} | data59 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}|{{{country2_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}} | label60 = {{{country2_leader_title|}}} | data60 = {{{country2_leader_name|}}} | label61 = Area covered | data61 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country2_area_km2|}}} | sqmi = {{{country2_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country2_area_m2|}}} | sqft = {{{country2_area_sqft|}}} | ha = {{{country2_area_ha|}}} | acre = {{{country2_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country2_area|}}} | data62 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label63 = {{{country3_admin_divisions_title|}}} | data63 = {{{country3_admin_divisions|}}} | label64 = {{{country3_admin_divisions_title_1|}}} | data64 = {{{country3_admin_divisions_1|}}} | label65 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data65 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{{country3_capital|}}}}} | label66 = Največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|naselje}} | data66 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country3_largest_city|}}}|{{{country3_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}}}} | label67 = Glavno in največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}} | data67 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}|{{{country3_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}} | label68 = {{{country3_leader_title|}}} | data68 = {{{country3_leader_name|}}} | label69 = Area covered | data69 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country3_area_km2|}}} | sqmi = {{{country3_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country3_area_m2|}}} | sqft = {{{country3_area_sqft|}}} | ha = {{{country3_area_ha|}}} | acre = {{{country3_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country3_area|}}} | data70 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label71 = {{{country4_admin_divisions_title|}}} | data71 = {{{country4_admin_divisions|}}} | label72 = {{{country4_admin_divisions_title_1|}}} | data72 = {{{country4_admin_divisions_1|}}} | label73 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data73 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{{country4_capital|}}}}} | label74 = Največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|naselje}} | data74 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country4_largest_city|}}}|{{{country4_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}}}} | label75 = Glavno in največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}} | data75 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}|{{{country4_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}} | label76 = {{{country4_leader_title|}}} | data76 = {{{country4_leader_name|}}} | label77 = Area covered | data77 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country4_area_km2|}}} | sqmi = {{{country4_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country4_area_m2|}}} | sqft = {{{country4_area_sqft|}}} | ha = {{{country4_area_ha|}}} | acre = {{{country4_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country4_area|}}} | data78 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label79 = {{{country5_admin_divisions_title|}}} | data79 = {{{country5_admin_divisions|}}} | label80 = {{{country5_admin_divisions_title_1|}}} | data80 = {{{country5_admin_divisions_1|}}} | label81 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data81 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{{country5_capital|}}}}} | label82 = Največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|naselje}} | data82 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country5_largest_city|}}}|{{{country5_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}}}} | label83 = Glavno in največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}} | data83 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}|{{{country5_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}} | label84 = {{{country5_leader_title|}}} | data84 = {{{country5_leader_name|}}} | label85 = Area covered | data85 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country5_area_km2|}}} | sqmi = {{{country5_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country5_area_m2|}}} | sqft = {{{country5_area_sqft|}}} | ha = {{{country5_area_ha|}}} | acre = {{{country5_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country5_area|}}} | data86 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label87 = {{{country6_admin_divisions_title|}}} | data87 = {{{country6_admin_divisions|}}} | label88 = {{{country6_admin_divisions_title_1|}}} | data88 = {{{country6_admin_divisions_1|}}} | label89 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data89 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{{country6_capital|}}}}} | label90 = Največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|naselje}} | data90 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country6_largest_city|}}}|{{{country6_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}}}} | label91 = Glavno in največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}} | data91 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}|{{{country6_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}} | label92 = {{{country6_leader_title|}}} | data92 = {{{country6_leader_name|}}} | label93 = Area covered | data93 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country6_area_km2|}}} | sqmi = {{{country6_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country6_area_m2|}}} | sqft = {{{country6_area_sqft|}}} | ha = {{{country6_area_ha|}}} | acre = {{{country6_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country6_area|}}} | data94 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label95 = {{{country7_admin_divisions_title|}}} | data95 = {{{country7_admin_divisions|}}} | label96 = {{{country7_admin_divisions_title_1|}}} | data96 = {{{country7_admin_divisions_1|}}} | label97 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data97 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{{country7_capital|}}}}} | label98 = Največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|naselje}} | data98 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country7_largest_city|}}}|{{{country7_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}}}} | label99 = Glavno in največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}} | data99 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}|{{{country7_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}} | label100 = {{{country7_leader_title|}}} | data100 = {{{country7_leader_name|}}} | label101 = Area covered | data101 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country7_area_km2|}}} | sqmi = {{{country7_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country7_area_m2|}}} | sqft = {{{country7_area_sqft|}}} | ha = {{{country7_area_ha|}}} | acre = {{{country7_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country7_area|}}} | data102 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label103 = {{{country8_admin_divisions_title|}}} | data103 = {{{country8_admin_divisions|}}} | label104 = {{{country8_admin_divisions_title_1|}}} | data104 = {{{country8_admin_divisions_1|}}} | label105 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data105 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{{country8_capital|}}}}} | label106 = Največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|naselje}} | data106 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country8_largest_city|}}}|{{{country8_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}}}} | label107 = Glavno in največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}} | data107 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}|{{{country8_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}} | label108 = {{{country8_leader_title|}}} | data108 = {{{country8_leader_name|}}} | label109 = Area covered | data109 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country8_area_km2|}}} | sqmi = {{{country8_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country8_area_m2|}}} | sqft = {{{country8_area_sqft|}}} | ha = {{{country8_area_ha|}}} | acre = {{{country8_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country8_area|}}} <!-- end administration --> | header110 = Demografija | label111 = Demonim | data111 = {{{demonym|}}} | label112 = Prebivalstvo | data112 = {{{population|}}} {{#if:{{{population_as_of|}}}|({{{population_as_of|}}})}}{{{population_footnotes|}}} | label113 = Rang po preb. | data113 = {{#if:{{{population_rank|}}}|{{{population_rank|}}} {{#if:{{{population_rank_max|}}}|out of {{{population_rank_max|}}} }} }} | label114 = Gostota preb. | data114 = {{Infopolje Otoki/gostota| km2 = {{{density_km2|}}}| sqmi = {{{density_sqmi|}}} }}{{{density_footnotes|}}} | label115 = Rang po gostoti preb. | data115 = {{{density_rank|}}} | label116 = Jeziki | data116 = {{{languages|}}} | label117 = Etnične skupine | data117 = {{{ethnic_groups|}}} <!-- end demographics --> | header118 = Dodatne informacije <!-- ***Time Zones*** --> | label119 = {{#if:{{both|{{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone|}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data119 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|}}}{{{utc_offset|}}}|([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1|}}}|{{{utc_offset}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|}}}|([[UTC{{{utc_offset2}}}]])}} }} }}}} | label120 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletni ([[Poletni čas|DST]])</span> | data120 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{if empty|{{{timezone1_DST|}}}|{{{timezone_DST|}}}}} ([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1_DST|}}}|{{{utc_offset_DST|}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label121 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Poštna številka}} | data121 = {{{postal_code|}}} | label122 = {{if empty|{{{area_code_type|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}} | data122 = {{{area_code|}}} | label123 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data123 = {{{registration_plate|}}} | label124 = {{if empty|{{{iso_code_type|}}}|[[ISO 3166-2|ISO koda]]}} | data124 = {{{iso_code|}}} | label125 = Uradna spletna stran | data125 = {{{website|}}} | data126 = {{{additional_info|}}} | header127 = <nowiki /> | data128 = {{{misc|}}} {{{module|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country_admin_divisions_title|}}}}}|Country|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|χ{{PAGENAME}}]] }}{{#if:{{{additional_info|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z dodatnimi informacijami|{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Source}} >= 0 |σ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|anguage}} >= 0 |ψ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|National Geospatial}} >= 0 |ν}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Administered}} >= 0 |α}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|ISO}} >= 0 |ι}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Literacy}} >= 0 |λ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|temperature}} >= 0 |τ}}{{PAGENAME}}]] }} }}{{#if:{{{embed|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki s parametrom embed]]}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Otoki]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = Infopolje otoki | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} |local_name; native_name |nickname; sobriquet |image; image_name |image_map; map_image |image_map_caption; map_image_caption; map_caption |pushpin_map; map |pushpin_map_alt; map_alt |pushpin_map_width; map_width |pushpin_mark; pushpin_map_mark; map_mark |pushpin_mark_width; pushpin_map_mark_width; map_mark_width |pushpin_relief; pushpin_map_relief; map_relief |pushpin_label; pushpin_map_label; label |pushpin_label_position; pushpin_map_label_position; label_position |country_capital_type; country capital type |country_largest_city_type; country largest city type |country1_capital_type; country 1 capital type |country2_capital_type; country 2 capital type |country3_capital_type; country 3 capital type |country4_capital_type; country 4 capital type |country5_capital_type; country 5 capital type |country6_capital_type; country 6 capital type |country7_capital_type; country 7 capital type |country8_capital_type; country 8 capital type |width_min_km; width_min_mi; width_min_m; width_min_ft |width_max_km; width_max_mi; width_max_m; width_max_ft |timezone1; timezone |utc_offset1; utc_offset |timezone1_DST; timezone_DST |utc_offset1_DST; utc_offset_DST<!-- |area_km2; area_sqmi; area_m2; area_sqft; area_ha; area_acre |width_km; width_mi; width_m; width_ft |length_km; length_mi; length_m; length_ft |coastline_km; coastline_mi; coastline_m; coastline_ft |elevation_m; elevation_ft |country_area_km2; country_area_sqmi; country_area_m2; country_area_sqft; country_area_ha; country_area_acre |country1_area_km2; country1_area_sqmi; country1_area_m2; country1_area_sqft; country1_area_ha; country1_area_acre |country2_area_km2; country2_area_sqmi; country2_area_m2; country2_area_sqft; country2_area_ha; country2_area_acre |country3_area_km2; country3_area_sqmi; country3_area_m2; country3_area_sqft; country3_area_ha; country3_area_acre |country4_area_km2; country4_area_sqmi; country4_area_m2; country4_area_sqft; country4_area_ha; country4_area_acre |country5_area_km2; country5_area_sqmi; country5_area_m2; country5_area_sqft; country5_area_ha; country5_area_acre |country6_area_km2; country6_area_sqmi; country6_area_m2; country6_area_sqft; country6_area_ha; country6_area_acre |country7_area_km2; country7_area_sqmi; country7_area_m2; country7_area_sqft; country7_area_ha; country7_area_acre |country8_area_km2; country8_area_sqmi; country8_area_m2; country8_area_sqft; country8_area_ha; country8_area_acre |density_km2; density_sqmi--> }}{{main other|{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}||{{#if:{{{map_caption|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map caption]] -->|}}}}| }}{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_alt|}}}||{{#if:{{{map_alt|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map alt]] -->|}}}}| }}}}<!-- -->{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> f25o7zm36bz6t4l9zgan9r13e5ol0o1 6682974 6682950 2026-05-30T14:12:44Z Pinky sl 2932 6682974 wikitext text/x-wiki {{Infobox | child = {{{embed|}}} | bodyclass = ib-islands vcard | templatestyles = Predloga:Infopolje Otoki/styles.css | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|<div class="ib-islands-title-embed">{{{name|}}}</div>|}}|{{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}}} | above = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|{{#if:{{{type|}}}|[[Ozemeljski spor]]|[[Ozemeljski spor]]}}{{#ifeq:{{{plural}}}|yes|s<br>|<br>}}}}<!-- -->{{#if:{{{local_name|}}}<!-- -->|<div class="nickname">{{{local_name}}}</div><!-- -->|{{#if:{{{native_name|}}}<!-- -->|<div class="ib-islands-native">{{#if:{{{native_name_link|}}}|[[{{{native_name_link|}}}|Domače ime]]|Domače ime}}: <div class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang|}}}}}">{{{native_name|}}}</div></div><!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->{{#if:{{{nickname|}}}{{{sobriquet|}}}|<div class="ib-islands-nick">Vzdevek: {{if empty|{{{nickname|}}}|{{{sobriquet|}}}}}</div>}} | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image|}}}|{{{image_name|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{if empty|{{{image_map|}}}|{{{map_image|}}}}}|size={{if empty|{{{image_map_size|}}}|{{{map_size|}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.16|alt={{if empty|{{{image_map_alt|}}}|{{{map_alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_map_caption|}}}|{{{map_image_caption|}}}|{{{map_caption|}}}}} | image3 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}| {{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map|}}}}} | float = center | border = infobox | alt = {{if empty|{{{pushpin_map_alt|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_alt|}}}}} }} | width = {{if empty|{{{pushpin_map_width|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 260 | caption = {{if empty|{{{pushpin_map_caption|}}}| {{#if:{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}||{{{map_caption|}}}}} }} | mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|{{{pushpin_map_mark|}}}|{{{map_mark|}}}}} | marksize = {{if empty|{{{pushpin_mark_width|}}}|{{{pushpin_map_mark_width|}}}|{{{map_mark_width|}}}}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{pushpin_map_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{if empty|{{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_map_label|}}}|{{{label|}}}}}|{{{name|}}}}} | position = {{if empty|{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_map_label_position|}}}|{{{label_position|}}}}} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}|no|yes}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | label1 = Other namesDruga imena= {{{other_names|}}} | label2 = Etimologija | data2 = {{{etymology|}}} | header3 = {{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||Geografija}} | label4 = Lega | data4 = {{{location|}}} | label5 = Koordinati | data5 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:isle}}}} | label6 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data6 = {{#if:{{{grid_reference|}}}| {{gbmappingsmall|{{{grid_reference|}}}|25|{{{grid_reference|}}}|name={{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} }} | label7 = [[Otok|Tip]] | data7 = {{{island_type|}}} | label8 = Otočje | class8 = note | data8 = {{{archipelago|}}} | label9 = {{nowrap|Sosednja vodna telesa}} | data9 = {{{waterbody|}}} | label10 = Število otokov | data10 = {{{total_islands|}}} | label11 = Večji otoki | data11 = {{{major_islands|}}} | label12 = Površina | data12 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{area_km2|}}} | sqmi = {{{area_sqmi|}}} | m2 = {{{area_m2|}}} | sqft = {{{area_sqft|}}} | ha = {{{area_ha|}}} | acre = {{{area_acre|}}} }}{{{area_footnotes|}}} | label13 = [[Seznam otokov po površini|Rang po površini]] | data13 = {{{rank|}}} | label14 = Dolžina | data14 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{length_km|}}} | mi = {{{length_mi|}}} | m = {{{length_m|}}} | ft = {{{length_ft|}}} }}{{{length_footnotes|}}} | label15 = Širina | data15 = {{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{convert<!-- -->|{{if empty|{{{width_min_km|}}}|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_min_m|}}}|{{{width_min_ft|}}}}}<!-- -->|-<!-- -->|{{if empty|{{{width_max_km|}}}|{{{width_max_mi|}}}|{{{width_max_m|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_km|}}}|{{{width_max_km|}}}}}<!-- -->|km<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_mi|}}}|{{{width_max_mi|}}}}}<!-- -->|mi<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_m|}}}|{{{width_max_m|}}}}}<!-- -->|m<!-- -->|{{#if:{{both|{{{width_min_ft|}}}|{{{width_max_ft|}}}}}<!-- -->|ft}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->|abbr=on}}<!-- -->|{{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{width_km|}}} | mi = {{{width_mi|}}} | m = {{{width_m|}}} | ft = {{{width_ft|}}} }}<!-- -->}}{{{width_footnotes|}}} | label16 = Dolžina obale | data16 = {{Infopolje Otoki/dolžina | km = {{{coastline_km|}}} | mi = {{{coastline_mi|}}} | m = {{{coastline_m|}}} | ft = {{{coastline_ft|}}} }}{{{coastline_footnotes|}}} | label17 = Najvišja&nbsp;nadm.&nbsp;višina | data17 = {{Infopolje Otoki/dolžina | m = {{{elevation_m|}}} | ft = {{{elevation_ft|}}} }}{{{elevation_footnotes|}}} | label18 = Najvišji&nbsp;vrh | data18 = {{{highest_mount|}}} <!-- end geography --> | header22 = Uprava | data23 = {{#switch:{{{country|}}}|= |None|none={{#if:{{{treaty_system|}}}||<div>'''{{{country}}}'''</div>}} |#default=<div>'''{{{country}}}'''</div> }} | data24 = {{#if:{{{treaty_system|}}}|Upravljanje {{{treaty_system|}}}}} | header25 = _BLANK_ | label26 = {{{country_admin_divisions_title|}}} | data26 = {{{country_admin_divisions|}}} | label27 = {{{country_admin_divisions_title_1|}}} | data27 = {{{country_admin_divisions_1|}}} | label28 = {{{country_admin_divisions_title_2|}}} | data28 = {{{country_admin_divisions_2|}}} | label29 = {{{country_admin_divisions_title_3|}}} | data29 = {{{country_admin_divisions_3|}}} | label30 = {{{country_admin_divisions_title_4|}}} | data30 = {{{country_admin_divisions_4|}}} | label31 = Glavno mesto | data31 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{{country_capital|}}}}} | label32 = Največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|naselje}} | data32 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country_largest_city|}}}|{{{country_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}}}} | label33 = Glavno in največje {{if empty|{{{country_largest_city_type|}}}|{{{country largest city type|}}}|{{{country_capital_type|}}}|{{{country capital type|}}}|mesto}} | data33 = {{#if: {{{country_capital_and_largest_city|}}}|{{{country_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country_largest_city_population|}}})}}}} | label34 = {{{country_leader_title|}}} | data34 = {{{country_leader_name|}}} | label35 = Površina | data35 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country_area_km2|}}} | sqmi = {{{country_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country_area_m2|}}} | sqft = {{{country_area_sqft|}}} | ha = {{{country_area_ha|}}} | acre = {{{country_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country_area|}}} | header36 = {{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|Lastništvo uveljavlja}} | data37 = {{#if:{{{country1|}}}|{{#ifeq:{{{disputed|}}}|yes|<div class="ib-islands-country2">|<div class="ib-islands-country">}}{{{country1|}}}</div>}} | label38 = {{{country1_admin_divisions_title|}}} | data38 = {{{country1_admin_divisions|}}} | label39 = {{{country1_admin_divisions_title_1|}}} | data39 = {{{country1_admin_divisions_1|}}} | label40 = {{{country1_admin_divisions_title_2|}}} | data40 = {{{country1_admin_divisions_2|}}} | label41 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data41 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{{country1_capital|}}}}} | label42 = Največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|naselje}} | data42 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country1_largest_city|}}}|{{{country1_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}}}} | label43 = Glavno in največje {{if empty|{{{country1_largest_city_type|}}}|{{{country 1 largest city type|}}}|{{{country1_capital_type|}}}|{{{country 1 capital type|}}}|mesto}} | data43 = {{#if: {{{country1_capital_and_largest_city|}}}|{{{country1_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country1_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country1_largest_city_population|}}})}}}} | label44 = {{{country1_leader_title|}}} | data44 = {{{country1_leader_name|}}} | label45 = Površina | data45 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country1_area_km2|}}} | sqmi = {{{country1_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country1_area_m2|}}} | sqft = {{{country1_area_sqft|}}} | ha = {{{country1_area_ha|}}} | acre = {{{country1_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country1_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country1_area|}}} | data54 = {{#if:{{{country2|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country2|}}}</div>}} | label55 = {{{country2_admin_divisions_title|}}} | data55 = {{{country2_admin_divisions|}}} | label56 = {{{country2_admin_divisions_title_1|}}} | data56 = {{{country2_admin_divisions_1|}}} | label57 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data57 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{{country2_capital|}}}}} | label58 = Največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|naselje}} | data58 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country2_largest_city|}}}|{{{country2_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}}}} | label59 = Glavno in največje {{if empty|{{{country2_largest_city_type|}}}|{{{country 2 largest city type|}}}|{{{country2_capital_type|}}}|{{{country 2 capital type|}}}|mesto}} | data59 = {{#if: {{{country2_capital_and_largest_city|}}}|{{{country2_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country2_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country2_largest_city_population|}}})}}}} | label60 = {{{country2_leader_title|}}} | data60 = {{{country2_leader_name|}}} | label61 = Površina | data61 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country2_area_km2|}}} | sqmi = {{{country2_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country2_area_m2|}}} | sqft = {{{country2_area_sqft|}}} | ha = {{{country2_area_ha|}}} | acre = {{{country2_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country2_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country2_area|}}} | data62 = {{#if:{{{country3|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country3|}}}</div>}} | label63 = {{{country3_admin_divisions_title|}}} | data63 = {{{country3_admin_divisions|}}} | label64 = {{{country3_admin_divisions_title_1|}}} | data64 = {{{country3_admin_divisions_1|}}} | label65 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data65 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{{country3_capital|}}}}} | label66 = Največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|naselje}} | data66 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country3_largest_city|}}}|{{{country3_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}}}} | label67 = Glavno in največje {{if empty|{{{country3_largest_city_type|}}}|{{{country 3 largest city type|}}}|{{{country3_capital_type|}}}|{{{country 3 capital type|}}}|mesto}} | data67 = {{#if: {{{country3_capital_and_largest_city|}}}|{{{country3_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country3_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country3_largest_city_population|}}})}}}} | label68 = {{{country3_leader_title|}}} | data68 = {{{country3_leader_name|}}} | label69 = Površina | data69 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country3_area_km2|}}} | sqmi = {{{country3_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country3_area_m2|}}} | sqft = {{{country3_area_sqft|}}} | ha = {{{country3_area_ha|}}} | acre = {{{country3_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country3_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country3_area|}}} | data70 = {{#if:{{{country4|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country4|}}}</div>}} | label71 = {{{country4_admin_divisions_title|}}} | data71 = {{{country4_admin_divisions|}}} | label72 = {{{country4_admin_divisions_title_1|}}} | data72 = {{{country4_admin_divisions_1|}}} | label73 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data73 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{{country4_capital|}}}}} | label74 = Največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|naselje}} | data74 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country4_largest_city|}}}|{{{country4_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}}}} | label75 = Glavno in največje {{if empty|{{{country4_largest_city_type|}}}|{{{country 4 largest city type|}}}|{{{country4_capital_type|}}}|{{{country 4 capital type|}}}|mesto}} | data75 = {{#if: {{{country4_capital_and_largest_city|}}}|{{{country4_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country4_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country4_largest_city_population|}}})}}}} | label76 = {{{country4_leader_title|}}} | data76 = {{{country4_leader_name|}}} | label77 = Površina | data77 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country4_area_km2|}}} | sqmi = {{{country4_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country4_area_m2|}}} | sqft = {{{country4_area_sqft|}}} | ha = {{{country4_area_ha|}}} | acre = {{{country4_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country4_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country4_area|}}} | data78 = {{#if:{{{country5|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country5|}}}</div>}} | label79 = {{{country5_admin_divisions_title|}}} | data79 = {{{country5_admin_divisions|}}} | label80 = {{{country5_admin_divisions_title_1|}}} | data80 = {{{country5_admin_divisions_1|}}} | label81 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data81 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{{country5_capital|}}}}} | label82 = Največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|naselje}} | data82 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country5_largest_city|}}}|{{{country5_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}}}} | label83 = Glavno in največje {{if empty|{{{country5_largest_city_type|}}}|{{{country 5 largest city type|}}}|{{{country5_capital_type|}}}|{{{country 5 capital type|}}}|mesto}} | data83 = {{#if: {{{country5_capital_and_largest_city|}}}|{{{country5_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country5_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country5_largest_city_population|}}})}}}} | label84 = {{{country5_leader_title|}}} | data84 = {{{country5_leader_name|}}} | label85 = Površina | data85 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country5_area_km2|}}} | sqmi = {{{country5_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country5_area_m2|}}} | sqft = {{{country5_area_sqft|}}} | ha = {{{country5_area_ha|}}} | acre = {{{country5_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country5_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country5_area|}}} | data86 = {{#if:{{{country6|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country6|}}}</div>}} | label87 = {{{country6_admin_divisions_title|}}} | data87 = {{{country6_admin_divisions|}}} | label88 = {{{country6_admin_divisions_title_1|}}} | data88 = {{{country6_admin_divisions_1|}}} | label89 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data89 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{{country6_capital|}}}}} | label90 = Največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|naselje}} | data90 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country6_largest_city|}}}|{{{country6_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}}}} | label91 = Glavno in največje {{if empty|{{{country6_largest_city_type|}}}|{{{country 6 largest city type|}}}|{{{country6_capital_type|}}}|{{{country 6 capital type|}}}|mesto}} | data91 = {{#if: {{{country6_capital_and_largest_city|}}}|{{{country6_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country6_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country6_largest_city_population|}}})}}}} | label92 = {{{country6_leader_title|}}} | data92 = {{{country6_leader_name|}}} | label93 = Površina | data93 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country6_area_km2|}}} | sqmi = {{{country6_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country6_area_m2|}}} | sqft = {{{country6_area_sqft|}}} | ha = {{{country6_area_ha|}}} | acre = {{{country6_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country6_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country6_area|}}} | data94 = {{#if:{{{country7|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country7|}}}</div>}} | label95 = {{{country7_admin_divisions_title|}}} | data95 = {{{country7_admin_divisions|}}} | label96 = {{{country7_admin_divisions_title_1|}}} | data96 = {{{country7_admin_divisions_1|}}} | label97 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data97 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{{country7_capital|}}}}} | label98 = Največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|naselje}} | data98 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country7_largest_city|}}}|{{{country7_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}}}} | label99 = Glavno in največje {{if empty|{{{country7_largest_city_type|}}}|{{{country 7 largest city type|}}}|{{{country7_capital_type|}}}|{{{country 7 capital type|}}}|mesto}} | data99 = {{#if: {{{country7_capital_and_largest_city|}}}|{{{country7_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country7_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country7_largest_city_population|}}})}}}} | label100 = {{{country7_leader_title|}}} | data100 = {{{country7_leader_name|}}} | label101 = Površina | data101 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country7_area_km2|}}} | sqmi = {{{country7_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country7_area_m2|}}} | sqft = {{{country7_area_sqft|}}} | ha = {{{country7_area_ha|}}} | acre = {{{country7_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country7_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country7_area|}}} | data102 = {{#if:{{{country8|}}}|<div class="ib-islands-country">{{{country8|}}}</div>}} | label103 = {{{country8_admin_divisions_title|}}} | data103 = {{{country8_admin_divisions|}}} | label104 = {{{country8_admin_divisions_title_1|}}} | data104 = {{{country8_admin_divisions_1|}}} | label105 = Glavno {{#ifeq: {{if empty|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}}|mesto|mesto}} | data105 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{{country8_capital|}}}}} | label106 = Največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|naselje}} | data106 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}||{{#if: {{{country8_largest_city|}}}|{{{country8_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}}}} | label107 = Glavno in največje {{if empty|{{{country8_largest_city_type|}}}|{{{country 8 largest city type|}}}|{{{country8_capital_type|}}}|{{{country 8 capital type|}}}|mesto}} | data107 = {{#if: {{{country8_capital_and_largest_city|}}}|{{{country8_capital_and_largest_city|}}}{{#if: {{{country8_largest_city_population|}}}|&#32;(preb.&#160;{{{country8_largest_city_population|}}})}}}} | label108 = {{{country8_leader_title|}}} | data108 = {{{country8_leader_name|}}} | label109 = Površina | data109 = {{Infopolje Otoki/površina| km2 = {{{country8_area_km2|}}} | sqmi = {{{country8_area_sqmi|}}} | m2 = {{{country8_area_m2|}}} | sqft = {{{country8_area_sqft|}}} | ha = {{{country8_area_ha|}}} | acre = {{{country8_area_acre|}}} | pct = {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_km2|}}} | {{{area_km2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqmi|}}} | {{{area_sqmi|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_m2|}}} | {{{area_m2|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_sqft|}}} | {{{area_sqft|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_ha|}}} | {{{area_ha|}}} | 1 |%=}} | {{#ifexpr: {{both|{{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} }} | {{pct | {{{country8_area_acre|}}} | {{{area_acre|}}} | 1 |%=}} | }} }} }} }} }} }} }}{{{country8_area|}}} <!-- end administration --> | header110 = Demografija | label111 = Demonim | data111 = {{{demonym|}}} | label112 = Prebivalstvo | data112 = {{{population|}}} {{#if:{{{population_as_of|}}}|({{{population_as_of|}}})}}{{{population_footnotes|}}} | label113 = Rang po preb. | data113 = {{#if:{{{population_rank|}}}|{{{population_rank|}}} {{#if:{{{population_rank_max|}}}|out of {{{population_rank_max|}}} }} }} | label114 = Gostota preb. | data114 = {{Infopolje Otoki/gostota| km2 = {{{density_km2|}}}| sqmi = {{{density_sqmi|}}} }}{{{density_footnotes|}}} | label115 = Rang po gostoti preb. | data115 = {{{density_rank|}}} | label116 = Jeziki | data116 = {{{languages|}}} | label117 = Etnične skupine | data117 = {{{ethnic_groups|}}} <!-- end demographics --> | header118 = Dodatne informacije <!-- ***Time Zones*** --> | label119 = {{#if:{{both|{{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone|}}}}}|{{{timezone2|}}}}}|[[Časovni pas]]ovi|[[Časovni pas]]}} | data119 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{if empty|{{{timezone1|}}}|{{{timezone}}}}} {{#if:{{{utc_offset1|}}}{{{utc_offset|}}}|([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1|}}}|{{{utc_offset}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone2|}}}|{{{timezone2}}} {{#if:{{{utc_offset2|}}}|([[UTC{{{utc_offset2}}}]])}} }} }}}} | label120 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletni ([[Poletni čas|DST]])</span> | data120 = {{#if:{{{timezone1|}}}{{{timezone|}}}| {{unbulleted list | 1= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{if empty|{{{timezone1_DST|}}}|{{{timezone_DST|}}}}} ([[UTC{{if empty|{{{utc_offset1_DST|}}}|{{{utc_offset_DST|}}}}}]])}} | 2= {{#if:{{{timezone1_DST|}}}{{{timezone_DST|}}}|{{#if:{{{timezone2_DST|}}}|{{{timezone2_DST}}} ([[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]])}} }} }}}} <!-- ***Area codes*** --> | label121 = {{if empty|{{{postal_code_type|}}}|Poštna številka}} | data121 = {{{postal_code|}}} | label122 = {{if empty|{{{area_code_type|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]}} | data122 = {{{area_code|}}} | label123 = [[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]] | data123 = {{{registration_plate|}}} | label124 = {{if empty|{{{iso_code_type|}}}|[[ISO 3166-2|ISO koda]]}} | data124 = {{{iso_code|}}} | label125 = Uradna spletna stran | data125 = {{{website|}}} | data126 = {{{additional_info|}}} | header127 = <nowiki /> | data128 = {{{misc|}}} {{{module|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{Main other|{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country_admin_divisions_title|}}}}}|Country|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|χ{{PAGENAME}}]] }}{{#if:{{{additional_info|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z dodatnimi informacijami|{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Source}} >= 0 |σ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|anguage}} >= 0 |ψ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|National Geospatial}} >= 0 |ν}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Administered}} >= 0 |α}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|ISO}} >= 0 |ι}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|Literacy}} >= 0 |λ}}{{#ifexpr:{{str find|{{{additional_info|}}}|temperature}} >= 0 |τ}}{{PAGENAME}}]] }} }}{{#if:{{{embed|}}}|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki s parametrom embed]]}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Otoki]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_title | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country2 | country2_admin_divisions | country2_admin_divisions_title | country2_area | country2_area_acre | country2_area_ha | country2_area_sqft | country2_area_sqmi | country2_capital | country2_capital_and_largest_city | country2_capital_type | country2_largest_city | country2_largest_city_population | country2_largest_city_type | country2_leader_name | country2_leader_title | country3 | country3_admin_divisions | country3_admin_divisions_title | country3_area | country3_area_acre | country3_area_ha | country3_area_sqft | country3_area_sqmi | country3_capital | country3_capital_and_largest_city | country3_capital_type | country3_largest_city | country3_largest_city_population | country3_largest_city_type | country3_leader_name | country3_leader_title | country4 | country4_admin_divisions | country4_admin_divisions_title | country4_area | country4_area_acre | country4_area_ha | country4_area_sqft | country4_area_sqmi | country4_capital | country4_capital_and_largest_city | country4_capital_type | country4_largest_city | country4_largest_city_population | country4_largest_city_type | country4_leader_name | country4_leader_title | country5 | country5_admin_divisions | country5_admin_divisions_title | country5_area | country5_area_acre | country5_area_ha | country5_area_sqft | country5_area_sqmi | country5_capital | country5_capital_and_largest_city | country5_capital_type | country5_largest_city | country5_largest_city_population | country5_largest_city_type | country5_leader_name | country5_leader_title | country6 | country6_admin_divisions | country6_admin_divisions_title | country6_area | country6_area_acre | country6_area_ha | country6_area_sqft | country6_area_sqmi | country6_capital | country6_capital_and_largest_city | country6_capital_type | country6_largest_city | country6_largest_city_population | country6_largest_city_type | country6_leader_name | country6_leader_title | country7 | country7_admin_divisions | country7_admin_divisions_title | country7_area | country7_area_acre | country7_area_ha | country7_area_sqft | country7_area_sqmi | country7_capital | country7_capital_and_largest_city | country7_capital_type | country7_largest_city | country7_largest_city_population | country7_largest_city_type | country7_leader_name | country7_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_title | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_2 | country1_admin_divisions_title_1 | country1_admin_divisions_title_2 | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country2_admin_divisions_1 | country2_admin_divisions_title_1 | country2_area_km2 | country2_area_m2 | country3_admin_divisions_1 | country3_admin_divisions_title_1 | country3_area_km2 | country3_area_m2 | country4_admin_divisions_1 | country4_admin_divisions_title_1 | country4_area_km2 | country4_area_m2 | country5_admin_divisions_1 | country5_admin_divisions_title_1 | country5_area_km2 | country5_area_m2 | country6_admin_divisions_1 | country6_admin_divisions_title_1 | country6_area_km2 | country6_area_m2 | country7_admin_divisions_1 | country7_admin_divisions_title_1 | country7_area_km2 | country7_area_m2 | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area_km2 | country8_area_m2 | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | disputed | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_map_size | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_image_caption | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | other_names | plural | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | type | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft | width_km | width_m | width_max_ft | width_max_km | width_max_m | width_max_mi | width_mi | width_min_ft | width_min_km | width_min_m | width_min_mi }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = Infopolje otoki | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} |local_name; native_name |nickname; sobriquet |image; image_name |image_map; map_image |image_map_caption; map_image_caption; map_caption |pushpin_map; map |pushpin_map_alt; map_alt |pushpin_map_width; map_width |pushpin_mark; pushpin_map_mark; map_mark |pushpin_mark_width; pushpin_map_mark_width; map_mark_width |pushpin_relief; pushpin_map_relief; map_relief |pushpin_label; pushpin_map_label; label |pushpin_label_position; pushpin_map_label_position; label_position |country_capital_type; country capital type |country_largest_city_type; country largest city type |country1_capital_type; country 1 capital type |country2_capital_type; country 2 capital type |country3_capital_type; country 3 capital type |country4_capital_type; country 4 capital type |country5_capital_type; country 5 capital type |country6_capital_type; country 6 capital type |country7_capital_type; country 7 capital type |country8_capital_type; country 8 capital type |width_min_km; width_min_mi; width_min_m; width_min_ft |width_max_km; width_max_mi; width_max_m; width_max_ft |timezone1; timezone |utc_offset1; utc_offset |timezone1_DST; timezone_DST |utc_offset1_DST; utc_offset_DST<!-- |area_km2; area_sqmi; area_m2; area_sqft; area_ha; area_acre |width_km; width_mi; width_m; width_ft |length_km; length_mi; length_m; length_ft |coastline_km; coastline_mi; coastline_m; coastline_ft |elevation_m; elevation_ft |country_area_km2; country_area_sqmi; country_area_m2; country_area_sqft; country_area_ha; country_area_acre |country1_area_km2; country1_area_sqmi; country1_area_m2; country1_area_sqft; country1_area_ha; country1_area_acre |country2_area_km2; country2_area_sqmi; country2_area_m2; country2_area_sqft; country2_area_ha; country2_area_acre |country3_area_km2; country3_area_sqmi; country3_area_m2; country3_area_sqft; country3_area_ha; country3_area_acre |country4_area_km2; country4_area_sqmi; country4_area_m2; country4_area_sqft; country4_area_ha; country4_area_acre |country5_area_km2; country5_area_sqmi; country5_area_m2; country5_area_sqft; country5_area_ha; country5_area_acre |country6_area_km2; country6_area_sqmi; country6_area_m2; country6_area_sqft; country6_area_ha; country6_area_acre |country7_area_km2; country7_area_sqmi; country7_area_m2; country7_area_sqft; country7_area_ha; country7_area_acre |country8_area_km2; country8_area_sqmi; country8_area_m2; country8_area_sqft; country8_area_ha; country8_area_acre |density_km2; density_sqmi--> }}{{main other|{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}||{{#if:{{{map_caption|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map caption]] -->|}}}}| }}{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}{{{map|}}}|{{{image_map|}}}{{{map_image|}}}}}|{{#if:{{{pushpin_map_alt|}}}||{{#if:{{{map_alt|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox islands with an ambiguous map alt]] -->|}}}}| }}}}<!-- -->{{Main other|{{#ifeq:{{{area|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|a {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{length|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|l {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{width|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|w {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{coastline|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|c {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{elevation|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|e {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{density|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|d {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{{latd|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|t {{PAGENAME}}]] }}{{#ifeq:{{ucfirst:{{{country admin divisions title}}}}}|Country|[[Kategorija:Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki|C {{PAGENAME}}]] }} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- categories links go in /doc, not here --> </noinclude> phu2ne2hi8ji49esnep4vzpokre0nbw 10 404384 6682969 4479959 2026-05-30T14:04:53Z Pinky sl 2932 6682969 wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} == Testing 1 == {{testcase table | name = Bilyana Island | image name = | image caption = | locator map = Aitcho-Islands-location-map.PNG|thumb| | map caption = Location of Aitcho Islands in the South Shetland Islands. | nickname = | location = | coordinates = {{coord|62|23|05|S|59|45|47|W|}} | archipelago = [[Aitcho Islands (South Shetland Islands)|Aitcho group]] | total islands = | major islands = | area_ha = 10 | length_m = 450 | width_m = 900 | highest mount = | elevation_m = | population = | population as of = | density_km2 = | ethnic groups = | country = [[Antarctica]] | additional info = Administered under the [[Antarctic Treaty System]] }} == Example 2 == {{testcase table | name = Anatolia | native_name = Anadolu, Άνατολή | native_name_lang = tr, gr | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | island_type = [[Peninsula]] | image_alt = | image_map = <!-- AnatolieLimits.jpg --> | map_alt = | map_size = | map_caption = One definition of Anatolia within modern Turkey, excluding most of [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]].<ref name=Merriam>{{cite book |title=Merriam-Webster's Geographical Dictionary |year=2001 |isbn=0-87779-546-0 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |access-date=18 May 2001 |last1=Hopkins |first1=Daniel J. |last2=Staff |first2=Merriam-Webster |author3=편집부 |archive-date=28 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211128204112/https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |url-status=live }}</ref><ref name="Mitchell">Stephen Mitchell (1995). ''Anatolia: Land, Men, and Gods in Asia Minor. The Celts in Anatolia and the impact of Roman rule''. Clarendon Press, 266 pp. {{ISBN|978-0198150299}} [https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170329114033/https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC |date=29 March 2017 }}</ref> Other definitions are coterminous with Turkey's eastern and southern border. | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|39|N|35|E|type:country|display=inline,title}} | etymology = "the East", from Greek | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 756,000 | area_footnotes = <ref>{{cite web|url=http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|title=History of Anatolia|last=Sansal|first=Burak|access-date=7 December 2017|archive-date=6 April 2002|archive-url=https://web.archive.org/web/20020406054235/http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|url-status=live}}</ref><br>(incl. [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]]) | rank = | length_km = <!-- or |length_m= --> | length_footnotes = | width_km = <!-- or |width_m= --> | width_footnotes = | coastline_km = <!-- or |coastline_m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = Turkey | country_largest_city_type = city | country_largest_city = [[Ankara]] | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = 5,700,000<ref>{{cite web |title=Turkish Statistical Institute The Results of Address Based Population Registration System 2017 |url=http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |website=www.turkstat.gov.tr |access-date=2 September 2020 |archive-date=2 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052504/http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |url-status=live }}</ref> | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_km2 = <!-- or |country_area_m2= or |country_area_ha= --> | demonym = Anatolian | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = | density_rank = | density_footnotes = | languages = [[Turkish language|Turkish]], [[Kurdish languages|Kurdish]], [[Armenian language|Armenian]], [[Arabic]], [[Greek language|Greek]], [[Neo-Aramaic languages|Aramaic]], [[Kabardian language|Kabardian]], various [[Languages of Turkey|others]] | ethnic_groups = [[Turkish people|Turks]], [[Kurds]], [[Armenians]], [[Arabs in Turkey|Arabs]], [[Greeks]], [[Assyrian people]], [[Laz people in Turkey|Laz]], various [[Demographics of Turkey|others]] | timezone1 = [[Time in Turkey|TRT]] | utc_offset1 = +3 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} glimo3wr8tktcgtvpq49mbflhh1fifo 6682971 6682969 2026-05-30T14:06:19Z Pinky sl 2932 /* Example 2 */ 6682971 wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} == Testing 1 == {{testcase table | name = Bilyana Island | image name = | image caption = | locator map = Aitcho-Islands-location-map.PNG|thumb| | map caption = Location of Aitcho Islands in the South Shetland Islands. | nickname = | location = | coordinates = {{coord|62|23|05|S|59|45|47|W|}} | archipelago = [[Aitcho Islands (South Shetland Islands)|Aitcho group]] | total islands = | major islands = | area_ha = 10 | length_m = 450 | width_m = 900 | highest mount = | elevation_m = | population = | population as of = | density_km2 = | ethnic groups = | country = [[Antarctica]] | additional info = Administered under the [[Antarctic Treaty System]] }} == Example 1 == {{testcase table | name = Anatolia | native_name = Anadolu, Άνατολή | native_name_lang = tr, gr | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | island_type = [[Peninsula]] | image_alt = | image_map = <!-- AnatolieLimits.jpg --> | map_alt = | map_size = | map_caption = One definition of Anatolia within modern Turkey, excluding most of [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]].<ref name=Merriam>{{cite book |title=Merriam-Webster's Geographical Dictionary |year=2001 |isbn=0-87779-546-0 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |access-date=18 May 2001 |last1=Hopkins |first1=Daniel J. |last2=Staff |first2=Merriam-Webster |author3=편집부 |archive-date=28 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211128204112/https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |url-status=live }}</ref><ref name="Mitchell">Stephen Mitchell (1995). ''Anatolia: Land, Men, and Gods in Asia Minor. The Celts in Anatolia and the impact of Roman rule''. Clarendon Press, 266 pp. {{ISBN|978-0198150299}} [https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170329114033/https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC |date=29 March 2017 }}</ref> Other definitions are coterminous with Turkey's eastern and southern border. | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|39|N|35|E|type:country|display=inline,title}} | etymology = "the East", from Greek | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 756,000 | area_footnotes = <ref>{{cite web|url=http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|title=History of Anatolia|last=Sansal|first=Burak|access-date=7 December 2017|archive-date=6 April 2002|archive-url=https://web.archive.org/web/20020406054235/http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|url-status=live}}</ref><br>(incl. [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]]) | rank = | length_km = <!-- or |length_m= --> | length_footnotes = | width_km = <!-- or |width_m= --> | width_footnotes = | coastline_km = <!-- or |coastline_m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = Turkey | country_largest_city_type = city | country_largest_city = [[Ankara]] | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = 5,700,000<ref>{{cite web |title=Turkish Statistical Institute The Results of Address Based Population Registration System 2017 |url=http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |website=www.turkstat.gov.tr |access-date=2 September 2020 |archive-date=2 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052504/http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |url-status=live }}</ref> | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_km2 = <!-- or |country_area_m2= or |country_area_ha= --> | demonym = Anatolian | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = | density_rank = | density_footnotes = | languages = [[Turkish language|Turkish]], [[Kurdish languages|Kurdish]], [[Armenian language|Armenian]], [[Arabic]], [[Greek language|Greek]], [[Neo-Aramaic languages|Aramaic]], [[Kabardian language|Kabardian]], various [[Languages of Turkey|others]] | ethnic_groups = [[Turkish people|Turks]], [[Kurds]], [[Armenians]], [[Arabs in Turkey|Arabs]], [[Greeks]], [[Assyrian people]], [[Laz people in Turkey|Laz]], various [[Demographics of Turkey|others]] | timezone1 = [[Time in Turkey|TRT]] | utc_offset1 = +3 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} == Example 2 == {{testcase table |native_name = {{collapsible list |titlestyle = background:transparent; text-align:center; font-size:9pt; |liststyle = text-align:center; |title = Other native names |1= {{native name|ga|Éire agus an Bhreatain Mhór}} <ref name=tearma>The British Isles ''s'' ''pl'' ''Na hOileáin bhriontanacha'' {{cite web | url = http://www.tearma.ie/Search.aspx?term=the+British+Isles | title = the British Isles | work = téarma.ie – Dictionary of Irish Terms | publisher = [[Foras na Gaeilge]] and [[Dublin City University]] | access-date = 18 November 2016}}</ref> |2 = {{native name|sco|Breetish Isles}} |3 = {{native name|cy|Ynysoedd Prydain}} |4 = {{native name|kw|Enesow Bretennek}} |5 = {{native name|gd|Eileanan Bhreatainn}}<ref>{{Citation|url=http://www.gla.ac.uk/departments/celtic/duilleagangidhlig/|title=University of Glasgow Department of Celtic}}</ref> |6 = {{native name|gv|Ny h-Ellanyn Goaldagh}}<ref>{{Citation|url=http://www.tynwald.org.im/papers/press/2008/pr33.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224221228/http://www.tynwald.org.im/papers/press/2008/pr33.pdf|url-status=dead|archive-date=24 February 2009|title=Office of The President of Tynwald}}</ref> |7 = {{native name|fr|Îles Britanniques}}<ref>{{cite web|title=Règlement (1953) (Amendement) Sur l'importation et l'exportation d'animaux|url=https://www.jerseylaw.je/Law/display.aspx?url=lawsinforce%2fhtm%2fLawFiles%2f1950-1959%2fJersey_Law_17-1953.htm|publisher=States of Jersey|access-date=2 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160129030623/http://www.jerseylaw.je/Law/display.aspx?url=lawsinforce%2fhtm%2fLawFiles%2f1950-1959%2fJersey_Law_17-1953.htm|archive-date=29 January 2016|url-status=dead}}</ref> }} |image = <!-- MODIS - Great Britain and Ireland - 2012-06-04 during heat wave.jpg --> |image_caption = Satellite image, excluding [[Shetland]] and the [[Channel Islands]] (out of frame) |image_alt = A map of the British Isles and their location in Europe. |map_image = <!-- British Isles (orthographic projection).svg --> |map_size = 220 |location = [[North-western Europe]] |coordinates = {{Coord|54|N|4|W|scale:10000000|display=inline,title}} |waterbody = [[Atlantic Ocean]] |area_km2 = 315159 |area_footnotes = <ref name=area>[http://islands.unep.ch/Cindex.htm Country/Territory Index, Island Directory], United Nations Environment Programme. Retrieved 9 August 2015.<br />[https://www.gov.im/categories/business-and-industries/iom-key-facts-guide/island-facts/ Island Facts] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304050532/https://www.gov.im/categories/business-and-industries/iom-key-facts-guide/island-facts/ |date=4 March 2016 }}, Isle of Man Government. Retrieved 9 August 2015.<br />According to the UNEP, the Channel Islands have a land area of {{val|194|u=km2|fmt=commas}}, the Republic of Ireland has a land area of {{val|70,282|u=km2|fmt=commas}}, and the United Kingdom has a land area of {{val|244,111|u=km2|fmt=commas}}. According to the Isle of Man Government, the Isle of Man has a land area of {{val|572|u=km2|fmt=commas}}. Therefore, the overall land area of the British Isles is {{val|315159|u=km2|fmt=commas}}.</ref> |total_islands = 6,000+ |highest_mount = {{nowrap|[[Ben Nevis]]}}<ref name=highestpoint>{{Cite news|url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/blog/2016/03/britains-tallest-mountain-is-taller/|title=Great Britain's tallest mountain is taller - Ordnance Survey Blog|date=18 March 2016|work=Ordnance Survey Blog|access-date=9 September 2018|language=en-GB}}</ref> |elevation_m = 1345 |territorial_sea_mi = 12 |eez_km2 = 7354 |population = 71,891,524 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{cite web |url = https://esa.un.org/unpd/wpp/Download/Standard/Population/ |title = World Population Prospects 2017 |access-date = 26 May 2017 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160927210437/https://esa.un.org/unpd/wpp/Download/Standard/Population/ |archive-date = 27 September 2016 |url-status = dead}}</ref> |density_km2 = 216 |languages = [[English language|English]], [[Welsh language|Welsh]], [[Cornish language|Cornish]], [[Irish language|Irish]], [[Manx language|Manx]], [[Scots language|Scots]], [[Scottish Gaelic]], [[French language|French]], [[Guernésiais]], [[Jèrriais]], [[Sercquiais]], [[Shelta]], [[Ulster Scots dialects|Ulster-Scots]], [[Angloromani]] |timezone1 = [[Greenwich Mean Time]] / [[Western European Time]] |utc_offset1 = +0 |timezone1_DST = [[Western European Summer Time]]{{ref label|footnote_a|a}} |utc_offset1_DST = +1 |additional_info = {{Infobox |child=yes |label1 = Drives on the |data1 = left }} |footnotes = {{Ordered list|list_style_type=lower-alpha|item_style=font-size:90%; |{{note|footnote_a}} [[Irish Standard Time]] in the Republic of Ireland, [[British Summer Time]] in the United Kingdom and associated territories. }} }} == Example 3 == {{testcase table |name = Hispaniola |image_name = <!-- File:ISS027-E-17333 - View of Dominican Republic.jpg --> |image_caption = View from the [[International Space Station|ISS]], 2011 |map_image = <!-- Hispaniola (orthographic projection).svg --> |map_caption = |nickname = |local_name = {{native name|es|La Española}}<br/>{{native name|fr|Hispaniola}}<br/>{{native name|ht|Ispayola}}<br/>{{native name|tnq|Quisqueya or Ayití}} |location = [[Caribbean Sea]] |coordinates = {{Coord|19|N|71|W|display=inline,title}} |archipelago = [[Greater Antilles]] |major_islands = {{plainlist| * [[Gonâve Island|Gonâve]] * [[Saona Island|Saona]] * [[Navassa Island|Navassa]] * [[Beata Island|Beata]] * [[Île-à-Vache]] * [[Catalina Island (Dominican Republic)|Catalina]] * [[Tortuga_(Haiti)|Tortuga]] * [[Alto Velo Island|Alto Velo]] }} |area_km2 = 76192 |rank = 22nd |coastline_km = 3059 |highest_mount = [[Pico Duarte]] |elevation_m = 3175 |elevation_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2020.html|title=The World Factbook — Central Intelligence Agency|website=cia.gov}}</ref> |country = {{DOM}} |country_area_km2 = 48,445 |country_capital_and_largest_city = [[Santo Domingo]] |country_largest_city_population= 2,201,941 |country1 = {{HAI}} |country1_area_km2 = 27,747 |country1_capital_and_largest_city = [[Port-au-Prince]] |country1_largest_city_population= 1,234,742 |population = 22,278,000<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2020/weodata/weorept.aspx?pr.x=87&pr.y=3&sy=2015&ey=2015&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=263%2C243&s=LP&grp=0&a= Haiti & The Dominican Republic] IMF population estimates.</ref> |population_as_of = 2020)<br>(both countries combined |density_km2 = 280.8 |ethnic_groups = |additional_info = }} == Other examples == {{testcase table | width_km = 66 | area = a good share of land | length_km = 66 | population = 7,496 | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref name="test">Census info 2010, institute, country, ISBN</ref> | density_km2 = 690 }} {{testcase table | width_km = 66 | area = {{convert|12|km2}} | length_km = 66 }} {{testcase table | width_km = 66 | area_km2 = 66 | length_km = 66 }} {{testcase table | width_km = 7.77 | area_sqmi = 77 | length_km = 77.7 }} {{testcase table | width_km = 7.77 | area_m2 = 77 | length_km = 77.7 }} {{testcase table | width_km = 7.77 | area_sqft = 77 | length_km = 77.7 }} {{testcase table | width_km = 7.77 | area_acre = 77 | length_km = 77.7 }} {{testcase table | width_km = 7.77 | area_ha = 77 | length_km = 77.7 }} {{testcase table | width_km = 7.77 | area_acre = 77 | length_km = 77.7 }} {{testcase table | width_km = 7.77 | area_ha = 77 | length_km = 77.7 }} {{testcase table | name = Bilyana Island | image_name = | image_caption = | location map = Aitcho-Islands-location-map.PNG | map_caption = Location of Aitcho Islands in the South Shetland Islands. | nickname = | location = | coordinates = {{coord|62|23|05|S|59|45|47|W|}} | archipelago = [[Aitcho Islands (South Shetland Islands)|Aitcho group]] | total_islands = | major_islands = | area_ha = 10 | length_m = 450 | width_m = 900 | highest mount = | elevation_m = | population = | population_as_of = | density_km2 = | ethnic_groups = | country = [[Antarctica]] | additional_info = Administered under the [[Antarctic Treaty System]] }} ==EEZ & nautical mile test== {{testcase table |length_mi = 1.9 |length_km = 3 |width_km = 4 |width_ft = 13200 |coastline_km = 11.1 |area_km2 = 8.9 |area_sqmi = 3.4 |territorial_sea_nmi = 12 |territorial_sea_km = 22.22 |eez_km2 = 431273 }} {{testcase table |territorial_sea_mi = 12 |eez_mi = 120 |eez_km2 = 124.27 }} {{testcase table |territorial_sea_nmi = 12 |eez_nmi = 120 |eez_km = 222 }} {{testcase table |territorial_sea_m = 2000 |eez_km2 = 5000 }} {{testcase table |territorial_sea_ft = 2000 |eez_sqmi = 5000 }} 83hq7direyclgyxtgq2nhjg3i6i9mxu 6682977 6682971 2026-05-30T14:16:33Z Pinky sl 2932 6682977 wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} == Testing 1 == {{testcase table | name = Bilyana Island | image name = | image caption = | locator map = Aitcho-Islands-location-map.PNG|thumb| | map caption = Location of Aitcho Islands in the South Shetland Islands. | nickname = | location = | coordinates = {{coord|62|23|05|S|59|45|47|W|}} | archipelago = [[Aitcho Islands (South Shetland Islands)|Aitcho group]] | total islands = | major islands = | area_ha = 10 | length_m = 450 | width_m = 900 | highest mount = | elevation_m = | population = | population as of = | density_km2 = | ethnic groups = | country = [[Antarctica]] | additional info = Administered under the [[Antarctic Treaty System]] }} == Example 1 == {{testcase table | name = Anatolia | native_name = Anadolu, Άνατολή | native_name_lang = tr, gr | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | island_type = [[Peninsula]] | image_alt = | image_map = <!-- AnatolieLimits.jpg --> | map_alt = | map_size = | map_caption = One definition of Anatolia within modern Turkey, excluding most of [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]].<ref name=Merriam>{{cite book |title=Merriam-Webster's Geographical Dictionary |year=2001 |isbn=0-87779-546-0 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |access-date=18 May 2001 |last1=Hopkins |first1=Daniel J. |last2=Staff |first2=Merriam-Webster |author3=편집부 |archive-date=28 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211128204112/https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |url-status=live }}</ref><ref name="Mitchell">Stephen Mitchell (1995). ''Anatolia: Land, Men, and Gods in Asia Minor. The Celts in Anatolia and the impact of Roman rule''. Clarendon Press, 266 pp. {{ISBN|978-0198150299}} [https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170329114033/https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC |date=29 March 2017 }}</ref> Other definitions are coterminous with Turkey's eastern and southern border. | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|39|N|35|E|type:country|display=inline}} | etymology = "the East", from Greek | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 756.000 | area_footnotes = <ref>{{cite web|url=http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|title=History of Anatolia|last=Sansal|first=Burak|access-date=7 December 2017|archive-date=6 April 2002|archive-url=https://web.archive.org/web/20020406054235/http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|url-status=live}}</ref><br>(incl. [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]]) | rank = | length_km = <!-- or |length_m= --> | length_footnotes = | width_km = <!-- or |width_m= --> | width_footnotes = | coastline_km = <!-- or |coastline_m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = Turkey | country_largest_city_type = city | country_largest_city = [[Ankara]] | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = 5.700.000<ref>{{cite web |title=Turkish Statistical Institute The Results of Address Based Population Registration System 2017 |url=http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |website=www.turkstat.gov.tr |access-date=2 September 2020 |archive-date=2 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052504/http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |url-status=live }}</ref> | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_km2 = <!-- or |country_area_m2= or |country_area_ha= --> | demonym = Anatolian | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = | density_rank = | density_footnotes = | languages = [[Turkish language|Turkish]], [[Kurdish languages|Kurdish]], [[Armenian language|Armenian]], [[Arabic]], [[Greek language|Greek]], [[Neo-Aramaic languages|Aramaic]], [[Kabardian language|Kabardian]], various [[Languages of Turkey|others]] | ethnic_groups = [[Turkish people|Turks]], [[Kurds]], [[Armenians]], [[Arabs in Turkey|Arabs]], [[Greeks]], [[Assyrian people]], [[Laz people in Turkey|Laz]], various [[Demographics of Turkey|others]] | timezone1 = [[Time in Turkey|TRT]] | utc_offset1 = +3 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} == Example 2 == {{testcase table |native_name = {{collapsible list |titlestyle = background:transparent; text-align:center; font-size:9pt; |liststyle = text-align:center; |title = Other native names |1= {{native name|ga|Éire agus an Bhreatain Mhór}} <ref name=tearma>The British Isles ''s'' ''pl'' ''Na hOileáin bhriontanacha'' {{cite web | url = http://www.tearma.ie/Search.aspx?term=the+British+Isles | title = the British Isles | work = téarma.ie – Dictionary of Irish Terms | publisher = [[Foras na Gaeilge]] and [[Dublin City University]] | access-date = 18 November 2016}}</ref> |2 = {{native name|sco|Breetish Isles}} |3 = {{native name|cy|Ynysoedd Prydain}} |4 = {{native name|kw|Enesow Bretennek}} |5 = {{native name|gd|Eileanan Bhreatainn}}<ref>{{Citation|url=http://www.gla.ac.uk/departments/celtic/duilleagangidhlig/|title=University of Glasgow Department of Celtic}}</ref> |6 = {{native name|gv|Ny h-Ellanyn Goaldagh}}<ref>{{Citation|url=http://www.tynwald.org.im/papers/press/2008/pr33.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224221228/http://www.tynwald.org.im/papers/press/2008/pr33.pdf|url-status=dead|archive-date=24 February 2009|title=Office of The President of Tynwald}}</ref> |7 = {{native name|fr|Îles Britanniques}}<ref>{{cite web|title=Règlement (1953) (Amendement) Sur l'importation et l'exportation d'animaux|url=https://www.jerseylaw.je/Law/display.aspx?url=lawsinforce%2fhtm%2fLawFiles%2f1950-1959%2fJersey_Law_17-1953.htm|publisher=States of Jersey|access-date=2 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160129030623/http://www.jerseylaw.je/Law/display.aspx?url=lawsinforce%2fhtm%2fLawFiles%2f1950-1959%2fJersey_Law_17-1953.htm|archive-date=29 January 2016|url-status=dead}}</ref> }} |image = <!-- MODIS - Great Britain and Ireland - 2012-06-04 during heat wave.jpg --> |image_caption = Satellite image, excluding [[Shetland]] and the [[Channel Islands]] (out of frame) |image_alt = A map of the British Isles and their location in Europe. |map_image = <!-- British Isles (orthographic projection).svg --> |map_size = 220 |location = [[North-western Europe]] |coordinates = {{Coord|54|N|4|W|scale:10000000|display=inline}} |waterbody = [[Atlantic Ocean]] |area_km2 = 315159 |area_footnotes = <ref name=area>[http://islands.unep.ch/Cindex.htm Country/Territory Index, Island Directory], United Nations Environment Programme. Retrieved 9 August 2015.<br />[https://www.gov.im/categories/business-and-industries/iom-key-facts-guide/island-facts/ Island Facts] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304050532/https://www.gov.im/categories/business-and-industries/iom-key-facts-guide/island-facts/ |date=4 March 2016 }}, Isle of Man Government. Retrieved 9 August 2015.<br />According to the UNEP, the Channel Islands have a land area of {{val|194|u=km2|fmt=commas}}, the Republic of Ireland has a land area of {{val|70.282|u=km2|fmt=commas}}, and the United Kingdom has a land area of {{val|244.111|u=km2|fmt=commas}}. According to the Isle of Man Government, the Isle of Man has a land area of {{val|572|u=km2|fmt=commas}}. Therefore, the overall land area of the British Isles is {{val|315159|u=km2|fmt=commas}}.</ref> |total_islands = 6.000+ |highest_mount = {{nowrap|[[Ben Nevis]]}}<ref name=highestpoint>{{Cite news|url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/blog/2016/03/britains-tallest-mountain-is-taller/|title=Great Britain's tallest mountain is taller - Ordnance Survey Blog|date=18 March 2016|work=Ordnance Survey Blog|access-date=9 September 2018|language=en-GB}}</ref> |elevation_m = 1345 |territorial_sea_mi = 12 |eez_km2 = 7354 |population = 71.891.524 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{cite web |url = https://esa.un.org/unpd/wpp/Download/Standard/Population/ |title = World Population Prospects 2017 |access-date = 26 May 2017 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160927210437/https://esa.un.org/unpd/wpp/Download/Standard/Population/ |archive-date = 27 September 2016 |url-status = dead}}</ref> |density_km2 = 216 |languages = [[English language|English]], [[Welsh language|Welsh]], [[Cornish language|Cornish]], [[Irish language|Irish]], [[Manx language|Manx]], [[Scots language|Scots]], [[Scottish Gaelic]], [[French language|French]], [[Guernésiais]], [[Jèrriais]], [[Sercquiais]], [[Shelta]], [[Ulster Scots dialects|Ulster-Scots]], [[Angloromani]] |timezone1 = [[Greenwich Mean Time]] / [[Western European Time]] |utc_offset1 = +0 |timezone1_DST = [[Western European Summer Time]]{{ref label|footnote_a|a}} |utc_offset1_DST = +1 |additional_info = {{Infobox |child=yes |label1 = Drives on the |data1 = left }} |footnotes = {{Ordered list|list_style_type=lower-alpha|item_style=font-size:90%; |{{note|footnote_a}} [[Irish Standard Time]] in the Republic of Ireland, [[British Summer Time]] in the United Kingdom and associated territories. }} }} == Example 3 == {{testcase table |name = Hispaniola |image_name = <!-- File:ISS027-E-17333 - View of Dominican Republic.jpg --> |image_caption = View from the [[International Space Station|ISS]], 2011 |map_image = <!-- Hispaniola (orthographic projection).svg --> |map_caption = |nickname = |local_name = {{native name|es|La Española}}<br/>{{native name|fr|Hispaniola}}<br/>{{native name|ht|Ispayola}}<br/>{{native name|tnq|Quisqueya or Ayití}} |location = [[Caribbean Sea]] |coordinates = {{Coord|19|N|71|W|display=inline}} |archipelago = [[Greater Antilles]] |major_islands = {{plainlist| * [[Gonâve Island|Gonâve]] * [[Saona Island|Saona]] * [[Navassa Island|Navassa]] * [[Beata Island|Beata]] * [[Île-à-Vache]] * [[Catalina Island (Dominican Republic)|Catalina]] * [[Tortuga_(Haiti)|Tortuga]] * [[Alto Velo Island|Alto Velo]] }} |area_km2 = 76192 |rank = 22nd |coastline_km = 3059 |highest_mount = [[Pico Duarte]] |elevation_m = 3175 |elevation_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2020.html|title=The World Factbook — Central Intelligence Agency|website=cia.gov}}</ref> |country = {{DOM}} |country_area_km2 = 48.445 |country_capital_and_largest_city = [[Santo Domingo]] |country_largest_city_population= 2,201,941 |country1 = {{HAI}} |country1_area_km2 = 27,747 |country1_capital_and_largest_city = [[Port-au-Prince]] |country1_largest_city_population= 1.234.742 |population = 22.278.000<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2020/weodata/weorept.aspx?pr.x=87&pr.y=3&sy=2015&ey=2015&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=263%2C243&s=LP&grp=0&a= Haiti & The Dominican Republic] IMF population estimates.</ref> |population_as_of = 2020)<br>(both countries combined |density_km2 = 280.8 |ethnic_groups = |additional_info = }} == Other examples == {{testcase table | width_km = 66 | area = a good share of land | length_km = 66 | population = 7.496 | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref name="test">Census info 2010, institute, country, ISBN</ref> | density_km2 = 690 }} {{testcase table | width_km = 66 | area = {{convert|12|km2}} | length_km = 66 }} {{testcase table | width_km = 66 | area_km2 = 66 | length_km = 66 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_sqmi = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_m2 = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_sqft = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_acre = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_ha = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_acre = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_ha = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | name = Bilyana Island | image_name = | image_caption = | location map = Aitcho-Islands-location-map.PNG | map_caption = Location of Aitcho Islands in the South Shetland Islands. | nickname = | location = | coordinates = {{coord|62|23|05|S|59|45|47|W|}} | archipelago = [[Aitcho Islands (South Shetland Islands)|Aitcho group]] | total_islands = | major_islands = | area_ha = 10 | length_m = 450 | width_m = 900 | highest mount = | elevation_m = | population = | population_as_of = | density_km2 = | ethnic_groups = | country = [[Antarctica]] | additional_info = Administered under the [[Antarctic Treaty System]] }} ==EEZ & nautical mile test== {{testcase table |length_mi = 1.9 |length_km = 3 |width_km = 4 |width_ft = 13200 |coastline_km = 11,1 |area_km2 = 8,9 |area_sqmi = 3,4 |territorial_sea_nmi = 12 |territorial_sea_km = 22,22 |eez_km2 = 431273 }} {{testcase table |territorial_sea_mi = 12 |eez_mi = 120 |eez_km2 = 124,27 }} {{testcase table |territorial_sea_nmi = 12 |eez_nmi = 120 |eez_km = 222 }} {{testcase table |territorial_sea_m = 2000 |eez_km2 = 5000 }} {{testcase table |territorial_sea_ft = 2000 |eez_sqmi = 5000 }} 2khm17u0o4dc952fyow1du1cgbcylra 6682980 6682977 2026-05-30T14:24:42Z Pinky sl 2932 /* Example 3 */ 6682980 wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} == Testing 1 == {{testcase table | name = Bilyana Island | image name = | image caption = | locator map = Aitcho-Islands-location-map.PNG|thumb| | map caption = Location of Aitcho Islands in the South Shetland Islands. | nickname = | location = | coordinates = {{coord|62|23|05|S|59|45|47|W|}} | archipelago = [[Aitcho Islands (South Shetland Islands)|Aitcho group]] | total islands = | major islands = | area_ha = 10 | length_m = 450 | width_m = 900 | highest mount = | elevation_m = | population = | population as of = | density_km2 = | ethnic groups = | country = [[Antarctica]] | additional info = Administered under the [[Antarctic Treaty System]] }} == Example 1 == {{testcase table | name = Anatolia | native_name = Anadolu, Άνατολή | native_name_lang = tr, gr | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | island_type = [[Peninsula]] | image_alt = | image_map = <!-- AnatolieLimits.jpg --> | map_alt = | map_size = | map_caption = One definition of Anatolia within modern Turkey, excluding most of [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]].<ref name=Merriam>{{cite book |title=Merriam-Webster's Geographical Dictionary |year=2001 |isbn=0-87779-546-0 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |access-date=18 May 2001 |last1=Hopkins |first1=Daniel J. |last2=Staff |first2=Merriam-Webster |author3=편집부 |archive-date=28 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211128204112/https://books.google.com/books?id=Co_VIPIJerIC&q=anatolia+geographical+dictionary&pg=PA883 |url-status=live }}</ref><ref name="Mitchell">Stephen Mitchell (1995). ''Anatolia: Land, Men, and Gods in Asia Minor. The Celts in Anatolia and the impact of Roman rule''. Clarendon Press, 266 pp. {{ISBN|978-0198150299}} [https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170329114033/https://books.google.com/books?id=pUYtwuve40kC |date=29 March 2017 }}</ref> Other definitions are coterminous with Turkey's eastern and southern border. | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|39|N|35|E|type:country|display=inline}} | etymology = "the East", from Greek | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 756.000 | area_footnotes = <ref>{{cite web|url=http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|title=History of Anatolia|last=Sansal|first=Burak|access-date=7 December 2017|archive-date=6 April 2002|archive-url=https://web.archive.org/web/20020406054235/http://www.allaboutturkey.com/anatolia.htm|url-status=live}}</ref><br>(incl. [[Southeastern Anatolia region|Southeastern]] and [[Eastern Anatolia region]]) | rank = | length_km = <!-- or |length_m= --> | length_footnotes = | width_km = <!-- or |width_m= --> | width_footnotes = | coastline_km = <!-- or |coastline_m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = Turkey | country_largest_city_type = city | country_largest_city = [[Ankara]] | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = 5.700.000<ref>{{cite web |title=Turkish Statistical Institute The Results of Address Based Population Registration System 2017 |url=http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |website=www.turkstat.gov.tr |access-date=2 September 2020 |archive-date=2 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052504/http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=27587 |url-status=live }}</ref> | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_km2 = <!-- or |country_area_m2= or |country_area_ha= --> | demonym = Anatolian | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = | density_rank = | density_footnotes = | languages = [[Turkish language|Turkish]], [[Kurdish languages|Kurdish]], [[Armenian language|Armenian]], [[Arabic]], [[Greek language|Greek]], [[Neo-Aramaic languages|Aramaic]], [[Kabardian language|Kabardian]], various [[Languages of Turkey|others]] | ethnic_groups = [[Turkish people|Turks]], [[Kurds]], [[Armenians]], [[Arabs in Turkey|Arabs]], [[Greeks]], [[Assyrian people]], [[Laz people in Turkey|Laz]], various [[Demographics of Turkey|others]] | timezone1 = [[Time in Turkey|TRT]] | utc_offset1 = +3 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} == Example 2 == {{testcase table |native_name = {{collapsible list |titlestyle = background:transparent; text-align:center; font-size:9pt; |liststyle = text-align:center; |title = Other native names |1= {{native name|ga|Éire agus an Bhreatain Mhór}} <ref name=tearma>The British Isles ''s'' ''pl'' ''Na hOileáin bhriontanacha'' {{cite web | url = http://www.tearma.ie/Search.aspx?term=the+British+Isles | title = the British Isles | work = téarma.ie – Dictionary of Irish Terms | publisher = [[Foras na Gaeilge]] and [[Dublin City University]] | access-date = 18 November 2016}}</ref> |2 = {{native name|sco|Breetish Isles}} |3 = {{native name|cy|Ynysoedd Prydain}} |4 = {{native name|kw|Enesow Bretennek}} |5 = {{native name|gd|Eileanan Bhreatainn}}<ref>{{Citation|url=http://www.gla.ac.uk/departments/celtic/duilleagangidhlig/|title=University of Glasgow Department of Celtic}}</ref> |6 = {{native name|gv|Ny h-Ellanyn Goaldagh}}<ref>{{Citation|url=http://www.tynwald.org.im/papers/press/2008/pr33.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224221228/http://www.tynwald.org.im/papers/press/2008/pr33.pdf|url-status=dead|archive-date=24 February 2009|title=Office of The President of Tynwald}}</ref> |7 = {{native name|fr|Îles Britanniques}}<ref>{{cite web|title=Règlement (1953) (Amendement) Sur l'importation et l'exportation d'animaux|url=https://www.jerseylaw.je/Law/display.aspx?url=lawsinforce%2fhtm%2fLawFiles%2f1950-1959%2fJersey_Law_17-1953.htm|publisher=States of Jersey|access-date=2 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160129030623/http://www.jerseylaw.je/Law/display.aspx?url=lawsinforce%2fhtm%2fLawFiles%2f1950-1959%2fJersey_Law_17-1953.htm|archive-date=29 January 2016|url-status=dead}}</ref> }} |image = <!-- MODIS - Great Britain and Ireland - 2012-06-04 during heat wave.jpg --> |image_caption = Satellite image, excluding [[Shetland]] and the [[Channel Islands]] (out of frame) |image_alt = A map of the British Isles and their location in Europe. |map_image = <!-- British Isles (orthographic projection).svg --> |map_size = 220 |location = [[North-western Europe]] |coordinates = {{Coord|54|N|4|W|scale:10000000|display=inline}} |waterbody = [[Atlantic Ocean]] |area_km2 = 315159 |area_footnotes = <ref name=area>[http://islands.unep.ch/Cindex.htm Country/Territory Index, Island Directory], United Nations Environment Programme. Retrieved 9 August 2015.<br />[https://www.gov.im/categories/business-and-industries/iom-key-facts-guide/island-facts/ Island Facts] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304050532/https://www.gov.im/categories/business-and-industries/iom-key-facts-guide/island-facts/ |date=4 March 2016 }}, Isle of Man Government. Retrieved 9 August 2015.<br />According to the UNEP, the Channel Islands have a land area of {{val|194|u=km2|fmt=commas}}, the Republic of Ireland has a land area of {{val|70.282|u=km2|fmt=commas}}, and the United Kingdom has a land area of {{val|244.111|u=km2|fmt=commas}}. According to the Isle of Man Government, the Isle of Man has a land area of {{val|572|u=km2|fmt=commas}}. Therefore, the overall land area of the British Isles is {{val|315159|u=km2|fmt=commas}}.</ref> |total_islands = 6.000+ |highest_mount = {{nowrap|[[Ben Nevis]]}}<ref name=highestpoint>{{Cite news|url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/blog/2016/03/britains-tallest-mountain-is-taller/|title=Great Britain's tallest mountain is taller - Ordnance Survey Blog|date=18 March 2016|work=Ordnance Survey Blog|access-date=9 September 2018|language=en-GB}}</ref> |elevation_m = 1345 |territorial_sea_mi = 12 |eez_km2 = 7354 |population = 71.891.524 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{cite web |url = https://esa.un.org/unpd/wpp/Download/Standard/Population/ |title = World Population Prospects 2017 |access-date = 26 May 2017 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160927210437/https://esa.un.org/unpd/wpp/Download/Standard/Population/ |archive-date = 27 September 2016 |url-status = dead}}</ref> |density_km2 = 216 |languages = [[English language|English]], [[Welsh language|Welsh]], [[Cornish language|Cornish]], [[Irish language|Irish]], [[Manx language|Manx]], [[Scots language|Scots]], [[Scottish Gaelic]], [[French language|French]], [[Guernésiais]], [[Jèrriais]], [[Sercquiais]], [[Shelta]], [[Ulster Scots dialects|Ulster-Scots]], [[Angloromani]] |timezone1 = [[Greenwich Mean Time]] / [[Western European Time]] |utc_offset1 = +0 |timezone1_DST = [[Western European Summer Time]]{{ref label|footnote_a|a}} |utc_offset1_DST = +1 |additional_info = {{Infobox |child=yes |label1 = Drives on the |data1 = left }} |footnotes = {{Ordered list|list_style_type=lower-alpha|item_style=font-size:90%; |{{note|footnote_a}} [[Irish Standard Time]] in the Republic of Ireland, [[British Summer Time]] in the United Kingdom and associated territories. }} }} == Example 3 == {{testcase table |name = Hispaniola |image_name = <!-- File:ISS027-E-17333 - View of Dominican Republic.jpg --> |image_caption = View from the [[International Space Station|ISS]], 2011 |map_image = <!-- Hispaniola (orthographic projection).svg --> |map_caption = |nickname = |local_name = {{native name|es|La Española}}<br/>{{native name|fr|Hispaniola}}<br/>{{native name|ht|Ispayola}}<br/>{{native name|tnq|Quisqueya or Ayití}} |location = [[Caribbean Sea]] |coordinates = {{Coord|19|N|71|W|display=inline}} |archipelago = [[Greater Antilles]] |major_islands = {{plainlist| * [[Gonâve Island|Gonâve]] * [[Saona Island|Saona]] * [[Navassa Island|Navassa]] * [[Beata Island|Beata]] * [[Île-à-Vache]] * [[Catalina Island (Dominican Republic)|Catalina]] * [[Tortuga_(Haiti)|Tortuga]] * [[Alto Velo Island|Alto Velo]] }} |area_km2 = 76192 |rank = 22. |coastline_km = 3059 |highest_mount = [[Pico Duarte]] |elevation_m = 3175 |elevation_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2020.html|title=The World Factbook — Central Intelligence Agency|website=cia.gov}}</ref> |country = {{DOM}} |country_area_km2 = 48.445 |country_capital_and_largest_city = [[Santo Domingo]] |country_largest_city_population= 2,201,941 |country1 = {{HAI}} |country1_area_km2 = 27,747 |country1_capital_and_largest_city = [[Port-au-Prince]] |country1_largest_city_population= 1.234.742 |population = 22.278.000<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2020/weodata/weorept.aspx?pr.x=87&pr.y=3&sy=2015&ey=2015&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=263%2C243&s=LP&grp=0&a= Haiti & The Dominican Republic] IMF population estimates.</ref> |population_as_of = 2020)<br>(both countries combined |density_km2 = 280,8 |ethnic_groups = |additional_info = }} == Other examples == {{testcase table | width_km = 66 | area = a good share of land | length_km = 66 | population = 7.496 | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref name="test">Census info 2010, institute, country, ISBN</ref> | density_km2 = 690 }} {{testcase table | width_km = 66 | area = {{convert|12|km2}} | length_km = 66 }} {{testcase table | width_km = 66 | area_km2 = 66 | length_km = 66 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_sqmi = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_m2 = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_sqft = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_acre = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_ha = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_acre = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | width_km = 7,77 | area_ha = 77 | length_km = 77,7 }} {{testcase table | name = Bilyana Island | image_name = | image_caption = | location map = Aitcho-Islands-location-map.PNG | map_caption = Location of Aitcho Islands in the South Shetland Islands. | nickname = | location = | coordinates = {{coord|62|23|05|S|59|45|47|W|}} | archipelago = [[Aitcho Islands (South Shetland Islands)|Aitcho group]] | total_islands = | major_islands = | area_ha = 10 | length_m = 450 | width_m = 900 | highest mount = | elevation_m = | population = | population_as_of = | density_km2 = | ethnic_groups = | country = [[Antarctica]] | additional_info = Administered under the [[Antarctic Treaty System]] }} ==EEZ & nautical mile test== {{testcase table |length_mi = 1.9 |length_km = 3 |width_km = 4 |width_ft = 13200 |coastline_km = 11,1 |area_km2 = 8,9 |area_sqmi = 3,4 |territorial_sea_nmi = 12 |territorial_sea_km = 22,22 |eez_km2 = 431273 }} {{testcase table |territorial_sea_mi = 12 |eez_mi = 120 |eez_km2 = 124,27 }} {{testcase table |territorial_sea_nmi = 12 |eez_nmi = 120 |eez_km = 222 }} {{testcase table |territorial_sea_m = 2000 |eez_km2 = 5000 }} {{testcase table |territorial_sea_ft = 2000 |eez_sqmi = 5000 }} 3fyufan98qhebz2lx80t4m9dsskbtzu 10 404408 6683076 5650088 2026-05-30T17:04:33Z Pinky sl 2932 posodobitev 6683076 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{High-use}} <!--Categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]])--> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfoboxImage|Module:Infobox mapframe|Module:Coordinates|Module:Check for unknown parameters|Module:Check for conflicting parameters}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje otoki/styles.css}} {{Uses Wikidata|P625}} Ta predloga je namenjena uporabi v članku o [[otok]]u ali [[otočje|otočju]]. Za otoke ali otočja, katerih pripadnost je sporna, uporabite {{para|disputed|yes}} ==Prazno infopolje == {{Parameter names example| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates = {{coord|0|0}} | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_title | country1_admin_divisions_title_1 | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_km2 | country8_area_m2 | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map = World| pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | mapframe = yes | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft = 123 | width_km = 123 | width_m = 123| width_max_ft =123 | width_max_km = 123| width_max_m =123 | width_max_mi = 123| width_mi = 123 | width_min_ft = 123| width_min_km = 123 | width_min_m = 123 | width_min_mi = 123 }} {{clear}} ===Metrične enote=== <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Otoki | name = {{subst:PAGENAME}} | native_name = <!-- or |local_name= --> | native_name_link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | image_name = | image_size = | image_caption = | image_alt = | image_map = | image_map_alt = | image_map_size = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | mapframe = yes<!-- see [[#Mapframe maps]] for more parameters --> | coordinates = <!-- {{coord|display=it}} --> | etymology = | location = <!-- mandatory, body of water where located --> | grid_reference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = <!-- or |area_m2= or |area_ha= --> | area_footnotes = | rank = | length_km = <!-- or |length_m= --> | length_footnotes = | width_km = <!-- or |width_m= --> | width_footnotes = | coastline_km = <!-- or |coastline_m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = <!-- mandatory --> | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = | country_admin_divisions_title_1 = | country_admin_divisions_1 = | country_admin_divisions_title_2 = | country_admin_divisions_2 = | country_capital_type = | country_capital = | country_largest_city_type = | country_largest_city = | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_km2 = <!-- or |country_area_m2= or |country_area_ha= --> | country1 = | country1_admin_divisions_title = | country1_admin_divisions = | country1_admin_divisions_title_1 = | country1_admin_divisions_1 = | country1_capital_type = | country1_capital = | country1_largest_city_type = | country1_largest_city = | country1_capital_and_largest_city = | country1_largest_city_population = | country1_leader_title = | country1_leader_name = | country1_area_km2 = <!-- or |country1_area_m2= or |country1_area_ha= --> | demonym = | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = | density_rank = | density_footnotes = | languages = | ethnic_groups = | timezone1 = | utc_offset1 = | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} </syntaxhighlight> ===Nemetrične enote=== <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Otoki | name = <!-- mandatory --> | native_name = <!-- or |local_name= --> | native_name_link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = | image_map = | image_map_alt = | image_map_size = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | mapframe = yes<!-- see below for more parameters --> | coordinates = <!-- {{coord|LATITUDE|N/S|LONGITUDE|E/W|display=it}} --> | etymology = | location = <!-- mandatory, body of water where located --> | grid_reference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_sqmi = <!-- or |area_sqft= or |area_acre= --> | area_footnotes = | rank = | length_mi = <!-- or |length_ft= --> | length_footnotes = | width_mi = <!-- or |width_ft= --> | width_footnotes = | coastline_mi = <!-- or |coastline_ft= --> | coastline_footnotes = | elevation_ft = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = <!-- mandatory --> | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = | country_admin_divisions_title_1 = | country_admin_divisions_1 = | country_admin_divisions_title_2 = | country_admin_divisions_2 = | country_capital_type = | country_capital = | country_largest_city_type = | country_largest_city = | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_sqmi = <!-- or |country_area_sqft= or |country_area_acre= --> | country1 = | country1_admin_divisions_title = | country1_admin_divisions = | country1_admin_divisions_title_1 = | country1_admin_divisions_1 = | country1_capital_type = | country1_capital = | country1_largest_city_type = | country1_largest_city = | country1_capital_and_largest_city = | country1_largest_city_population = | country1_leader_title = | country1_leader_name = | country1_area_sqmi = <!-- or |country1_area_sqft= or |country1_area_acre= --> | demonym = | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_sqmi = | density_rank = | density_footnotes = | ethnic_groups = | timezone1 = | utc_offset1 = | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} </syntaxhighlight> ===Razpon širine === Za določitev razpona širine, nadomestite {{para|width_km}} ali {{para|width_m}} ali {{para|width_mi}} ali {{para|width_ft}} z enim izmed sledečih: <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_km = | width_max_km = </syntaxhighlight> ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_m = | width_max_m = </syntaxhighlight> ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_mi = | width_max_mi = </syntaxhighlight> ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_ft = | width_max_ft = </syntaxhighlight> {{clear}} ==Parametri== ===Obvezni=== * '''name''' = the official name (without the word ''island'') * '''location''' = the sea in which the island is located * '''country''' = where the island is located. Either specify the standard three-letter [[ISO 3166-1 alpha-3]] code for the country, or a name by which the country is commonly known (e.g., "US", "South Korea", "Democratic People's Republic of Korea"). If the island is shared, then use "country 1" and "country 2" and list them alphabetically. ===Neobvezni=== * '''native_name''' = only when the common name is different from the native name. To remove the "native name" prefix, use '''local_name''' instead. * '''native_name_link''' = link to the article about the language used for the native name. * '''sobriquet''' (or '''nickname''') = for a well-known [[sobriquet]] or nickname * '''image''' = locator/satellite/other map image (without the prefix "File:" or "Image:") ** '''image_caption''' = caption for the image ** '''image_size''' = size of the image in [[pixel]]s (e.g., "{{mono|100px}}") ** '''image_alt''' = alt text for readers who cannot see the image; see [[Wikipedia:Alternative text for images]] for more information * '''image_map''' = locator/satellite/other map image (without the prefix "File:" or "Image:") ** '''image_map_caption''' = caption for the image ** '''image_map_size''' = size of the image in [[pixel]]s (e.g., "{{mono|100px}}") ** '''image_map_alt''' = alt text for readers who cannot see the image; see [[Wikipedia:Alternative text for images]] for more information * '''pushpin_map''' = the name of a location map as per [[Template:Location map]] (e.g. ''Indonesia'' or ''Russia'') ** '''pushpin_map_alt''' = alt text for the map, primarily for visually impaired readers ** '''pushpin_map_caption''' = a map caption if desired ** '''pushpin_relief''' = whether to use a relief map if one is available ** '''pushpin_map_width''' = the width of the map * '''mapframe''' = whether to use {{tl|Infobox mapframe}}. See [[#Mapframe maps]] for more information. * '''coordinates''' = coordinates in the {{tl|Coord}} format (<code>type:isle</code> is added by default, unless another <code>type</code> is specified) * '''Grid_Reference''' = Ordnance survey grid ref (UK only) * '''archipelago''' = the name of the group of islands the island belongs to * '''total_islands''' = total number of islands (for archipelagos only) * '''major_islands''' = names of the major islands (for archipelagos only) * '''area_km2''' or '''area_sqmi''' or '''area_m2''' or '''area_sqft''' or '''area_acre''' or '''area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''area_footnotes''' = references for area values using {{tag|ref}} format. * '''rank''' = the island's rank among other islands in the world in terms of size (1st being the largest island), as indicated in "[[List of islands by area]]" * '''length_km''' or '''length_mi''' or '''length_m''' or '''length_ft''' = the length in either kilometres or miles or metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''length_footnotes''' = references for length values using {{tag|ref}} format. * '''width_km''' or '''width_mi''' or '''width_m''' or '''width_ft''' = the width in either kilometres or miles or metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''width_footnotes''' = references for width values using {{tag|ref}} format. * '''coastline_km''' or '''coastline_mi''' or '''coastline_m''' or '''coastline_ft''' = the length of the coastline in either kilometres or miles or metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''coastline_footnotes''' = references for coastline values using {{tag|ref}} format. * '''elevation_m''' or '''elevation_ft''' = the height of the highest point in either metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''elevation_footnotes''' = references for elevation values using {{tag|ref}} format. * '''highest_mount''' = name of the highest point on the island, if any * '''country_admin_divisions_title''' = title for the administrative divisions * '''country_admin_divisions''' = the administrative divisions that govern the island * '''country_admin_divisions_title_1''' = (country admin_divisions title 1) * '''country_admin_divisions_1''' = (country admin divisions 1) * '''country_admin_divisions_title_2''' = (country admin divisions title 2) * '''country_admin_divisions_2''' = (country admin divisions 2) * '''country_capital_type''' = the capital's type of settlement (default value is "city") * '''country_capital''' * '''country_largest_city_type''' = the largest city's type of settlement (default value is "settlement") * '''country_largest_city''' * '''country_capital_and_largest_city''' * '''country_largest_city_population''' * '''country_leader_title''' * '''country_leader_name''' * '''country_area_km2''' or '''country_area_sqmi''' or '''country_area_m2''' or '''country_area_sqft''' or '''country_area_acre''' or '''country_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically * '''country1''' = (see '''country''') * '''country1_admin_divisions_title''' = (country_admin_divisions_title) * '''country1_admin_divisions''' = (country_admin_divisions) * '''country1_capital_type''' = (country_capital_type) * '''country1_capital''' = (country_capital) * '''country1_largest_city type''' = (country_largest_city_type) * '''country1_largest_city''' = (country_largest_city) * '''country1_capital_and_largest_city''' = (country_capital_and_largest_city) * '''country1_largest_city_population''' = (country_largest_city_population) * '''country1_leader_title''' * '''country1_leader_name''' * '''country1_area_km2''' or '''country1_area_sqmi''' or '''country1_area_m2''' or '''country1_area_sqft''' or '''country1_area_acre''' or '''country1_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically * '''country2''' = (see '''country''') * '''country2_admin_divisions_title''' = (country_admin_divisions_title) * '''country2_admin_divisions''' = (country_admin_divisions) * '''country2_capital_type''' = (country_capital_type) * '''country2_capital''' = (country_capital) * '''country2_largest_city_type''' = (country_largest_city_type) * '''country2_largest_city''' = (country_largest_city) * '''country2_capital_and_largest_city''' = (country_capital_and_largest_city) * '''country2_largest_city_population''' = (country_largest_city_population) * '''country2_leader_title''' * '''country2_leader_name''' * '''country2_area_km2''' or '''country2_area_sqmi''' or '''country2_area_m2''' or '''country2_area_sqft''' or '''country2_area_acre''' or '''country2_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically *: '''...''' * '''country8''' = (see '''country''') * '''country8_admin_divisions_title''' = (country_admin_divisions_title) * '''country8_admin_divisions''' = (country_admin_divisions) * '''country8_capital_type''' = (country_capital_type) * '''country8_capital''' = (country_capital) * '''country8_largest_city_type''' = (country_largest_city_type) * '''country8_largest_city''' = (country_largest_city) * '''country8_capital_and_largest_city''' = (country_capital_and_largest_city) * '''country8_largest_city_population''' = (country_largest_city_population) * '''country8_leader_title''' * '''country8_leader_name''' * '''country8_area_km2''' or '''country8_area_sqmi''' or '''country8_area_m2''' or '''country8_area_sqft''' or '''country8_area_acre''' or '''country8_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically * '''demonym''' = the name the people of the island are called that is based on location * '''population''' = the size of the island's population * '''population_as_of''' = the year when the population [[census]] took place ** '''population_footnotes''' = references for population values using {{tag|ref}} format. * '''density_km2''' or '''density_sqmi''' = the [[population density]] of the island expressed in either persons per square kilometres or persons per square miles without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically. For example, if the number is 85, the output for <code>density km2</code> is {{convert|85|PD/km2|PD/sqmi|abbr=on}}. ** '''density_footnotes''' = references for density values using {{tag|ref}} format. * '''languages''' = list of native languages spoken by the island's population * '''ethnic_groups''' = list the major [[ethnic group]]s making up the island's population * '''timezone1''' = * '''utc_offset1''' = * '''timezone1_DST''' = * '''utc_offset1_DST''' = * '''timezone2''' = * '''utc_offset2''' = * '''timezone2_DST''' = * '''utc_offset2_DST''' = * '''website''' = * '''additional_info''' = a space for additional information at the bottom of the infobox * '''footnotes''' = ===Lokacijski zemljevidi=== The <code>map</code> parameter can be used to display a map with a location marker. {{Infopolje Otoki | name = Santa Catalina Island | pushpin_map = USA California | pushpin_map_width = 220 | coordinates = {{coord|33|23|0|N|118|25|0|W|display=inline}} | display = inline | location = [[Tihi ocean]] | country = ZDA }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto; font-size: 90%;"> {{Infopolje Otoki | name = Santa Catalina Island | pushpin_map = USA California | pushpin_map_width = 220 | coordinates = {{coord|33|23|0|N|118|25|0|W|display=inline}} | location = [[Tihi ocean]] | country = ZDA }} </syntaxhighlight> The <code>pushpin_map_caption</code> parameter can be used to display a caption below the map. A width of 220px is generally recommended but this width should be reduced for maps that are taller than they are wide. Use <code>pushpin_map_width=220</code> and not <code>pushpin_map_width=220px</code>. {{clear}} ===Mapframe maps=== {{Infobox mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes, unless any of these are set: {{para|pushpin_map}}, {{para|map}}, {{para|image_map}}, {{para|map_image}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker = island | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes }} ===Disputed territory=== If the territory in question is disputed, use {{para|disputed|yes}}, which will add an additional header to show which other countries are making a claim. {{Infopolje Otoki | disputed = yes | name = Liancourt Rocks | plural = yes | other_names = Dokdo, Takeshima | image_name = Location-of-Liancourt-rocks-en.png | image_size = 300px | image_caption = Location of the Liancourt Rocks in the Sea of Japan (East Sea) between South Korea and Japan | image_map = Liancourt Rocks Map.svg | map_caption = Liancourt Rocks | location = [[Sea of Japan]] (East Sea) | coordinates = {{coord|37|14|30|N|131|52|0|E|display=inline}} | total_islands = 90 (37 permanent land) | major_islands = East Islet, West Islet | country = Južna Koreja | country_admin_divisions_title = County | country_admin_divisions = [[Ulleung County]] | country1 = Japonska | country1_admin_divisions_title = Mesto | country1_admin_divisions = [[Okinoshima, Shimane|Okinoshima]] | country2 = Južna Koreja | country2_admin_divisions_title = County | country2_admin_divisions = [[Ulleung County]] | population = 2 + 43 support personnel | ethnic_groups = [[Korean people|Korean]] }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Otoki | disputed = yes | name = Liancourt Rocks | plural = yes | other_names = Dokdo, Takeshima | image_name = Location-of-Liancourt-rocks-en.png | image_size = 300px | image_caption = Location of the Liancourt Rocks in the Sea of Japan (East Sea) between South Korea and Japan | image_map = Liancourt Rocks Map.svg | map_caption = Liancourt Rocks | location = [[Sea of Japan]] (East Sea) | coordinates = {{coord|37|14|30|N|131|52|0|E|display=inline}} | total_islands = 90 (37 permanent land) | major_islands = East Islet, West Islet | country = Južna Koreja | country_admin_divisions_title = County | country_admin_divisions = [[Ulleung County]] | country1 = Japonska | country1_admin_divisions_title = Mesto | country1_admin_divisions = [[Okinoshima, Shimane|Okinoshima]] | country2 = Južna Koreja | country2_admin_divisions_title = County | country2_admin_divisions = [[Ulleung County]] | population = 2 + 43 support personnel | ethnic_groups = [[Korean people|Korean]] }} </syntaxhighlight> ==Microformat== Ta predloga generira hCard mikroformat. Več informacij o tem lahko najdete [[Predloga:UF-hcard-geo|tukaj]]. == Sledilne kategorije == <!-- * {{clc|Articles using infobox islands with additional info}} --> * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} * {{clc|Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo nezaželen coordinates format}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo nezaželen map format}} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Official name (without the word island). Defaults to page's title.", "type": "string", "required": true, "suggested": true }, "disputed": { "label": "Disputed?", "description": "For islands or archipelagos which are disputed, put \"yes\". Otherwise, leave blank.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ] }, "native_name": { "label": "Native name", "description": "Only when the common name is different from the native name. To remove the \"native name\" prefix, use \"Local name\" instead.", "type": "string" }, "native_name_link": { "label": "Native name link", "description": "Link to the article about the language used for the native name. Use with \"Native name\".", "type": "wiki-page-name" }, "sobriquet": { "aliases": [ "nickname" ], "label": "Nickname", "description": "Well-known sobriquet or nickname.", "type": "string" }, "image": { "aliases": [ "image_name" ], "label": "Image 1", "description": "Locator/satellite/other map image.", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "image_size": { "label": "Image 1 size", "description": "Size of the image in pixels.", "example": "100px", "type": "string" }, "image_alt": { "label": "Image 1 alternative text", "description": "Alternative text for the image; for accesibility purposes. This text will be read out by screen readers in place of the image, and is invisible. Describe the contents of the image.", "type": "content" }, "image_caption": { "label": "Image 1 caption", "type": "content" }, "image_map": { "aliases": [ "map_image" ], "label": "Image 2", "description": "Locator/satellite/other map image.", "type": "wiki-file-name" }, "image_map_size": { "aliases": [ "map_size" ], "label": "Image 2 size", "description": "Size of the image in pixels.", "example": "100px", "type": "string" }, "image_map_alt": { "aliases": [ "map_alt" ], "label": "Image 2 alternative text", "description": "Alternative text for the image; for accesibility purposes. This text will be read out by screen readers in place of the image, and is invisible. Describe the contents of the image.", "type": "content" }, "image_map_caption": { "aliases": [ "map_image_caption", "map_caption" ], "label": "Image 2 caption", "type": "content" }, "pushpin_map": { "aliases": [ "map" ], "label": "Pushpin map", "description": "The name of a location map as per Template:Location map.", "example": "Indonesia", "type": "string" }, "pushpin_map_alt": { "label": "Pushpin map alternative text", "description": "Alternative text for the map; for accesibility purposes. This text will be read out by screen readers in place of the image, and is invisible. Describe the contents of the map. ", "type": "content" }, "pushpin_map_width": { "aliases": [ "map_width" ], "label": "Pushpin map width", "description": "Width of the map in pixels.", "example": "100px", "type": "string" }, "pushpin_map_caption": { "label": "Pushpin map caption", "type": "content" }, "pushpin_map_mark": { "aliases": [ "map_mark", "pushpin_mark" ], "label": "Pushpin map mark", "description": "Image of the pushpin. Defaults to a red dot.", "type": "wiki-file-name" }, "pushpin_map_mark_width": { "aliases": [ "pushpin_mark_width", "map_mark_width" ], "label": "Pushpin map mark width", "description": "Size of the image in pixels.", "example": "10px", "type": "string" }, "pushpin_map_relief": { "aliases": [ "pushpin_relief", "map_relief" ], "label": "Use relief pushpin map?", "description": "If set to anything (including \"no\"), the pushpin map will be a relief map, if it's available. Leave blank for a flat map.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ] }, "pushpin_map_label": { "aliases": [ "pushpin_label", "label" ], "label": "Pushpin map label", "description": "Pin's label. Defaults to \"Name\".", "type": "content" }, "pushpin_map_label_position": { "aliases": [ "pushpin_label_position", "label_position" ], "label": "Pushpin map label position", "type": "content" }, "coordinates": { "label": "Coordinates", "description": "{{coord|LATITUDE|N/S|LONGITUDE|E/W|display=it}}", "example": "{{coord|49|11|24.06|N|2|6|36|W|display=inline,title}}", "type": "content", "suggested": true }, "other_names": { "label": "Other names", "type": "content" }, "etymology": { "label": "Etymology", "type": "content" }, "location": { "label": "Location", "description": "Sea in which the island is located.", "type": "content", "required": true }, "grid_reference": { "label": "OS grid reference", "description": "For the UK only.", "type": "content" }, "island_type": { "label": "Type", "description": "Type of island.", "example": "Volcanic", "type": "content" }, "archipelago": { "label": "Archipelago", "description": "The name of the group of islands the island belongs to.", "type": "content" }, "waterbody": { "label": "Adjacent to" }, "total_islands": { "label": "Total islands", "description": "Total number of islands (for archipelagos only).", "type": "content" }, "major_islands": { "label": "Major islands", "description": "Names of the major islands (for archipelagos only).", "type": "content" }, "area_km2": { "label": "Area (square kilometers)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_sqmi": { "label": "Area (square miles)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_m2": { "label": "Area (square meters)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_sqft": { "label": "Area (square feet)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_ha": { "label": "Area (hectares)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_acre": { "label": "Area (acres)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_footnotes": { "label": "\"Area\" footnotes", "description": "References for area values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "rank": { "label": "Area rank", "description": "The island's rank among other islands in the world in terms of size (1st being the largest island).", "example": "1st", "type": "content" }, "length_km": { "label": "Length (kilometers)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_mi": { "label": "Length (miles)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_m": { "label": "Length (meters)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_ft": { "label": "Length (feet)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_footnotes": { "label": "\"Length\" footnotes", "description": "References for length values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "width_min_km": { "label": "Minimum width (kilometers)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_km": { "label": "Maximum width (kilometers)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_min_mi": { "label": "Minimum width (miles)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_mi": { "label": "Maximum width (miles)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_min_m": { "label": "Minimum width (meters)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_m": { "label": "Maximum width (meters)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_min_ft": { "label": "Minimum width (feet)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_ft": { "label": "Maximum width (feet)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_km": { "label": "Width (kilometers)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_mi": { "label": "Width (miles)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_m": { "label": "Width (meters)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_ft": { "label": "Width (feet)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_footnotes": { "label": "\"Width\" footnotes", "description": "References for width values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "coastline_km": { "label": "Coastline (kilometers)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_mi": { "label": "Coastline (miles)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_m": { "label": "Coastline (meters)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_ft": { "label": "Coastline (feet)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_footnotes": { "label": "\"Coastline\" footnotes", "description": "References for coastline values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "elevation_m": { "label": "Elevation (meters)", "description": "Choose only one \"Elevation\" parameter.", "type": "number" }, "elevation_ft": { "label": "Elevation (feet)", "description": "Choose only one \"Elevation\" parameter.", "type": "number" }, "elevation_footnotes": { "label": "\"Elevation\" footnotes", "description": "References for elevation values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "highest_mount": { "label": "Highest point", "description": "Name of the highest point on the island, if any.", "type": "content" }, "country": { "label": "Country 1", "description": "Country that administers the islands.", "type": "string" }, "treaty_system": { "label": "Administered under the?", "description": "Treaty system the island is under, if any.", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title": { "label": "Country 1, administrative divisions 1, title", "description": "Title for the administrative divisions.", "type": "string" }, "country_admin_divisions": { "label": "Country 1, administrative divisions 1", "description": "The administrative divisions that govern the island.", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 1, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_1": { "label": "Country 1, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_2": { "label": "Country 1, administrative divisions 3, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_2": { "label": "Country 1, administrative divisions 3", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_3": { "label": "Country 1, administrative divisions 4, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_3": { "label": "Country 1, administrative divisions 4", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_4": { "label": "Country 1, administrative divisions 5, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_4": { "label": "Country 1, administrative divisions 5", "type": "content" }, "country_capital_and_largest_city": { "label": "Country 1, capital and largest city", "description": "This parameter overrides \"Country 1, capital city\". If the largest city is not the capital city, use the \"Country 1, capital city\" and \"Country 1, largest city\" parameters.", "type": "string" }, "country_capital": { "label": "Country 1, capital city", "description": "This parameter is overridden by \"Country 1, capital and largest city\".", "type": "string" }, "country_largest_city_type": { "aliases": [ "country largest city type" ], "label": "Country 1, largest city type", "description": "This can apply to \"Country 1, capital and largest city\" and \"Country 1, largest city\".", "type": "string" }, "country_largest_city": { "label": "Country 1, largest city", "type": "string" }, "country_largest_city_population": { "label": "Country 1, largest city population", "type": "content" }, "country_capital_type": { "aliases": [ "country capital type" ], "label": "Country 1, capital city type", "type": "string" }, "country_leader_title": { "label": "Country 1, leader title", "type": "string" }, "country_leader_name": { "label": "Country 1, leader name", "type": "string" }, "country_area_km2": { "label": "Country 1, area (square kilometers)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_sqmi": { "label": "Country 1, area (square miles)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_m2": { "label": "Country 1, area (square meters)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_sqft": { "label": "Country 1, area (square feet)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_ha": { "label": "Country 1, area (hectares)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_acre": { "label": "Country 1, area (acres)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area": { "label": "Country 1, area appendices", "description": "Attached to the end of the \"Country 1, area <X>\" parameters.", "type": "content" }, "country1": { "label": "Country 2", "description": "Refer to \"Country 1\" parameters for documentation of \"Country X\" parameters. Please note: if the \"Disputed?\" parameter is set to \"yes\", \"Country X\" parameters that are not \"Country 1\" will be under a \"Claimed by\" header.", "type": "string" }, "country1_admin_divisions_title": { "label": "Country 2, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country1_admin_divisions": { "label": "Country 2, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country1_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 2, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country1_admin_divisions_1": { "label": "Country 2, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country1_admin_divisions_title_2": { "label": "Country 2, administrative divisions 3, title", "type": "string" }, "country1_admin_divisions_2": { "label": "Country 2, administrative divisions 3", "type": "content" }, "country1_capital_type": { "aliases": [ "country 1 capital type" ], "label": "Country 2, capital city type", "type": "string" }, "country1_capital_and_largest_city": { "label": "Country 2, capital and largest city", "type": "string" }, "country1_capital": { "label": "Country 2, capital city", "type": "string" }, "country1_largest_city_type": { "aliases": [ "country 1 largest city type" ], "label": "Country 2, largest city type", "type": "string" }, "country1_largest_city": { "label": "Country 2, largest city", "type": "string" }, "country1_largest_city_population": { "label": "Country 2, largest city population", "type": "content" }, "country1_leader_title": { "label": "Country 2, leader title", "type": "string" }, "country1_leader_name": { "label": "Country 2, leader name", "type": "string" }, "country1_area_km2": { "label": "Country 2, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country1_area_sqmi": { "label": "Country 2, area (square miles)", "type": "number" }, "country1_area_m2": { "label": "Country 2, area (square meters)", "type": "number" }, "country1_area_sqft": { "label": "Country 2, area (square feet)", "type": "number" }, "country1_area_ha": { "label": "Country 2, area (hectares)", "type": "number" }, "country1_area_acre": { "label": "Country 2, area (acres)", "type": "number" }, "country1_area": { "label": "Country 2, area appendices", "type": "content" }, "country2": { "label": "Country 3", "type": "string" }, "country2_admin_divisions_title": { "label": "Country 3, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country2_admin_divisions": { "label": "Country 3, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country2_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 3, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country2_admin_divisions_1": { "label": "Country 3, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country2_capital_type": { "aliases": [ "country 2 capital type" ], "label": "Country 3, capital city type", "type": "string" }, "country2_capital_and_largest_city": { "label": "Country 3, capital and largest city", "type": "string" }, "country2_capital": { "label": "Country 3, capital city", "type": "string" }, "country2_largest_city_type": { "aliases": [ "country 2 largest city type" ], "label": "Country 3, largest city type", "type": "string" }, "country2_largest_city": { "label": "Country 3, largest city", "type": "string" }, "country2_largest_city_population": { "label": "Country 3, largest city population", "type": "content" }, "country2_leader_title": { "label": "Country 3, leader title", "type": "string" }, "country2_leader_name": { "label": "Country 3, leader name", "type": "string" }, "country2_area_km2": { "label": "Country 3, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country2_area_sqmi": { "label": "Country 3, area (square miles)", "type": "number" }, "country2_area_m2": { "label": "Country 3, area (square meters)", "type": "number" }, "country2_area_sqft": { "label": "Country 3, area (square feet)", "type": "number" }, "country2_area_ha": { "label": "Country 3, area (hectares)", "type": "number" }, "country2_area_acre": { "label": "Country 3, area (acres)", "type": "number" }, "country2_area": { "label": "Country 3, area appendices", "type": "content" }, "country3": { "label": "Country 4", "type": "string" }, "country3_admin_divisions_title": { "label": "Country 4, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country3_admin_divisions": { "label": "Country 4, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country3_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 4, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country3_admin_divisions_1": { "label": "Country 4, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country3_capital_type": { "aliases": [ "country 3 capital type" ], "label": "Country 4, capital city type", "type": "string" }, "country3_capital_and_largest_city": { "label": "Country 4, capital and largest city", "type": "string" }, "country3_capital": { "label": "Country 4, capital city", "type": "string" }, "country3_largest_city_type": { "aliases": [ "country 3 largest city type" ], "label": "Country 4, largest city type", "type": "string" }, "country3_largest_city": { "label": "Country 4, largest city", "type": "string" }, "country3_largest_city_population": { "label": "Country 4, largest city population", "type": "content" }, "country3_leader_title": { "label": "Country 4, leader title", "type": "string" }, "country3_leader_name": { "label": "Country 4, leader name", "type": "string" }, "country3_area_km2": { "label": "Country 4, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country3_area_sqmi": { "label": "Country 4, area (square miles)", "type": "number" }, "country3_area_m2": { "label": "Country 4, area (square meters)", "type": "number" }, "country3_area_sqft": { "label": "Country 4, area (square feet)", "type": "number" }, "country3_area_ha": { "label": "Country 4, area (hectares)", "type": "number" }, "country3_area_acre": { "label": "Country 4, area (acres)", "type": "number" }, "country3_area": { "label": "Country 4, area appendices", "type": "content" }, "country4": { "label": "Country 5", "type": "string" }, "country4_admin_divisions_title": { "label": "Country 5, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country4_admin_divisions": { "label": "Country 5, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country4_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 5, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country4_admin_divisions_1": { "label": "Country 5, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country4_capital_type": { "aliases": [ "country 4 capital type" ], "label": "Country 5, capital city type", "type": "string" }, "country4_capital_and_largest_city": { "label": "Country 5, capital and largest city", "type": "string" }, "country4_capital": { "label": "Country 5, capital city", "type": "string" }, "country4_largest_city_type": { "aliases": [ "country 4 largest city type" ], "label": "Country 5, largest city type", "type": "string" }, "country4_largest_city": { "label": "Country 5, largest city", "type": "string" }, "country4_largest_city_population": { "label": "Country 5, largest city population", "type": "content" }, "country4_leader_title": { "label": "Country 5, leader title", "type": "string" }, "country4_leader_name": { "label": "Country 5, leader name", "type": "string" }, "country4_area_km2": { "label": "Country 5, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country4_area_sqmi": { "label": "Country 5, area (square miles)", "type": "number" }, "country4_area_m2": { "label": "Country 5, area (square meters)", "type": "number" }, "country4_area_sqft": { "label": "Country 5, area (square feet)", "type": "number" }, "country4_area_ha": { "label": "Country 5, area (hectares)", "type": "number" }, "country4_area_acre": { "label": "Country 5, area (acres)", "type": "number" }, "country4_area": { "label": "Country 5, area appendices", "type": "content" }, "country5": { "label": "Country 6", "type": "string" }, "country5_admin_divisions_title": { "label": "Country 6, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country5_admin_divisions": { "label": "Country 6, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country5_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 6, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country5_admin_divisions_1": { "label": "Country 6, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country5_capital_type": { "aliases": [ "country 5 capital type" ], "label": "Country 6, capital city type", "type": "string" }, "country5_capital_and_largest_city": { "label": "Country 6, capital and largest city", "type": "string" }, "country5_capital": { "label": "Country 6, capital city", "type": "string" }, "country5_largest_city_type": { "aliases": [ "country 5 largest city type" ], "label": "Country 6, largest city type", "type": "string" }, "country5_largest_city": { "label": "Country 6, largest city", "type": "string" }, "country5_largest_city_population": { "label": "Country 6, largest city population", "type": "content" }, "country5_leader_title": { "label": "Country 6, leader title", "type": "string" }, "country5_leader_name": { "label": "Country 6, leader name", "type": "string" }, "country5_area_km2": { "label": "Country 6, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country5_area_sqmi": { "label": "Country 6, area (square miles)", "type": "number" }, "country5_area_m2": { "label": "Country 6, area (square meters)", "type": "number" }, "country5_area_sqft": { "label": "Country 6, area (square feet)", "type": "number" }, "country5_area_ha": { "label": "Country 6, area (hectares)", "type": "number" }, "country5_area_acre": { "label": "Country 6, area (acres)", "type": "number" }, "country5_area": { "label": "Country 6, area appendices", "type": "content" }, "country6": { "label": "Country 7", "type": "string" }, "country6_admin_divisions_title": { "label": "Country 7, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country6_admin_divisions": { "label": "Country 7, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country6_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 7, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country6_admin_divisions_1": { "label": "Country 7, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country6_capital_type": { "aliases": [ "country 6 capital type" ], "label": "Country 7, capital city type", "type": "string" }, "country6_capital_and_largest_city": { "label": "Country 7, capital and largest city", "type": "string" }, "country6_capital": { "label": "Country 7, capital city", "type": "string" }, "country6_largest_city_type": { "aliases": [ "country 6 largest city type" ], "label": "Country 7, largest city type", "type": "string" }, "country6_largest_city": { "label": "Country 7, largest city", "type": "string" }, "country6_largest_city_population": { "label": "Country 7, largest city population", "type": "content" }, "country6_leader_title": { "label": "Country 7, leader title", "type": "string" }, "country6_leader_name": { "label": "Country 7, leader name", "type": "string" }, "country6_area_km2": { "label": "Country 7, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country6_area_sqmi": { "label": "Country 7, area (square miles)", "type": "number" }, "country6_area_m2": { "label": "Country 7, area (square meters)", "type": "number" }, "country6_area_sqft": { "label": "Country 7, area (square feet)", "type": "number" }, "country6_area_ha": { "label": "Country 7, area (hectares)", "type": "number" }, "country6_area_acre": { "label": "Country 7, area (acres)", "type": "number" }, "country6_area": { "label": "Country 7, area appendices", "type": "content" }, "country7": { "label": "Country 8", "type": "string" }, "country7_admin_divisions_title": { "label": "Country 8, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country7_admin_divisions": { "label": "Country 8, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country7_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 8, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country7_admin_divisions_1": { "label": "Country 8, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country7_capital_type": { "aliases": [ "country 7 capital type" ], "label": "Country 8, capital city type", "type": "string" }, "country7_capital_and_largest_city": { "label": "Country 8, capital and largest city", "type": "string" }, "country7_capital": { "label": "Country 8, capital city", "type": "string" }, "country7_largest_city_type": { "aliases": [ "country 7 largest city type" ], "label": "Country 8, largest city type", "type": "string" }, "country7_largest_city": { "label": "Country 8, largest city", "type": "string" }, "country7_largest_city_population": { "label": "Country 8, largest city population", "type": "content" }, "country7_leader_title": { "label": "Country 8, leader title", "type": "string" }, "country7_leader_name": { "label": "Country 8, leader name", "type": "string" }, "country7_area_km2": { "label": "Country 8, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country7_area_sqmi": { "label": "Country 8, area (square miles)", "type": "number" }, "country7_area_m2": { "label": "Country 8, area (square meters)", "type": "number" }, "country7_area_sqft": { "label": "Country 8, area (square feet)", "type": "number" }, "country7_area_ha": { "label": "Country 8, area (hectares)", "type": "number" }, "country7_area_acre": { "label": "Country 8, area (acres)", "type": "number" }, "country7_area": { "label": "Country 8, area appendices", "type": "content" }, "country8": { "label": "Country 9", "type": "string" }, "country8_admin_divisions_title": { "label": "Country 9, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country8_admin_divisions": { "label": "Country 9, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country8_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 9, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country8_admin_divisions_1": { "label": "Country 9, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country8_capital_type": { "aliases": [ "country 8 capital type" ], "label": "Country 9, capital city type", "type": "string" }, "country8_capital_and_largest_city": { "label": "Country 9, capital and largest city", "type": "string" }, "country8_capital": { "label": "Country 9, capital city", "type": "string" }, "country8_largest_city_type": { "aliases": [ "country 8 largest city type" ], "label": "Country 9, largest city type", "type": "string" }, "country8_largest_city": { "label": "Country 9, largest city", "type": "string" }, "country8_largest_city_population": { "label": "Country 9, largest city population", "type": "content" }, "country8_leader_title": { "label": "Country 9, leader title", "type": "string" }, "country8_leader_name": { "label": "Country 9, leader name", "type": "string" }, "country8_area_km2": { "label": "Country 9, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country8_area_sqmi": { "label": "Country 9, area (square miles)", "type": "number" }, "country8_area_m2": { "label": "Country 9, area (square meters)", "type": "number" }, "country8_area_sqft": { "label": "Country 9, area (square feet)", "type": "number" }, "country8_area_ha": { "label": "Country 9, area (hectares)", "type": "number" }, "country8_area_acre": { "label": "Country 9, area (acres)", "type": "number" }, "country8_area": { "label": "Country 9, area appendices", "type": "content" }, "demonym": { "label": "Demonym", "description": "The name the people of the island are called.", "type": "content" }, "population": { "label": "Population", "description": "Size of the island's population.", "type": "number" }, "population_as_of": { "label": "Population as of?", "description": "The year when the population census took place.", "type": "number" }, "population_footnotes": { "label": "Population footnotes", "description": "References for population values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "population_rank": { "label": "Population rank", "example": "1st", "type": "content" }, "population_rank_max": { "label": "Population rank out of?", "type": "content" }, "density_km2": { "label": "Population density (square kilometers)", "description": "Choose only one \"Population density\" parameter.", "type": "number" }, "density_sqmi": { "label": "Population density (square miles)", "description": "Choose only one \"Population density\" parameter.", "type": "number" }, "density_footnotes": { "label": "Population density footnotes", "description": "References for density values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "density_rank": { "label": "Population density rank", "type": "content", "example": "69th" }, "languages": { "label": "Languages", "type": "content", "description": "List of native languages spoken by the island's population." }, "ethnic_groups": { "label": "Ethnic groups", "description": "List of major ethnic groups making up the island's population.", "type": "content" }, "timezone2": { "label": "Alternate timezone", "type": "content", "description": "Common name of alternate timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset.", "example": "CST" }, "utc_offset1": { "aliases": [ "utc_offset" ], "label": "UTC offset", "type": "content", "description": "If timezone has common name.", "example": "+1" }, "utc_offset2": { "label": "Alternate UTC offset", "type": "content", "description": "If alternate timezone has common name.", "example": "+2" }, "timezone1_DST": { "aliases": [ "timezone_DST" ], "label": "DST timezone", "type": "content", "description": "Common name of daylight saving time (DST) timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset." }, "utc_offset1_DST": { "aliases": [ "utc_offset_DST" ], "label": "DST timezone UTC offset", "type": "content", "description": "If DST timezone has common name." }, "timezone2_DST": { "label": "Alternate DST timezone", "type": "content", "description": "Common name of daylight saving time (DST) alternate timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset." }, "utc_offset2_DST": { "label": "Alternate DST timezone UTC offset", "type": "content", "description": "If alternate DST timezone has common name." }, "postal_code_type": { "label": "Postal code type", "type": "string", "description": "Defaults to \"Postal code\"." }, "postal_code": { "label": "Postal code", "description": "Postal code, unless \"Postal code type\" is different.", "type": "content" }, "area_code_type": { "label": "Area code type", "type": "string", "description": "Defaults to telephone numbering plan." }, "area_code": { "label": "Area code", "type": "content", "description": "Telephone numbering plan, unless \"Area code type\" is different." }, "registration_plate": { "label": "Vehicle registration", "description": "Vehicle registration plate.", "type": "content" }, "iso_code_type": { "label": "ISO code type", "type": "string", "description": "Defaults to ISO 3166-2." }, "iso_code": { "label": "ISO code", "type": "content", "description": "ISO 3166-2 code, unless \"ISO code type\" is different." }, "website": { "label": "Official website", "type": "url" }, "additional_info": { "label": "Additional information", "description": "Text displayed at the bottom of the infobox, above \"Misc\" and \"Module\".", "type": "content" }, "misc": { "label": "Misc", "description": "Displayed alongside \"Module\".", "type": "content" }, "module": { "label": "Module", "description": "Used for embedding other infoboxes. Unnecessary for most purposes. Displayed alongside \"Misc\".", "type": "content" }, "footnotes": { "label": "Footnotes", "description": "Displayed at the bottom of the infobox.", "type": "content" }, "timezone1": { "aliases": [ "timezone" ], "label": "Timezone", "type": "content", "description": "Common name of timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset.", "example": "UTC" }, "local_name": { "label": "Local name", "description": "Only when the common name is different from the native name. To add a \"native name\" prefix, use \"Native name\" instead.", "type": "string" }, "plural": { "label": "Plural?", "description": "If article is about multiple islets, \"yes\". Otherwise, leave blank.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ] }, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "Set to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {}, "mapframe-type": { "label": "Mapframe type", "description": "Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.", "type": "string" } }, "description": "This template is intended to be used as an infobox for an island, islet or an archipelago.", "format": "{{_\n| __________________ = _\n}}\n", "paramOrder": [ "name", "plural", "disputed", "local_name", "native_name", "native_name_link", "sobriquet", "image", "image_size", "image_alt", "image_caption", "image_map", "image_map_size", "image_map_alt", "image_map_caption", "pushpin_map", "pushpin_map_alt", "pushpin_map_width", "pushpin_map_caption", "pushpin_map_mark", "pushpin_map_mark_width", "pushpin_map_relief", "pushpin_map_label", "pushpin_map_label_position", "coordinates", "other_names", "etymology", "location", "grid_reference", "island_type", "archipelago", "waterbody", "total_islands", "major_islands", "area_km2", "area_sqmi", "area_m2", "area_sqft", "area_ha", "area_acre", "area_footnotes", "rank", "length_km", "length_mi", "length_m", "length_ft", "length_footnotes", "width_km", "width_mi", "width_m", "width_ft", "width_min_km", "width_max_km", "width_min_mi", "width_max_mi", "width_min_m", "width_max_m", "width_min_ft", "width_max_ft", "width_footnotes", "coastline_km", "coastline_mi", "coastline_m", "coastline_ft", "coastline_footnotes", "elevation_m", "elevation_ft", "elevation_footnotes", "highest_mount", "country", "treaty_system", "country_admin_divisions_title", "country_admin_divisions", "country_admin_divisions_title_1", "country_admin_divisions_1", "country_admin_divisions_title_2", "country_admin_divisions_2", "country_admin_divisions_title_3", "country_admin_divisions_3", "country_admin_divisions_title_4", "country_admin_divisions_4", "country_capital_and_largest_city", "country_capital_type", "country_capital", "country_largest_city_type", "country_largest_city", "country_largest_city_population", "country_leader_title", "country_leader_name", "country_area_km2", "country_area_sqmi", "country_area_m2", "country_area_sqft", "country_area_ha", "country_area_acre", "country_area", "country1", "country1_admin_divisions_title", "country1_admin_divisions", "country1_admin_divisions_title_1", "country1_admin_divisions_1", "country1_admin_divisions_title_2", "country1_admin_divisions_2", "country1_capital_and_largest_city", "country1_capital_type", "country1_capital", "country1_largest_city_type", "country1_largest_city", "country1_largest_city_population", "country1_leader_title", "country1_leader_name", "country1_area_km2", "country1_area_sqmi", "country1_area_m2", "country1_area_sqft", "country1_area_ha", "country1_area_acre", "country1_area", "country2", "country2_admin_divisions_title", "country2_admin_divisions", "country2_admin_divisions_title_1", "country2_admin_divisions_1", "country2_capital_and_largest_city", "country2_capital_type", "country2_capital", "country2_largest_city_type", "country2_largest_city", "country2_largest_city_population", "country2_leader_title", "country2_leader_name", "country2_area_km2", "country2_area_sqmi", "country2_area_m2", "country2_area_sqft", "country2_area_ha", "country2_area_acre", "country2_area", "country3", "country3_admin_divisions_title", "country3_admin_divisions", "country3_admin_divisions_title_1", "country3_admin_divisions_1", "country3_capital_and_largest_city", "country3_capital_type", "country3_capital", "country3_largest_city_type", "country3_largest_city", "country3_largest_city_population", "country3_leader_title", "country3_leader_name", "country3_area_km2", "country3_area_sqmi", "country3_area_m2", "country3_area_sqft", "country3_area_ha", "country3_area_acre", "country3_area", "country4", "country4_admin_divisions_title", "country4_admin_divisions", "country4_admin_divisions_title_1", "country4_admin_divisions_1", "country4_capital_and_largest_city", "country4_capital_type", "country4_capital", "country4_largest_city_type", "country4_largest_city", "country4_largest_city_population", "country4_leader_title", "country4_leader_name", "country4_area_km2", "country4_area_sqmi", "country4_area_m2", "country4_area_sqft", "country4_area_ha", "country4_area_acre", "country4_area", "country5", "country5_admin_divisions_title", "country5_admin_divisions", "country5_admin_divisions_title_1", "country5_admin_divisions_1", "country5_capital_and_largest_city", "country5_capital_type", "country5_capital", "country5_largest_city_type", "country5_largest_city", "country5_largest_city_population", "country5_leader_title", "country5_leader_name", "country5_area_km2", "country5_area_sqmi", "country5_area_m2", "country5_area_sqft", "country5_area_ha", "country5_area_acre", "country5_area", "country6", "country6_admin_divisions_title", "country6_admin_divisions", "country6_admin_divisions_title_1", "country6_admin_divisions_1", "country6_capital_and_largest_city", "country6_capital_type", "country6_capital", "country6_largest_city_type", "country6_largest_city", "country6_largest_city_population", "country6_leader_title", "country6_leader_name", "country6_area_km2", "country6_area_sqmi", "country6_area_m2", "country6_area_sqft", "country6_area_ha", "country6_area_acre", "country6_area", "country7", "country7_admin_divisions_title", "country7_admin_divisions", "country7_admin_divisions_title_1", "country7_admin_divisions_1", "country7_capital_and_largest_city", "country7_capital_type", "country7_capital", "country7_largest_city_type", "country7_largest_city", "country7_largest_city_population", "country7_leader_title", "country7_leader_name", "country7_area_km2", "country7_area_sqmi", "country7_area_m2", "country7_area_sqft", "country7_area_ha", "country7_area_acre", "country7_area", "country8", "country8_admin_divisions_title", "country8_admin_divisions", "country8_admin_divisions_title_1", "country8_admin_divisions_1", "country8_capital_and_largest_city", "country8_capital_type", "country8_capital", "country8_largest_city_type", "country8_largest_city", "country8_largest_city_population", "country8_leader_title", "country8_leader_name", "country8_area_km2", "country8_area_sqmi", "country8_area_m2", "country8_area_sqft", "country8_area_ha", "country8_area_acre", "country8_area", "demonym", "population", "population_as_of", "population_footnotes", "population_rank", "population_rank_max", "density_km2", "density_sqmi", "density_footnotes", "density_rank", "languages", "ethnic_groups", "timezone1", "utc_offset1", "timezone2", "utc_offset2", "timezone1_DST", "utc_offset1_DST", "timezone2_DST", "utc_offset2_DST", "postal_code_type", "postal_code", "area_code_type", "area_code", "registration_plate", "iso_code_type", "iso_code", "website", "additional_info", "misc", "module", "footnotes", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-point", "mapframe-shape", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-switcher", "mapframe-line", "mapframe-type" ] } </templatedata> == Glej tudi == ; Podporne predloge * [[Predloga:Infopolje Otoki/površina]] * [[Predloga:Infopolje Otoki/gostota]] * [[Predloga:Infopolje Otoki/dolžina]] <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik | | <!--Categories below this line, please; interwikis at Wikidata--> [[Kategorija:Geografska infopolja|Otoki]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]] [[Kategorija:Infopolja s parametrom module]] [[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> brx3h5eca0hv9s1mlon4sbttfipgn3q 6683078 6683076 2026-05-30T17:05:14Z Pinky sl 2932 6683078 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{High-use}} <!--Categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]])--> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfoboxImage|Module:Infobox mapframe|Module:Coordinates|Module:Check for unknown parameters|Module:Check for conflicting parameters}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Otoki/styles.css}} {{Uses Wikidata|P625}} Ta predloga je namenjena uporabi v članku o [[otok]]u ali [[otočje|otočju]]. Za otoke ali otočja, katerih pripadnost je sporna, uporabite {{para|disputed|yes}} ==Prazno infopolje == {{Parameter names example| additional_info | archipelago | area_acre | area_code | area_code_type | area_footnotes | area_ha | area_km2 | area_m2 | area_sqft | area_sqmi | coastline_footnotes | coastline_ft | coastline_km | coastline_m | coastline_mi | coordinates = {{coord|0|0}} | country | country 1 capital type | country 1 largest city type | country 2 capital type | country 2 largest city type | country 3 capital type | country 3 largest city type | country 4 capital type | country 4 largest city type | country 5 capital type | country 5 largest city type | country 6 capital type | country 6 largest city type | country 7 capital type | country 7 largest city type | country 8 capital type | country 8 largest city type | country capital type | country largest city type | country_admin_divisions | country_admin_divisions_1 | country_admin_divisions_2 | country_admin_divisions_3 | country_admin_divisions_4 | country_admin_divisions_title | country_admin_divisions_title_1 | country_admin_divisions_title_2 | country_admin_divisions_title_3 | country_admin_divisions_title_4 | country_area | country_area_acre | country_area_ha | country_area_km2 | country_area_m2 | country_area_sqft | country_area_sqmi | country_capital | country_capital_and_largest_city | country_capital_type | country_largest_city | country_largest_city_population | country_largest_city_type | country_leader_name | country_leader_title | country1 | country1_admin_divisions | country1_admin_divisions_1 | country1_admin_divisions_title | country1_admin_divisions_title_1 | country1_area | country1_area_acre | country1_area_ha | country1_area_km2 | country1_area_m2 | country1_area_sqft | country1_area_sqmi | country1_capital | country1_capital_and_largest_city | country1_capital_type | country1_largest_city | country1_largest_city_population | country1_largest_city_type | country1_leader_name | country1_leader_title | country8 | country8_admin_divisions | country8_admin_divisions_1 | country8_admin_divisions_title | country8_admin_divisions_title_1 | country8_area | country8_area_acre | country8_area_ha | country8_area_km2 | country8_area_m2 | country8_area_sqft | country8_area_sqmi | country8_capital | country8_capital_and_largest_city | country8_capital_type | country8_largest_city | country8_largest_city_population | country8_largest_city_type | country8_leader_name | country8_leader_title | demonym | density_footnotes | density_km2 | density_rank | density_sqmi | elevation_footnotes | elevation_ft | elevation_m | embed | ethnic_groups | etymology | footnotes | grid_reference | highest_mount | image | image_alt | image_caption | image_map | image_name | image_size | island_type | iso_code | iso_code_type | label | label_position | languages | length_footnotes | length_ft | length_km | length_m | length_mi | local_name | location | major_islands | map | map_alt | map_caption | map_image | map_mark | map_mark_width | map_relief | map_size | map_width | misc | module | name | native_name | native_name_lang | native_name_link | nickname | population | population_as_of | population_footnotes | population_rank | population_rank_max | postal_code | postal_code_type | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map = World| pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_label | pushpin_map_label_position | pushpin_map_mark | pushpin_map_mark_width | pushpin_map_relief | pushpin_map_width | pushpin_mark | pushpin_mark_width | pushpin_relief | mapframe = yes | rank | registration_plate | sobriquet | timezone | timezone_DST | timezone1 | timezone1_DST | timezone2 | timezone2_DST | total_islands | treaty_system | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | waterbody | website | width_footnotes | width_ft = 123 | width_km = 123 | width_m = 123| width_max_ft =123 | width_max_km = 123| width_max_m =123 | width_max_mi = 123| width_mi = 123 | width_min_ft = 123| width_min_km = 123 | width_min_m = 123 | width_min_mi = 123 }} {{clear}} ===Metrične enote=== <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Otoki | name = {{subst:PAGENAME}} | native_name = <!-- or |local_name= --> | native_name_link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | image_name = | image_size = | image_caption = | image_alt = | image_map = | image_map_alt = | image_map_size = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | mapframe = yes<!-- see [[#Mapframe maps]] for more parameters --> | coordinates = <!-- {{coord|display=it}} --> | etymology = | location = <!-- mandatory, body of water where located --> | grid_reference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = <!-- or |area_m2= or |area_ha= --> | area_footnotes = | rank = | length_km = <!-- or |length_m= --> | length_footnotes = | width_km = <!-- or |width_m= --> | width_footnotes = | coastline_km = <!-- or |coastline_m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = <!-- mandatory --> | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = | country_admin_divisions_title_1 = | country_admin_divisions_1 = | country_admin_divisions_title_2 = | country_admin_divisions_2 = | country_capital_type = | country_capital = | country_largest_city_type = | country_largest_city = | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_km2 = <!-- or |country_area_m2= or |country_area_ha= --> | country1 = | country1_admin_divisions_title = | country1_admin_divisions = | country1_admin_divisions_title_1 = | country1_admin_divisions_1 = | country1_capital_type = | country1_capital = | country1_largest_city_type = | country1_largest_city = | country1_capital_and_largest_city = | country1_largest_city_population = | country1_leader_title = | country1_leader_name = | country1_area_km2 = <!-- or |country1_area_m2= or |country1_area_ha= --> | demonym = | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = | density_rank = | density_footnotes = | languages = | ethnic_groups = | timezone1 = | utc_offset1 = | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} </syntaxhighlight> ===Nemetrične enote=== <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Otoki | name = <!-- mandatory --> | native_name = <!-- or |local_name= --> | native_name_link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- or |nickname= --> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = | image_map = | image_map_alt = | image_map_size = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | pushpin_map_caption = | mapframe = yes<!-- see below for more parameters --> | coordinates = <!-- {{coord|LATITUDE|N/S|LONGITUDE|E/W|display=it}} --> | etymology = | location = <!-- mandatory, body of water where located --> | grid_reference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_sqmi = <!-- or |area_sqft= or |area_acre= --> | area_footnotes = | rank = | length_mi = <!-- or |length_ft= --> | length_footnotes = | width_mi = <!-- or |width_ft= --> | width_footnotes = | coastline_mi = <!-- or |coastline_ft= --> | coastline_footnotes = | elevation_ft = | elevation_footnotes = | highest_mount = | country = <!-- mandatory --> | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = | country_admin_divisions_title_1 = | country_admin_divisions_1 = | country_admin_divisions_title_2 = | country_admin_divisions_2 = | country_capital_type = | country_capital = | country_largest_city_type = | country_largest_city = | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = | country_leader_title = | country_leader_name = | country_area_sqmi = <!-- or |country_area_sqft= or |country_area_acre= --> | country1 = | country1_admin_divisions_title = | country1_admin_divisions = | country1_admin_divisions_title_1 = | country1_admin_divisions_1 = | country1_capital_type = | country1_capital = | country1_largest_city_type = | country1_largest_city = | country1_capital_and_largest_city = | country1_largest_city_population = | country1_leader_title = | country1_leader_name = | country1_area_sqmi = <!-- or |country1_area_sqft= or |country1_area_acre= --> | demonym = | population = | population_as_of = | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_sqmi = | density_rank = | density_footnotes = | ethnic_groups = | timezone1 = | utc_offset1 = | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional_info = | footnotes = }} </syntaxhighlight> ===Razpon širine === Za določitev razpona širine, nadomestite {{para|width_km}} ali {{para|width_m}} ali {{para|width_mi}} ali {{para|width_ft}} z enim izmed sledečih: <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_km = | width_max_km = </syntaxhighlight> ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_m = | width_max_m = </syntaxhighlight> ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_mi = | width_max_mi = </syntaxhighlight> ali <syntaxhighlight lang="wikitext"> | width_min_ft = | width_max_ft = </syntaxhighlight> {{clear}} ==Parametri== ===Obvezni=== * '''name''' = the official name (without the word ''island'') * '''location''' = the sea in which the island is located * '''country''' = where the island is located. Either specify the standard three-letter [[ISO 3166-1 alpha-3]] code for the country, or a name by which the country is commonly known (e.g., "US", "South Korea", "Democratic People's Republic of Korea"). If the island is shared, then use "country 1" and "country 2" and list them alphabetically. ===Neobvezni=== * '''native_name''' = only when the common name is different from the native name. To remove the "native name" prefix, use '''local_name''' instead. * '''native_name_link''' = link to the article about the language used for the native name. * '''sobriquet''' (or '''nickname''') = for a well-known [[sobriquet]] or nickname * '''image''' = locator/satellite/other map image (without the prefix "File:" or "Image:") ** '''image_caption''' = caption for the image ** '''image_size''' = size of the image in [[pixel]]s (e.g., "{{mono|100px}}") ** '''image_alt''' = alt text for readers who cannot see the image; see [[Wikipedia:Alternative text for images]] for more information * '''image_map''' = locator/satellite/other map image (without the prefix "File:" or "Image:") ** '''image_map_caption''' = caption for the image ** '''image_map_size''' = size of the image in [[pixel]]s (e.g., "{{mono|100px}}") ** '''image_map_alt''' = alt text for readers who cannot see the image; see [[Wikipedia:Alternative text for images]] for more information * '''pushpin_map''' = the name of a location map as per [[Template:Location map]] (e.g. ''Indonesia'' or ''Russia'') ** '''pushpin_map_alt''' = alt text for the map, primarily for visually impaired readers ** '''pushpin_map_caption''' = a map caption if desired ** '''pushpin_relief''' = whether to use a relief map if one is available ** '''pushpin_map_width''' = the width of the map * '''mapframe''' = whether to use {{tl|Infobox mapframe}}. See [[#Mapframe maps]] for more information. * '''coordinates''' = coordinates in the {{tl|Coord}} format (<code>type:isle</code> is added by default, unless another <code>type</code> is specified) * '''Grid_Reference''' = Ordnance survey grid ref (UK only) * '''archipelago''' = the name of the group of islands the island belongs to * '''total_islands''' = total number of islands (for archipelagos only) * '''major_islands''' = names of the major islands (for archipelagos only) * '''area_km2''' or '''area_sqmi''' or '''area_m2''' or '''area_sqft''' or '''area_acre''' or '''area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''area_footnotes''' = references for area values using {{tag|ref}} format. * '''rank''' = the island's rank among other islands in the world in terms of size (1st being the largest island), as indicated in "[[List of islands by area]]" * '''length_km''' or '''length_mi''' or '''length_m''' or '''length_ft''' = the length in either kilometres or miles or metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''length_footnotes''' = references for length values using {{tag|ref}} format. * '''width_km''' or '''width_mi''' or '''width_m''' or '''width_ft''' = the width in either kilometres or miles or metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''width_footnotes''' = references for width values using {{tag|ref}} format. * '''coastline_km''' or '''coastline_mi''' or '''coastline_m''' or '''coastline_ft''' = the length of the coastline in either kilometres or miles or metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''coastline_footnotes''' = references for coastline values using {{tag|ref}} format. * '''elevation_m''' or '''elevation_ft''' = the height of the highest point in either metres or feet without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically ** '''elevation_footnotes''' = references for elevation values using {{tag|ref}} format. * '''highest_mount''' = name of the highest point on the island, if any * '''country_admin_divisions_title''' = title for the administrative divisions * '''country_admin_divisions''' = the administrative divisions that govern the island * '''country_admin_divisions_title_1''' = (country admin_divisions title 1) * '''country_admin_divisions_1''' = (country admin divisions 1) * '''country_admin_divisions_title_2''' = (country admin divisions title 2) * '''country_admin_divisions_2''' = (country admin divisions 2) * '''country_capital_type''' = the capital's type of settlement (default value is "city") * '''country_capital''' * '''country_largest_city_type''' = the largest city's type of settlement (default value is "settlement") * '''country_largest_city''' * '''country_capital_and_largest_city''' * '''country_largest_city_population''' * '''country_leader_title''' * '''country_leader_name''' * '''country_area_km2''' or '''country_area_sqmi''' or '''country_area_m2''' or '''country_area_sqft''' or '''country_area_acre''' or '''country_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically * '''country1''' = (see '''country''') * '''country1_admin_divisions_title''' = (country_admin_divisions_title) * '''country1_admin_divisions''' = (country_admin_divisions) * '''country1_capital_type''' = (country_capital_type) * '''country1_capital''' = (country_capital) * '''country1_largest_city type''' = (country_largest_city_type) * '''country1_largest_city''' = (country_largest_city) * '''country1_capital_and_largest_city''' = (country_capital_and_largest_city) * '''country1_largest_city_population''' = (country_largest_city_population) * '''country1_leader_title''' * '''country1_leader_name''' * '''country1_area_km2''' or '''country1_area_sqmi''' or '''country1_area_m2''' or '''country1_area_sqft''' or '''country1_area_acre''' or '''country1_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically * '''country2''' = (see '''country''') * '''country2_admin_divisions_title''' = (country_admin_divisions_title) * '''country2_admin_divisions''' = (country_admin_divisions) * '''country2_capital_type''' = (country_capital_type) * '''country2_capital''' = (country_capital) * '''country2_largest_city_type''' = (country_largest_city_type) * '''country2_largest_city''' = (country_largest_city) * '''country2_capital_and_largest_city''' = (country_capital_and_largest_city) * '''country2_largest_city_population''' = (country_largest_city_population) * '''country2_leader_title''' * '''country2_leader_name''' * '''country2_area_km2''' or '''country2_area_sqmi''' or '''country2_area_m2''' or '''country2_area_sqft''' or '''country2_area_acre''' or '''country2_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically *: '''...''' * '''country8''' = (see '''country''') * '''country8_admin_divisions_title''' = (country_admin_divisions_title) * '''country8_admin_divisions''' = (country_admin_divisions) * '''country8_capital_type''' = (country_capital_type) * '''country8_capital''' = (country_capital) * '''country8_largest_city_type''' = (country_largest_city_type) * '''country8_largest_city''' = (country_largest_city) * '''country8_capital_and_largest_city''' = (country_capital_and_largest_city) * '''country8_largest_city_population''' = (country_largest_city_population) * '''country8_leader_title''' * '''country8_leader_name''' * '''country8_area_km2''' or '''country8_area_sqmi''' or '''country8_area_m2''' or '''country8_area_sqft''' or '''country8_area_acre''' or '''country8_area_ha''' = the area in either square kilometres or square miles or square metres or square feet or hectares or acres without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically * '''demonym''' = the name the people of the island are called that is based on location * '''population''' = the size of the island's population * '''population_as_of''' = the year when the population [[census]] took place ** '''population_footnotes''' = references for population values using {{tag|ref}} format. * '''density_km2''' or '''density_sqmi''' = the [[population density]] of the island expressed in either persons per square kilometres or persons per square miles without using {{tl|convert}}; the conversion will be done automatically. For example, if the number is 85, the output for <code>density km2</code> is {{convert|85|PD/km2|PD/sqmi|abbr=on}}. ** '''density_footnotes''' = references for density values using {{tag|ref}} format. * '''languages''' = list of native languages spoken by the island's population * '''ethnic_groups''' = list the major [[ethnic group]]s making up the island's population * '''timezone1''' = * '''utc_offset1''' = * '''timezone1_DST''' = * '''utc_offset1_DST''' = * '''timezone2''' = * '''utc_offset2''' = * '''timezone2_DST''' = * '''utc_offset2_DST''' = * '''website''' = * '''additional_info''' = a space for additional information at the bottom of the infobox * '''footnotes''' = ===Lokacijski zemljevidi=== The <code>map</code> parameter can be used to display a map with a location marker. {{Infopolje Otoki | name = Santa Catalina Island | pushpin_map = USA California | pushpin_map_width = 220 | coordinates = {{coord|33|23|0|N|118|25|0|W|display=inline}} | display = inline | location = [[Tihi ocean]] | country = ZDA }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto; font-size: 90%;"> {{Infopolje Otoki | name = Santa Catalina Island | pushpin_map = USA California | pushpin_map_width = 220 | coordinates = {{coord|33|23|0|N|118|25|0|W|display=inline}} | location = [[Tihi ocean]] | country = ZDA }} </syntaxhighlight> The <code>pushpin_map_caption</code> parameter can be used to display a caption below the map. A width of 220px is generally recommended but this width should be reduced for maps that are taller than they are wide. Use <code>pushpin_map_width=220</code> and not <code>pushpin_map_width=220px</code>. {{clear}} ===Mapframe maps=== {{Infobox mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes, unless any of these are set: {{para|pushpin_map}}, {{para|map}}, {{para|image_map}}, {{para|map_image}} | mapframe-zoom = 7 | mapframe-marker = island | mapframe-marker-color = #a8bdec | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-wikidata = yes }} ===Disputed territory=== If the territory in question is disputed, use {{para|disputed|yes}}, which will add an additional header to show which other countries are making a claim. {{Infopolje Otoki | disputed = yes | name = Liancourt Rocks | plural = yes | other_names = Dokdo, Takeshima | image_name = Location-of-Liancourt-rocks-en.png | image_size = 300px | image_caption = Location of the Liancourt Rocks in the Sea of Japan (East Sea) between South Korea and Japan | image_map = Liancourt Rocks Map.svg | map_caption = Liancourt Rocks | location = [[Sea of Japan]] (East Sea) | coordinates = {{coord|37|14|30|N|131|52|0|E|display=inline}} | total_islands = 90 (37 permanent land) | major_islands = East Islet, West Islet | country = Južna Koreja | country_admin_divisions_title = County | country_admin_divisions = [[Ulleung County]] | country1 = Japonska | country1_admin_divisions_title = Mesto | country1_admin_divisions = [[Okinoshima, Shimane|Okinoshima]] | country2 = Južna Koreja | country2_admin_divisions_title = County | country2_admin_divisions = [[Ulleung County]] | population = 2 + 43 support personnel | ethnic_groups = [[Korean people|Korean]] }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Otoki | disputed = yes | name = Liancourt Rocks | plural = yes | other_names = Dokdo, Takeshima | image_name = Location-of-Liancourt-rocks-en.png | image_size = 300px | image_caption = Location of the Liancourt Rocks in the Sea of Japan (East Sea) between South Korea and Japan | image_map = Liancourt Rocks Map.svg | map_caption = Liancourt Rocks | location = [[Sea of Japan]] (East Sea) | coordinates = {{coord|37|14|30|N|131|52|0|E|display=inline}} | total_islands = 90 (37 permanent land) | major_islands = East Islet, West Islet | country = Južna Koreja | country_admin_divisions_title = County | country_admin_divisions = [[Ulleung County]] | country1 = Japonska | country1_admin_divisions_title = Mesto | country1_admin_divisions = [[Okinoshima, Shimane|Okinoshima]] | country2 = Južna Koreja | country2_admin_divisions_title = County | country2_admin_divisions = [[Ulleung County]] | population = 2 + 43 support personnel | ethnic_groups = [[Korean people|Korean]] }} </syntaxhighlight> ==Microformat== Ta predloga generira hCard mikroformat. Več informacij o tem lahko najdete [[Predloga:UF-hcard-geo|tukaj]]. == Sledilne kategorije == <!-- * {{clc|Articles using infobox islands with additional info}} --> * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z neznanimi parametri}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Otoki z navzkrižnimi parametri}} * {{clc|Nezaželeni parametri v Infopolju Otoki}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo nezaželen coordinates format}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo nezaželen map format}} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Official name (without the word island). Defaults to page's title.", "type": "string", "required": true, "suggested": true }, "disputed": { "label": "Disputed?", "description": "For islands or archipelagos which are disputed, put \"yes\". Otherwise, leave blank.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ] }, "native_name": { "label": "Native name", "description": "Only when the common name is different from the native name. To remove the \"native name\" prefix, use \"Local name\" instead.", "type": "string" }, "native_name_link": { "label": "Native name link", "description": "Link to the article about the language used for the native name. Use with \"Native name\".", "type": "wiki-page-name" }, "sobriquet": { "aliases": [ "nickname" ], "label": "Nickname", "description": "Well-known sobriquet or nickname.", "type": "string" }, "image": { "aliases": [ "image_name" ], "label": "Image 1", "description": "Locator/satellite/other map image.", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "image_size": { "label": "Image 1 size", "description": "Size of the image in pixels.", "example": "100px", "type": "string" }, "image_alt": { "label": "Image 1 alternative text", "description": "Alternative text for the image; for accesibility purposes. This text will be read out by screen readers in place of the image, and is invisible. Describe the contents of the image.", "type": "content" }, "image_caption": { "label": "Image 1 caption", "type": "content" }, "image_map": { "aliases": [ "map_image" ], "label": "Image 2", "description": "Locator/satellite/other map image.", "type": "wiki-file-name" }, "image_map_size": { "aliases": [ "map_size" ], "label": "Image 2 size", "description": "Size of the image in pixels.", "example": "100px", "type": "string" }, "image_map_alt": { "aliases": [ "map_alt" ], "label": "Image 2 alternative text", "description": "Alternative text for the image; for accesibility purposes. This text will be read out by screen readers in place of the image, and is invisible. Describe the contents of the image.", "type": "content" }, "image_map_caption": { "aliases": [ "map_image_caption", "map_caption" ], "label": "Image 2 caption", "type": "content" }, "pushpin_map": { "aliases": [ "map" ], "label": "Pushpin map", "description": "The name of a location map as per Template:Location map.", "example": "Indonesia", "type": "string" }, "pushpin_map_alt": { "label": "Pushpin map alternative text", "description": "Alternative text for the map; for accesibility purposes. This text will be read out by screen readers in place of the image, and is invisible. Describe the contents of the map. ", "type": "content" }, "pushpin_map_width": { "aliases": [ "map_width" ], "label": "Pushpin map width", "description": "Width of the map in pixels.", "example": "100px", "type": "string" }, "pushpin_map_caption": { "label": "Pushpin map caption", "type": "content" }, "pushpin_map_mark": { "aliases": [ "map_mark", "pushpin_mark" ], "label": "Pushpin map mark", "description": "Image of the pushpin. Defaults to a red dot.", "type": "wiki-file-name" }, "pushpin_map_mark_width": { "aliases": [ "pushpin_mark_width", "map_mark_width" ], "label": "Pushpin map mark width", "description": "Size of the image in pixels.", "example": "10px", "type": "string" }, "pushpin_map_relief": { "aliases": [ "pushpin_relief", "map_relief" ], "label": "Use relief pushpin map?", "description": "If set to anything (including \"no\"), the pushpin map will be a relief map, if it's available. Leave blank for a flat map.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ] }, "pushpin_map_label": { "aliases": [ "pushpin_label", "label" ], "label": "Pushpin map label", "description": "Pin's label. Defaults to \"Name\".", "type": "content" }, "pushpin_map_label_position": { "aliases": [ "pushpin_label_position", "label_position" ], "label": "Pushpin map label position", "type": "content" }, "coordinates": { "label": "Coordinates", "description": "{{coord|LATITUDE|N/S|LONGITUDE|E/W|display=it}}", "example": "{{coord|49|11|24.06|N|2|6|36|W|display=inline,title}}", "type": "content", "suggested": true }, "other_names": { "label": "Other names", "type": "content" }, "etymology": { "label": "Etymology", "type": "content" }, "location": { "label": "Location", "description": "Sea in which the island is located.", "type": "content", "required": true }, "grid_reference": { "label": "OS grid reference", "description": "For the UK only.", "type": "content" }, "island_type": { "label": "Type", "description": "Type of island.", "example": "Volcanic", "type": "content" }, "archipelago": { "label": "Archipelago", "description": "The name of the group of islands the island belongs to.", "type": "content" }, "waterbody": { "label": "Adjacent to" }, "total_islands": { "label": "Total islands", "description": "Total number of islands (for archipelagos only).", "type": "content" }, "major_islands": { "label": "Major islands", "description": "Names of the major islands (for archipelagos only).", "type": "content" }, "area_km2": { "label": "Area (square kilometers)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_sqmi": { "label": "Area (square miles)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_m2": { "label": "Area (square meters)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_sqft": { "label": "Area (square feet)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_ha": { "label": "Area (hectares)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_acre": { "label": "Area (acres)", "description": "Choose only one \"Area\" parameter.", "type": "number" }, "area_footnotes": { "label": "\"Area\" footnotes", "description": "References for area values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "rank": { "label": "Area rank", "description": "The island's rank among other islands in the world in terms of size (1st being the largest island).", "example": "1st", "type": "content" }, "length_km": { "label": "Length (kilometers)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_mi": { "label": "Length (miles)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_m": { "label": "Length (meters)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_ft": { "label": "Length (feet)", "description": "Choose only one \"Length\" parameter.", "type": "number" }, "length_footnotes": { "label": "\"Length\" footnotes", "description": "References for length values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "width_min_km": { "label": "Minimum width (kilometers)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_km": { "label": "Maximum width (kilometers)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_min_mi": { "label": "Minimum width (miles)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_mi": { "label": "Maximum width (miles)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_min_m": { "label": "Minimum width (meters)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_m": { "label": "Maximum width (meters)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_min_ft": { "label": "Minimum width (feet)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_max_ft": { "label": "Maximum width (feet)", "description": "Use \"Minimum width\" and \"Maximum width\" together. Don't mix units. If width is known, see the \"Width\" parameters.", "type": "number" }, "width_km": { "label": "Width (kilometers)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_mi": { "label": "Width (miles)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_m": { "label": "Width (meters)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_ft": { "label": "Width (feet)", "description": "Choose only one \"Width\" parameter. If a width range is required, see \"Maximum width\" and \"Minimum width\" parameters.", "type": "number" }, "width_footnotes": { "label": "\"Width\" footnotes", "description": "References for width values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "coastline_km": { "label": "Coastline (kilometers)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_mi": { "label": "Coastline (miles)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_m": { "label": "Coastline (meters)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_ft": { "label": "Coastline (feet)", "description": "Choose only one \"Coastline\" parameter.", "type": "number" }, "coastline_footnotes": { "label": "\"Coastline\" footnotes", "description": "References for coastline values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "elevation_m": { "label": "Elevation (meters)", "description": "Choose only one \"Elevation\" parameter.", "type": "number" }, "elevation_ft": { "label": "Elevation (feet)", "description": "Choose only one \"Elevation\" parameter.", "type": "number" }, "elevation_footnotes": { "label": "\"Elevation\" footnotes", "description": "References for elevation values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "highest_mount": { "label": "Highest point", "description": "Name of the highest point on the island, if any.", "type": "content" }, "country": { "label": "Country 1", "description": "Country that administers the islands.", "type": "string" }, "treaty_system": { "label": "Administered under the?", "description": "Treaty system the island is under, if any.", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title": { "label": "Country 1, administrative divisions 1, title", "description": "Title for the administrative divisions.", "type": "string" }, "country_admin_divisions": { "label": "Country 1, administrative divisions 1", "description": "The administrative divisions that govern the island.", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 1, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_1": { "label": "Country 1, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_2": { "label": "Country 1, administrative divisions 3, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_2": { "label": "Country 1, administrative divisions 3", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_3": { "label": "Country 1, administrative divisions 4, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_3": { "label": "Country 1, administrative divisions 4", "type": "content" }, "country_admin_divisions_title_4": { "label": "Country 1, administrative divisions 5, title", "type": "string" }, "country_admin_divisions_4": { "label": "Country 1, administrative divisions 5", "type": "content" }, "country_capital_and_largest_city": { "label": "Country 1, capital and largest city", "description": "This parameter overrides \"Country 1, capital city\". If the largest city is not the capital city, use the \"Country 1, capital city\" and \"Country 1, largest city\" parameters.", "type": "string" }, "country_capital": { "label": "Country 1, capital city", "description": "This parameter is overridden by \"Country 1, capital and largest city\".", "type": "string" }, "country_largest_city_type": { "aliases": [ "country largest city type" ], "label": "Country 1, largest city type", "description": "This can apply to \"Country 1, capital and largest city\" and \"Country 1, largest city\".", "type": "string" }, "country_largest_city": { "label": "Country 1, largest city", "type": "string" }, "country_largest_city_population": { "label": "Country 1, largest city population", "type": "content" }, "country_capital_type": { "aliases": [ "country capital type" ], "label": "Country 1, capital city type", "type": "string" }, "country_leader_title": { "label": "Country 1, leader title", "type": "string" }, "country_leader_name": { "label": "Country 1, leader name", "type": "string" }, "country_area_km2": { "label": "Country 1, area (square kilometers)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_sqmi": { "label": "Country 1, area (square miles)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_m2": { "label": "Country 1, area (square meters)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_sqft": { "label": "Country 1, area (square feet)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_ha": { "label": "Country 1, area (hectares)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area_acre": { "label": "Country 1, area (acres)", "description": "Choose only one \"Country 1, area\" parameter.", "type": "number" }, "country_area": { "label": "Country 1, area appendices", "description": "Attached to the end of the \"Country 1, area <X>\" parameters.", "type": "content" }, "country1": { "label": "Country 2", "description": "Refer to \"Country 1\" parameters for documentation of \"Country X\" parameters. Please note: if the \"Disputed?\" parameter is set to \"yes\", \"Country X\" parameters that are not \"Country 1\" will be under a \"Claimed by\" header.", "type": "string" }, "country1_admin_divisions_title": { "label": "Country 2, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country1_admin_divisions": { "label": "Country 2, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country1_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 2, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country1_admin_divisions_1": { "label": "Country 2, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country1_admin_divisions_title_2": { "label": "Country 2, administrative divisions 3, title", "type": "string" }, "country1_admin_divisions_2": { "label": "Country 2, administrative divisions 3", "type": "content" }, "country1_capital_type": { "aliases": [ "country 1 capital type" ], "label": "Country 2, capital city type", "type": "string" }, "country1_capital_and_largest_city": { "label": "Country 2, capital and largest city", "type": "string" }, "country1_capital": { "label": "Country 2, capital city", "type": "string" }, "country1_largest_city_type": { "aliases": [ "country 1 largest city type" ], "label": "Country 2, largest city type", "type": "string" }, "country1_largest_city": { "label": "Country 2, largest city", "type": "string" }, "country1_largest_city_population": { "label": "Country 2, largest city population", "type": "content" }, "country1_leader_title": { "label": "Country 2, leader title", "type": "string" }, "country1_leader_name": { "label": "Country 2, leader name", "type": "string" }, "country1_area_km2": { "label": "Country 2, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country1_area_sqmi": { "label": "Country 2, area (square miles)", "type": "number" }, "country1_area_m2": { "label": "Country 2, area (square meters)", "type": "number" }, "country1_area_sqft": { "label": "Country 2, area (square feet)", "type": "number" }, "country1_area_ha": { "label": "Country 2, area (hectares)", "type": "number" }, "country1_area_acre": { "label": "Country 2, area (acres)", "type": "number" }, "country1_area": { "label": "Country 2, area appendices", "type": "content" }, "country2": { "label": "Country 3", "type": "string" }, "country2_admin_divisions_title": { "label": "Country 3, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country2_admin_divisions": { "label": "Country 3, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country2_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 3, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country2_admin_divisions_1": { "label": "Country 3, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country2_capital_type": { "aliases": [ "country 2 capital type" ], "label": "Country 3, capital city type", "type": "string" }, "country2_capital_and_largest_city": { "label": "Country 3, capital and largest city", "type": "string" }, "country2_capital": { "label": "Country 3, capital city", "type": "string" }, "country2_largest_city_type": { "aliases": [ "country 2 largest city type" ], "label": "Country 3, largest city type", "type": "string" }, "country2_largest_city": { "label": "Country 3, largest city", "type": "string" }, "country2_largest_city_population": { "label": "Country 3, largest city population", "type": "content" }, "country2_leader_title": { "label": "Country 3, leader title", "type": "string" }, "country2_leader_name": { "label": "Country 3, leader name", "type": "string" }, "country2_area_km2": { "label": "Country 3, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country2_area_sqmi": { "label": "Country 3, area (square miles)", "type": "number" }, "country2_area_m2": { "label": "Country 3, area (square meters)", "type": "number" }, "country2_area_sqft": { "label": "Country 3, area (square feet)", "type": "number" }, "country2_area_ha": { "label": "Country 3, area (hectares)", "type": "number" }, "country2_area_acre": { "label": "Country 3, area (acres)", "type": "number" }, "country2_area": { "label": "Country 3, area appendices", "type": "content" }, "country3": { "label": "Country 4", "type": "string" }, "country3_admin_divisions_title": { "label": "Country 4, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country3_admin_divisions": { "label": "Country 4, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country3_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 4, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country3_admin_divisions_1": { "label": "Country 4, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country3_capital_type": { "aliases": [ "country 3 capital type" ], "label": "Country 4, capital city type", "type": "string" }, "country3_capital_and_largest_city": { "label": "Country 4, capital and largest city", "type": "string" }, "country3_capital": { "label": "Country 4, capital city", "type": "string" }, "country3_largest_city_type": { "aliases": [ "country 3 largest city type" ], "label": "Country 4, largest city type", "type": "string" }, "country3_largest_city": { "label": "Country 4, largest city", "type": "string" }, "country3_largest_city_population": { "label": "Country 4, largest city population", "type": "content" }, "country3_leader_title": { "label": "Country 4, leader title", "type": "string" }, "country3_leader_name": { "label": "Country 4, leader name", "type": "string" }, "country3_area_km2": { "label": "Country 4, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country3_area_sqmi": { "label": "Country 4, area (square miles)", "type": "number" }, "country3_area_m2": { "label": "Country 4, area (square meters)", "type": "number" }, "country3_area_sqft": { "label": "Country 4, area (square feet)", "type": "number" }, "country3_area_ha": { "label": "Country 4, area (hectares)", "type": "number" }, "country3_area_acre": { "label": "Country 4, area (acres)", "type": "number" }, "country3_area": { "label": "Country 4, area appendices", "type": "content" }, "country4": { "label": "Country 5", "type": "string" }, "country4_admin_divisions_title": { "label": "Country 5, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country4_admin_divisions": { "label": "Country 5, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country4_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 5, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country4_admin_divisions_1": { "label": "Country 5, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country4_capital_type": { "aliases": [ "country 4 capital type" ], "label": "Country 5, capital city type", "type": "string" }, "country4_capital_and_largest_city": { "label": "Country 5, capital and largest city", "type": "string" }, "country4_capital": { "label": "Country 5, capital city", "type": "string" }, "country4_largest_city_type": { "aliases": [ "country 4 largest city type" ], "label": "Country 5, largest city type", "type": "string" }, "country4_largest_city": { "label": "Country 5, largest city", "type": "string" }, "country4_largest_city_population": { "label": "Country 5, largest city population", "type": "content" }, "country4_leader_title": { "label": "Country 5, leader title", "type": "string" }, "country4_leader_name": { "label": "Country 5, leader name", "type": "string" }, "country4_area_km2": { "label": "Country 5, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country4_area_sqmi": { "label": "Country 5, area (square miles)", "type": "number" }, "country4_area_m2": { "label": "Country 5, area (square meters)", "type": "number" }, "country4_area_sqft": { "label": "Country 5, area (square feet)", "type": "number" }, "country4_area_ha": { "label": "Country 5, area (hectares)", "type": "number" }, "country4_area_acre": { "label": "Country 5, area (acres)", "type": "number" }, "country4_area": { "label": "Country 5, area appendices", "type": "content" }, "country5": { "label": "Country 6", "type": "string" }, "country5_admin_divisions_title": { "label": "Country 6, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country5_admin_divisions": { "label": "Country 6, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country5_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 6, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country5_admin_divisions_1": { "label": "Country 6, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country5_capital_type": { "aliases": [ "country 5 capital type" ], "label": "Country 6, capital city type", "type": "string" }, "country5_capital_and_largest_city": { "label": "Country 6, capital and largest city", "type": "string" }, "country5_capital": { "label": "Country 6, capital city", "type": "string" }, "country5_largest_city_type": { "aliases": [ "country 5 largest city type" ], "label": "Country 6, largest city type", "type": "string" }, "country5_largest_city": { "label": "Country 6, largest city", "type": "string" }, "country5_largest_city_population": { "label": "Country 6, largest city population", "type": "content" }, "country5_leader_title": { "label": "Country 6, leader title", "type": "string" }, "country5_leader_name": { "label": "Country 6, leader name", "type": "string" }, "country5_area_km2": { "label": "Country 6, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country5_area_sqmi": { "label": "Country 6, area (square miles)", "type": "number" }, "country5_area_m2": { "label": "Country 6, area (square meters)", "type": "number" }, "country5_area_sqft": { "label": "Country 6, area (square feet)", "type": "number" }, "country5_area_ha": { "label": "Country 6, area (hectares)", "type": "number" }, "country5_area_acre": { "label": "Country 6, area (acres)", "type": "number" }, "country5_area": { "label": "Country 6, area appendices", "type": "content" }, "country6": { "label": "Country 7", "type": "string" }, "country6_admin_divisions_title": { "label": "Country 7, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country6_admin_divisions": { "label": "Country 7, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country6_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 7, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country6_admin_divisions_1": { "label": "Country 7, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country6_capital_type": { "aliases": [ "country 6 capital type" ], "label": "Country 7, capital city type", "type": "string" }, "country6_capital_and_largest_city": { "label": "Country 7, capital and largest city", "type": "string" }, "country6_capital": { "label": "Country 7, capital city", "type": "string" }, "country6_largest_city_type": { "aliases": [ "country 6 largest city type" ], "label": "Country 7, largest city type", "type": "string" }, "country6_largest_city": { "label": "Country 7, largest city", "type": "string" }, "country6_largest_city_population": { "label": "Country 7, largest city population", "type": "content" }, "country6_leader_title": { "label": "Country 7, leader title", "type": "string" }, "country6_leader_name": { "label": "Country 7, leader name", "type": "string" }, "country6_area_km2": { "label": "Country 7, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country6_area_sqmi": { "label": "Country 7, area (square miles)", "type": "number" }, "country6_area_m2": { "label": "Country 7, area (square meters)", "type": "number" }, "country6_area_sqft": { "label": "Country 7, area (square feet)", "type": "number" }, "country6_area_ha": { "label": "Country 7, area (hectares)", "type": "number" }, "country6_area_acre": { "label": "Country 7, area (acres)", "type": "number" }, "country6_area": { "label": "Country 7, area appendices", "type": "content" }, "country7": { "label": "Country 8", "type": "string" }, "country7_admin_divisions_title": { "label": "Country 8, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country7_admin_divisions": { "label": "Country 8, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country7_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 8, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country7_admin_divisions_1": { "label": "Country 8, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country7_capital_type": { "aliases": [ "country 7 capital type" ], "label": "Country 8, capital city type", "type": "string" }, "country7_capital_and_largest_city": { "label": "Country 8, capital and largest city", "type": "string" }, "country7_capital": { "label": "Country 8, capital city", "type": "string" }, "country7_largest_city_type": { "aliases": [ "country 7 largest city type" ], "label": "Country 8, largest city type", "type": "string" }, "country7_largest_city": { "label": "Country 8, largest city", "type": "string" }, "country7_largest_city_population": { "label": "Country 8, largest city population", "type": "content" }, "country7_leader_title": { "label": "Country 8, leader title", "type": "string" }, "country7_leader_name": { "label": "Country 8, leader name", "type": "string" }, "country7_area_km2": { "label": "Country 8, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country7_area_sqmi": { "label": "Country 8, area (square miles)", "type": "number" }, "country7_area_m2": { "label": "Country 8, area (square meters)", "type": "number" }, "country7_area_sqft": { "label": "Country 8, area (square feet)", "type": "number" }, "country7_area_ha": { "label": "Country 8, area (hectares)", "type": "number" }, "country7_area_acre": { "label": "Country 8, area (acres)", "type": "number" }, "country7_area": { "label": "Country 8, area appendices", "type": "content" }, "country8": { "label": "Country 9", "type": "string" }, "country8_admin_divisions_title": { "label": "Country 9, administrative divisions 1, title", "type": "string" }, "country8_admin_divisions": { "label": "Country 9, administrative divisions 1", "type": "content" }, "country8_admin_divisions_title_1": { "label": "Country 9, administrative divisions 2, title", "type": "string" }, "country8_admin_divisions_1": { "label": "Country 9, administrative divisions 2", "type": "content" }, "country8_capital_type": { "aliases": [ "country 8 capital type" ], "label": "Country 9, capital city type", "type": "string" }, "country8_capital_and_largest_city": { "label": "Country 9, capital and largest city", "type": "string" }, "country8_capital": { "label": "Country 9, capital city", "type": "string" }, "country8_largest_city_type": { "aliases": [ "country 8 largest city type" ], "label": "Country 9, largest city type", "type": "string" }, "country8_largest_city": { "label": "Country 9, largest city", "type": "string" }, "country8_largest_city_population": { "label": "Country 9, largest city population", "type": "content" }, "country8_leader_title": { "label": "Country 9, leader title", "type": "string" }, "country8_leader_name": { "label": "Country 9, leader name", "type": "string" }, "country8_area_km2": { "label": "Country 9, area (square kilometers)", "type": "number" }, "country8_area_sqmi": { "label": "Country 9, area (square miles)", "type": "number" }, "country8_area_m2": { "label": "Country 9, area (square meters)", "type": "number" }, "country8_area_sqft": { "label": "Country 9, area (square feet)", "type": "number" }, "country8_area_ha": { "label": "Country 9, area (hectares)", "type": "number" }, "country8_area_acre": { "label": "Country 9, area (acres)", "type": "number" }, "country8_area": { "label": "Country 9, area appendices", "type": "content" }, "demonym": { "label": "Demonym", "description": "The name the people of the island are called.", "type": "content" }, "population": { "label": "Population", "description": "Size of the island's population.", "type": "number" }, "population_as_of": { "label": "Population as of?", "description": "The year when the population census took place.", "type": "number" }, "population_footnotes": { "label": "Population footnotes", "description": "References for population values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "population_rank": { "label": "Population rank", "example": "1st", "type": "content" }, "population_rank_max": { "label": "Population rank out of?", "type": "content" }, "density_km2": { "label": "Population density (square kilometers)", "description": "Choose only one \"Population density\" parameter.", "type": "number" }, "density_sqmi": { "label": "Population density (square miles)", "description": "Choose only one \"Population density\" parameter.", "type": "number" }, "density_footnotes": { "label": "Population density footnotes", "description": "References for density values using <ref>...</ref> format.", "type": "content" }, "density_rank": { "label": "Population density rank", "type": "content", "example": "69th" }, "languages": { "label": "Languages", "type": "content", "description": "List of native languages spoken by the island's population." }, "ethnic_groups": { "label": "Ethnic groups", "description": "List of major ethnic groups making up the island's population.", "type": "content" }, "timezone2": { "label": "Alternate timezone", "type": "content", "description": "Common name of alternate timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset.", "example": "CST" }, "utc_offset1": { "aliases": [ "utc_offset" ], "label": "UTC offset", "type": "content", "description": "If timezone has common name.", "example": "+1" }, "utc_offset2": { "label": "Alternate UTC offset", "type": "content", "description": "If alternate timezone has common name.", "example": "+2" }, "timezone1_DST": { "aliases": [ "timezone_DST" ], "label": "DST timezone", "type": "content", "description": "Common name of daylight saving time (DST) timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset." }, "utc_offset1_DST": { "aliases": [ "utc_offset_DST" ], "label": "DST timezone UTC offset", "type": "content", "description": "If DST timezone has common name." }, "timezone2_DST": { "label": "Alternate DST timezone", "type": "content", "description": "Common name of daylight saving time (DST) alternate timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset." }, "utc_offset2_DST": { "label": "Alternate DST timezone UTC offset", "type": "content", "description": "If alternate DST timezone has common name." }, "postal_code_type": { "label": "Postal code type", "type": "string", "description": "Defaults to \"Postal code\"." }, "postal_code": { "label": "Postal code", "description": "Postal code, unless \"Postal code type\" is different.", "type": "content" }, "area_code_type": { "label": "Area code type", "type": "string", "description": "Defaults to telephone numbering plan." }, "area_code": { "label": "Area code", "type": "content", "description": "Telephone numbering plan, unless \"Area code type\" is different." }, "registration_plate": { "label": "Vehicle registration", "description": "Vehicle registration plate.", "type": "content" }, "iso_code_type": { "label": "ISO code type", "type": "string", "description": "Defaults to ISO 3166-2." }, "iso_code": { "label": "ISO code", "type": "content", "description": "ISO 3166-2 code, unless \"ISO code type\" is different." }, "website": { "label": "Official website", "type": "url" }, "additional_info": { "label": "Additional information", "description": "Text displayed at the bottom of the infobox, above \"Misc\" and \"Module\".", "type": "content" }, "misc": { "label": "Misc", "description": "Displayed alongside \"Module\".", "type": "content" }, "module": { "label": "Module", "description": "Used for embedding other infoboxes. Unnecessary for most purposes. Displayed alongside \"Misc\".", "type": "content" }, "footnotes": { "label": "Footnotes", "description": "Displayed at the bottom of the infobox.", "type": "content" }, "timezone1": { "aliases": [ "timezone" ], "label": "Timezone", "type": "content", "description": "Common name of timezone, if any. Otherwise, write the UTC offset.", "example": "UTC" }, "local_name": { "label": "Local name", "description": "Only when the common name is different from the native name. To add a \"native name\" prefix, use \"Native name\" instead.", "type": "string" }, "plural": { "label": "Plural?", "description": "If article is about multiple islets, \"yes\". Otherwise, leave blank.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ] }, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "Set to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {}, "mapframe-type": { "label": "Mapframe type", "description": "Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.", "type": "string" } }, "description": "This template is intended to be used as an infobox for an island, islet or an archipelago.", "format": "{{_\n| __________________ = _\n}}\n", "paramOrder": [ "name", "plural", "disputed", "local_name", "native_name", "native_name_link", "sobriquet", "image", "image_size", "image_alt", "image_caption", "image_map", "image_map_size", "image_map_alt", "image_map_caption", "pushpin_map", "pushpin_map_alt", "pushpin_map_width", "pushpin_map_caption", "pushpin_map_mark", "pushpin_map_mark_width", "pushpin_map_relief", "pushpin_map_label", "pushpin_map_label_position", "coordinates", "other_names", "etymology", "location", "grid_reference", "island_type", "archipelago", "waterbody", "total_islands", "major_islands", "area_km2", "area_sqmi", "area_m2", "area_sqft", "area_ha", "area_acre", "area_footnotes", "rank", "length_km", "length_mi", "length_m", "length_ft", "length_footnotes", "width_km", "width_mi", "width_m", "width_ft", "width_min_km", "width_max_km", "width_min_mi", "width_max_mi", "width_min_m", "width_max_m", "width_min_ft", "width_max_ft", "width_footnotes", "coastline_km", "coastline_mi", "coastline_m", "coastline_ft", "coastline_footnotes", "elevation_m", "elevation_ft", "elevation_footnotes", "highest_mount", "country", "treaty_system", "country_admin_divisions_title", "country_admin_divisions", "country_admin_divisions_title_1", "country_admin_divisions_1", "country_admin_divisions_title_2", "country_admin_divisions_2", "country_admin_divisions_title_3", "country_admin_divisions_3", "country_admin_divisions_title_4", "country_admin_divisions_4", "country_capital_and_largest_city", "country_capital_type", "country_capital", "country_largest_city_type", "country_largest_city", "country_largest_city_population", "country_leader_title", "country_leader_name", "country_area_km2", "country_area_sqmi", "country_area_m2", "country_area_sqft", "country_area_ha", "country_area_acre", "country_area", "country1", "country1_admin_divisions_title", "country1_admin_divisions", "country1_admin_divisions_title_1", "country1_admin_divisions_1", "country1_admin_divisions_title_2", "country1_admin_divisions_2", "country1_capital_and_largest_city", "country1_capital_type", "country1_capital", "country1_largest_city_type", "country1_largest_city", "country1_largest_city_population", "country1_leader_title", "country1_leader_name", "country1_area_km2", "country1_area_sqmi", "country1_area_m2", "country1_area_sqft", "country1_area_ha", "country1_area_acre", "country1_area", "country2", "country2_admin_divisions_title", "country2_admin_divisions", "country2_admin_divisions_title_1", "country2_admin_divisions_1", "country2_capital_and_largest_city", "country2_capital_type", "country2_capital", "country2_largest_city_type", "country2_largest_city", "country2_largest_city_population", "country2_leader_title", "country2_leader_name", "country2_area_km2", "country2_area_sqmi", "country2_area_m2", "country2_area_sqft", "country2_area_ha", "country2_area_acre", "country2_area", "country3", "country3_admin_divisions_title", "country3_admin_divisions", "country3_admin_divisions_title_1", "country3_admin_divisions_1", "country3_capital_and_largest_city", "country3_capital_type", "country3_capital", "country3_largest_city_type", "country3_largest_city", "country3_largest_city_population", "country3_leader_title", "country3_leader_name", "country3_area_km2", "country3_area_sqmi", "country3_area_m2", "country3_area_sqft", "country3_area_ha", "country3_area_acre", "country3_area", "country4", "country4_admin_divisions_title", "country4_admin_divisions", "country4_admin_divisions_title_1", "country4_admin_divisions_1", "country4_capital_and_largest_city", "country4_capital_type", "country4_capital", "country4_largest_city_type", "country4_largest_city", "country4_largest_city_population", "country4_leader_title", "country4_leader_name", "country4_area_km2", "country4_area_sqmi", "country4_area_m2", "country4_area_sqft", "country4_area_ha", "country4_area_acre", "country4_area", "country5", "country5_admin_divisions_title", "country5_admin_divisions", "country5_admin_divisions_title_1", "country5_admin_divisions_1", "country5_capital_and_largest_city", "country5_capital_type", "country5_capital", "country5_largest_city_type", "country5_largest_city", "country5_largest_city_population", "country5_leader_title", "country5_leader_name", "country5_area_km2", "country5_area_sqmi", "country5_area_m2", "country5_area_sqft", "country5_area_ha", "country5_area_acre", "country5_area", "country6", "country6_admin_divisions_title", "country6_admin_divisions", "country6_admin_divisions_title_1", "country6_admin_divisions_1", "country6_capital_and_largest_city", "country6_capital_type", "country6_capital", "country6_largest_city_type", "country6_largest_city", "country6_largest_city_population", "country6_leader_title", "country6_leader_name", "country6_area_km2", "country6_area_sqmi", "country6_area_m2", "country6_area_sqft", "country6_area_ha", "country6_area_acre", "country6_area", "country7", "country7_admin_divisions_title", "country7_admin_divisions", "country7_admin_divisions_title_1", "country7_admin_divisions_1", "country7_capital_and_largest_city", "country7_capital_type", "country7_capital", "country7_largest_city_type", "country7_largest_city", "country7_largest_city_population", "country7_leader_title", "country7_leader_name", "country7_area_km2", "country7_area_sqmi", "country7_area_m2", "country7_area_sqft", "country7_area_ha", "country7_area_acre", "country7_area", "country8", "country8_admin_divisions_title", "country8_admin_divisions", "country8_admin_divisions_title_1", "country8_admin_divisions_1", "country8_capital_and_largest_city", "country8_capital_type", "country8_capital", "country8_largest_city_type", "country8_largest_city", "country8_largest_city_population", "country8_leader_title", "country8_leader_name", "country8_area_km2", "country8_area_sqmi", "country8_area_m2", "country8_area_sqft", "country8_area_ha", "country8_area_acre", "country8_area", "demonym", "population", "population_as_of", "population_footnotes", "population_rank", "population_rank_max", "density_km2", "density_sqmi", "density_footnotes", "density_rank", "languages", "ethnic_groups", "timezone1", "utc_offset1", "timezone2", "utc_offset2", "timezone1_DST", "utc_offset1_DST", "timezone2_DST", "utc_offset2_DST", "postal_code_type", "postal_code", "area_code_type", "area_code", "registration_plate", "iso_code_type", "iso_code", "website", "additional_info", "misc", "module", "footnotes", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-point", "mapframe-shape", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-switcher", "mapframe-line", "mapframe-type" ] } </templatedata> == Glej tudi == ; Podporne predloge * [[Predloga:Infopolje Otoki/površina]] * [[Predloga:Infopolje Otoki/gostota]] * [[Predloga:Infopolje Otoki/dolžina]] <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik | | <!--Categories below this line, please; interwikis at Wikidata--> [[Kategorija:Geografska infopolja|Otoki]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]] [[Kategorija:Infopolja s parametrom module]] [[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> 18ep0aqyv9ov5bsun2ubjlp33qpc3vr 0 417277 6683134 6670125 2026-05-30T20:39:37Z ~2026-13659-49 255600 6683134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = Бихаћ |official_name = Bihać |nickname = |motto = |settlement_type = Mesto |image_skyline = Bihać (collage image).jpg |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_shield = Coat_of_arms_of_Bihać.png |pushpin_map = Bosnia |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bosni in Hercegovini |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Una-Sana.svg|23px]] [[Unsko-sanski kanton]] |subdivision_type3 = Občina |subdivision_name3 = Bihać |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = |established_title = |established_date = |area_total_km2 = |population_total = 39690 |population_blank1 = 56261 |population_blank1_title = Občina |population_as_of = 2013 |population_note = |population_density = |population_metro = |population_density_metro = |population_urban = |population_density_urban = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd = 44 |latm = 49 |latNS = N |longd =15 |longm = 52 |longEW = E |coordinates_display = yes |elevation = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 77000 |area_code = (+387) 37 |blank_name = |blank_info = |website = http://www.bihac.org/ |footnotes = }} [[Slika:Bihac AVNOJ Museum.jpg|thumb|right|270px|Bihać, muzej [[AVNOJ]]-a]] '''Bihać''' (srbska cirilica ''Бихаћ'', v [[slovenščina|knjižni slovenščini]] se je pisal nekoč kot ''Bihač''<ref>[[Anton Koblar|Koblar, A.]] (1893): Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Letnik III. Ljubljana: Muzejsko društvo za Kranjsko. s. 124.</ref><ref>[[Josip Stare|Starè J.]] (1882): Občna zgodovina. Zgodovina novega veka. [[Celovec]]: Družba Sv. Mohora. s. 253.</ref><ref>Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. Količina 21. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1981. s. 253.</ref>) je mesto z okoli 40.000 prebivalci (2013) na skrajnem severozahodu [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], blizu meje s [[Hrvaška|Hrvaško]] ob reki [[Una|Uni]] in je glavno mesto [[Unsko-sanski kanton|Unsko-sanskega kantona]] v Federaciji Bosne in Hercegovine. Občina Bihać, ki ne vključuje samo mesta, temveč tudi okolico, ima okoli 61.000 prebivalcev. Več kot 90 % prebivalcev je [[Bošnjaki|Bošnjakov]]. == Geografija == Mesto leži v dolini reke Une, ki se tu razširi v široko kotlino. Nad in pod mestnim območjem reka teče skozi ozke [[soteska|soteske]]. Jugovzhodno od Bihaća se gorovje [[Grmeč]] dviga preko 1100 m, zahodno hrvaška meja poteka na pogorju [[Plješevica]], katerega najvišji vrh je [[Ozeblin]] s 1657 m. Občinsko območje se nadaljuje od Bihaća približno 40 km v južni smeri ob hrvaški meji do Kulen Vakufa in vključuje druge kraje, kot sta Martin Brod in Donja Gata. Najjužnejši del občine so Bosanski Osredci. Podnebje je vlažno in zmerno s srednjeevropskim značajem. Poletja so topla in suha, zime mrzle z obilnimi padavinami. Povprečna januarska temperatura je 0,4 °C, julija 21 °C. Povprečna letna temperatura je 10,6 °C; povprečna letna količina padavin je 1308 mm. Najnižja doslej izmerjena temperatura je bila −24,8 °C (24. januar 1963), najvišja pri 38,6 °C (28. julij 1983).<ref name="fzs-TEMPERAT">{{Navedi splet |url=http://www.fzs.ba/BihB/Temperatures.htm |title=Temperatures and precipitation |publisher=Federalni zavod za statistiku |accessdate=2015-01-19 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924020302/http://www.fzs.ba/BihB/Temperatures.htm |url-status=dead }}</ref> ==Deli naselja== Baranovac, Bihać, Čavkići, Čavkuni, Čehići, Čekrlije, Dobrenica, Dubravica, Golubić, Halavići, Harmani, Kamenica, Kralje, Majdan, Malo Založje, Midžići, Mrkonjića Lug, Mujadžići, Orljani, Pecikovići, Podgrede, Pokoj, Prisjeka, Privilica, Ribić, Sokolac, [[Vedro Polje, Bihać|Vedro Polje]], Veliko Založje, Vinica, Vrkašić, Zulići in Žegar. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Zdi se, da je bila dolina Une še posebej pomembna v prazgodovini. V bližini Ripača, približno 10 km jugovzhodno od Bihaća, so bila najdena obsežna kolišča iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Malo bližje Bihaću pri Jezerinah je bilo odkrito veliko grobišče [[Latenska kultura|latenske kulture]] s številnimi žarami in dragocenimi predmeti, še eno v Ribiću, predmestju Bihaća.<ref>Džafer Mahmutović, Stari Bihać, Bihać 2001.</ref> === Do 1918 === Mesto je bilo prvič omenjeno leta 1260 v listini kralja [[Béla IV. Ogrski|Bele IV.]], kjer je omenjeno, da pripada [[cistercijani|cistercijanskemu]] [[samostan Topusko|samostanu Topusko]]. Mesto se je v latinskih dokumentih imenovalo ''Castrum bichiciense'', v nemškem pa ''Wihitsch''. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil Bihać začasno sedež hrvaško-ogrskih kraljev. V 13. stoletju je kralj Béla IV. obdal mesto z obročem [[obzidje|obzidja]], kjer zdaj poteka obvoznica. Od 13. do 16. stoletja so v Bihaću večkrat potekala zasedanja hrvaškega sabora. Leta 1592 so mesto osvojili Osmani in postalo je del [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]], katerega zgodovino si deli vse od takrat. Kot osmanska utrdba blizu avstrijske vojaške meje je bil Bihać med turškimi vojnami več kot 63-krat oblegan s strani avstrijske vojske, a ni bil nikoli zavzet. Takrat je Bihać zaradi visokih in močnih zidov veljal za nepremagljivega. [[Slika:Bihac tvrdi grad AD 1590.jpg|left|thumb|300px| Hrvaški grad Bihać okoli leta 1590, pred osmanskim osvajanjem]] [[Slika:Bihacka-kula.jpg|thumb| Kapetanov stolp in stolp svetega Antona]] [[Slika:Bihac Una2.jpg|thumb| Obala Une pri Bihaću]] Zaradi [[Berlinski kongres|Berlinske pogodbe]] leta 1878 je mesto, ki je bilo naseljeno z večino [[muslimani|muslimanov]], skupaj z Bosno in Hercegovino padlo pod upravo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].<ref>Beim [http://www.dhm.de/lemo/html/kaiserreich/aussenpolitik/berlinerkongress/index.html Berliner Kongress] 1878 erhielt Österreich-Ungarn gegen den Protest des Osmanischen Reiches das Recht, Bosnien und die Herzegowina zu besetzen, um den russischen Machtzuwachs auf dem Balkan auszugleichen.</ref> Toda šele septembra 1878 so Bihać proti ostremu odporu zavzele avstro-ogrske čete pod generalom Reinländerjem. Od leta 1888 so utrdbeno obzidje porušili, razen nekaj ostankov.<ref>[http://www.lin.bihac.org/en/history.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081028195043/http://www.lin.bihac.org/en/history.html |date=2008-10-28 }}Geschichtsabschnitt auf der Homepage der Stadt</ref> === 1918 do 1990 === Po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in posledično razpadu Avstro-Ogrske je mesto pripadlo novoustanovljeni [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Tu je Bihać postal okrajno mesto v banovini Vrbski. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so nemške čete 13. aprila 1941 vpadle v Bihać in nato je postal del vazalne države [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], ki je bila zavezniška [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]]. Leta 1981 je bil v Garavicah odprt spominski park, ki ga je zasnoval [[Bogdan Bogdanović]] za žrtve poboja, ki so ga zagrešili ustaši leta 1941. Le nekaj dni po napadu je v mestu in okolici nastal odpor proti okupaciji, ki je dosegel vrhunec z zavzetjem mesta s strani [[Jugoslovanski partizani|partizanov]] aprila 1942 in razglasitvijo Bihaćke republike. 26. in 27. novembra 1942 je tu potekalo prvo zasedanje Protifašističnega sveta za narodno osvoboditev Jugoslavije ([[AVNOJ]]), ki je bil podlaga za kasnejšo jugoslovansko vlado pod Titom.<ref>Jože Pirjevec: ''Tito. Die Biografie.'' München 2018, S. 116</ref> 29. januarja 1943 so nemške čete uspele ponovno zavzeti mesto. Pod nemško okupacijo je ostalo, dokler ga 28. marca 1945 ni osvobodila JLA. V času socialistične Jugoslavije je Bihać kot okrajno mesto pripadal novonastali Socialistični republiki BiH v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] in se je razvil v gospodarsko in upravno središče severozahodne Bosne. === Po 1990 === Med [[bosanska vojna|bosansko vojno]] od 1992 do 1995 je območje okoli Bihaća tvorilo enklavo, obkroženo s srbskimi milicami iz [[Republika Srbska|Republike Srbske]] na eni in iz [[Srbska republika Krajina|Srbske republike Krajine]] na drugi strani, ki je bila ves čas pod nadzorom bosanske vlade. je bila razglašena vojna in v zaščiteno območje ZN. Včasih so se odgovorni okoli [[Fikret Abdić|Fikreta Abdića]] z območja severno od mesta dogovorili o ločnem miru z oblegovalci. Vendar je temu nasprotovalo vodstvo Korpusa bosanske vojske v Bihaću, kar je včasih vodilo do spopadov med četami, v katerih so prevladovali Bošnjaki. Poleti 1995 so se razmere v enklavi Bihać močno poslabšale. Po takratnih ocenah ZN se je v enklavo, ki je bila zdaj vse bolj pod srbskim topniškim ognjem in v katero so Srbi potiskali svoje položaje, zgrnilo okoli 150.000 beguncev. Že julija 1995 so mednarodni opazovalci pričakovali tudi humanitarno katastrofo za Bihać. Hrvaška vojska je 4. avgusta 1995 začela obsežno vojaško ofenzivo, vojaško [[Operacija Nevihta|operacijo ''Nevihta'']], da bi ponovno zavzela območja Hrvaške, ki so jih zasedli Srbi. Ta operacija je trajala štiri dni; celotna Srbska republika Krajina je bila ponovno vključena v hrvaško ozemlje. Grozečo nevarnost za prejšnjo enklavo Bihać je ta hrvaška ofenziva v zadnjem trenutku preprečila. Hkrati pa so se verjetno v usklajeni vojaški operaciji hrvaške in bosanske enote uspešno borile tudi v zahodni Bosni proti srbskim enotam, ki so se čutile vse bolj potisnjene v obrambo. V samo nekaj tednih je bila vsa zahodna Bosna spet v rokah [[Federacija Bosne in Hercegovine|Bosansko-hrvaške federacije]], bosansko središče pa je bilo ponovno povezano z območjem Bihaća. 24. julija 2014 je parlament Federacije Bosne in Hercegovine Bihaću podelil status mesta. Od begunske krize v Evropi leta 2015 Bihać uporabljajo migranti kot kraj za bivanje pred prečkanjem meje v Evropsko unijo.<ref>{{Internetquelle |autor=SPIEGEL TV GmbH |url=http://www.spiegel.tv/videos/1591977-spiegel-tv-vom-28012019 |titel=SPIEGEL TV vom 28.01.2019 {{!}} spiegel.tv |zugriff=2019-01-31 |sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle |autor=mdr.de |url=https://www.mdr.de/heute-im-osten/ostblogger/fluechtlinge-in-bosnien-verpruegelt-hungrig-verlassen-100.html |titel=Flüchtlinge in Bosnien: Verprügelt, hungrig und sich selbst überlassen {{!}} MDR.DE |zugriff=2019-01-31 |sprache=de}}</ref> Poleti 2019 so večjo medijsko pozornost pritegnila poročila o nečloveških razmerah v begunskem taborišču Vučjak v občini.<ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://orf.at/stories/3130554/ |titel=Dramatische Lage in Flüchtlingslager in Bosnien |werk= |hrsg=ORF.at |datum=2019-07-17 |abruf=2019-07-23 |sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle |autor=Clemens Verenkotte |url=https://www.deutschlandfunk.de/bosnien-herzegowina-fluechtlingslager-auf-frueherer.1773.de.html?dram:article_id=454433 |titel=Bosnien-Herzegowina - Flüchtlingslager auf früherer Müllhalde |werk= |hrsg=Deutschlandfunk |datum=2019-07-22 |abruf=2019-07-23 |sprache=de-DE}}</ref> Po besedah očividcev ni bilo elektrike, hrane je bilo komaj dovolj in ni bilo sanitarij. Skoraj vsi stanovalci so zboleli za garjami in so bili sicer bolni. Novembra 2019 je regionalna vlada Unsko-sanskega kantona uvedla policijsko uro na Vučjaku in še enem taborišču pri Bihaću, potem ko so na tem območju zabeležili več kriminala in protestirali lokalni prebivalci. Po poročanju bosanskih medijev so begunci predvsem vlamljali v hiše in kradli hrano ter avtomobile. Med begunci je prišlo tudi do nasilnih spopadov. Potem ko je približno 500 od 600 migrantov ali prebivalcev v taborišču 5. decembra gladovno stavkalo, je Bosna 10. decembra razpustila begunsko taborišče. 600 stanovalcev so odpeljali v nekdanjo vojašnico.<ref name=":1">''Migrantencamp Vucjak: Bosnische Behörden lösen Elendslager auf'', Spiegel Online [https://www.spiegel.de/politik/ausland/bosnien-behoerden-loesen-elendslager-vucjak-auf-a-1300586.html]</ref> Leta 2020 je bilo približno 25 kilometrov od središča mesta zgrajeno begunsko taborišče Lipa, ki naj bi postalo stalni sprejemni center. Tudi tam so vladale nečloveške razmere; ni bilo ne elektrike ne vodovoda. Med evakuacijo nezimskega tabora 23. decembra 2020 so zažgali šotore in kontejnerje. Od takrat mnogi begunci niso imeli nastanitve; približno 3000 do 4000 jih živi na ulicah ali v okoliških gozdovih.<ref name="ts2">{{Internetquelle |url=https://www.tagesschau.de/ausland/fluechtlinge-bihac-bosnien-lager-garaeumt-101.html |titel=Lager in Bosnien geräumt: Großbrand in Flüchtlingslager Lipa |werk=tagesschau.de |datum=2020-12-23 |abruf=2020-12-25 }}</ref><ref name="dw">{{Internetquelle |url=https://www.dw.com/de/westbosnien-feuer-im-fl%C3%BCchtlingslager/a-56047758 |titel=Westbosnien: Feuer im Flüchtlingslager |autor=Dragan Maksimović, Rüdiger Rossig |werk=Deutsche Welle |datum=2020-12-23 |abruf=2020-12-25 }}</ref> Lokalni prebivalci so protestirali proti načrtom za začasno ponovno odprtje zaprtega skladišča v središču mesta. ==Prebivalstvo== Po popisu iz leta 1991 je imela občina Bihać 70.732 prebivalcev. Od tega se jih je 46.737 opredelilo kot Bošnjaki (66,07 %), 12.689 kot Srbi (17,93 %) in 5.580 kot Hrvati (7,88 %). Nadaljnjih 8 % jih je izjavilo, da so bodisi Jugoslovani ali druge narodnosti ali pa niso navedli nobenih podatkov. Po popisu 2013 - prvemu po vojni v Bosni - je Bihać imel le 56.261 prebivalcev, od tega 49.550 Bošnjakov (88,1 %), 3.265 Hrvatov (5,8 %) in 910 Srbov (1,6 %).<ref>Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine: Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini, 2013. Rezultati popisa.</ref> ===Občina Bihać=== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="12" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1879]] || [[1885]] || [[1895]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] |- | - || - || - || - || - || - || - || - || - || 58.185 || 65.544 || 70.732 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1971/pdf/G19714001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1981]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1981/pdf/G19814001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.">{{navedi splet|url=http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|title=Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.|work=fzs.ba|accessdate=2016-04-27|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305040829/http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 58.185 | label1 = [[Muslimani]] 37.325 | value1 = 64,14 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 12.096 | value2 = 20,78 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 6.824 | value3 = 11,72 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 1.133 | value4 = 1,94 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 807 | value5 = 1,38 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 65.544 | label1 = [[Muslimani]] 40.041 | value1 = 61,09 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 11.093 | value2 = 16,92 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 5.855 | value3 = 8,93 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 7.364 | value4 = 11,23 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.191 | value5 = 1,81 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 70.732 | label1 = [[Muslimani]] 46.737 | value1 = 66,07 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 12.689 | value2 = 17,93 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 5.580 | value3 = 7,88 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 4.356 | value4 = 6,15 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.370 | value5 = 1,93 | color5 = #FFBF00 }} |- |} <small>'''Opomba''': ''Brez naselij: [[Boboljusci]], [[Bosanski Osredci]], [[Gornji Tiškovac]], [[Mali Cvjetnić]], [[Malo Očijevo]], [[Martin Brod]], [[Očigrije]], [[Palučci]], [[Trubar, Bihać|Trubar]], [[Veliki Cvjetnić]] in [[Veliko Očijevo]], ki so do [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]] del občine [[Drvar]].''</small> ===Bihać (naselje)=== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="12" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1879]] || [[1885]] || [[1895]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] |- | - || - || - || - || - || - || - || - || - || 24.060 || 29.875 || 45.553 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1971/pdf/G19714001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1981]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1981/pdf/G19814001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991."/> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 24.060 | label1 = [[Muslimani]] 13.752 | value1 = 57,15 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 5.222 | value2 = 21,70 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 3.453 | value3 = 14,35 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 1.014 | value4 = 4,21 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 619 | value5 = 2,57 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 29.875 | label1 = [[Muslimani]] 14.155 | value1 = 47,38 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 5.829 | value2 = 19,51 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 2.872 | value3 = 9,61 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 6.616 | value4 = 22,14 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 403 | value5 = 1,34 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 45.553 | label1 = [[Muslimani]] 27.418 | value1 = 60,18 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 8.218 | value2 = 18,04 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 4.805 | value3 = 10,54 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 4.020 | value4 = 8,82 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.092 | value5 = 2,39 | color5 = #FFBF00 }} |- |} <small>'''Opomba''': ''V letih [[1971]]. in [[1981]], brez nekdanjih naselij: [[Čavkići]], [[Čekrlije]], [[Dobrenica]], [[Golubić, Bihać|Golubić]], [[Kamenica, Bihać|Kamenica]], [[Kralje, Bihać|Kralje]], [[Malo Založje]], [[Mrkonjića Lug]], [[Orljani]], [[Pokoj, Bihać|Pokoj]], [[Sokolac, Bihać|Sokolac]], [[Vedro Polje, Bihać|Vedro Polje]], [[Veliko Založje]], [[Vinica, Bihać|Vinica]] in [[Vrkašić]], ki so v teh letih bila samostojna naselja.''</small> == Kultura in zanimivosti == [[Slika:Bihac 1686.jpg|thumb|Bihać (Wihitsch) po osmanskem osvajanju, gravura iz 1686]] [[Slika:Bihać – Inner City.jpg|thumb|Pogled na središče Bihaća]] Staro mestno jedro, vredno ogleda, je na levem bregu Une in je zgrajeno na hribu s pogledom na dolino Une. Znamenitosti vključujejo cerkev sv. Antona, od katere so od druge svetovne vojne ohranjeni le cerkveni stolp in nekateri temelji ladje. Stolp svetega Antona, ki ga domačini poznajo tudi preprosto kot ''Bihaćka kula'' je stavba v starem mestnem jedru, ki dominira na mestnem obzorju. Takoj ob cerkvenem stolpu ob južnem izhodu iz starega mestnega jedra je ''Kapitanov stolp'', kljubovalni ostanek srednjeveških mestnih utrdb, v katerem je danes muzej zgodovine mesta. V južnem delu starega mestnega jedra se je ohranilo tudi staro mestno obzidje. Severno od starega mestnega jedra je tudi mošeja Fethija, prvotno gotska cerkev, ki je bila leta 1592 preurejena v mošejo.<ref>[http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/Regional/SEE/IRPPSAAH/PTA/PTA_BosniaandHerzegovina_FethijaMosque_APP.pdf]Plan zur Restaurierung der Fethija-Moschee</ref> Bihać je sedež Univerze v Bihaću. == Gospodarstvo == V nekdanji Jugoslaviji se je Bihać razvil v industrijsko mesto. Nosilci gospodarskega razvoja so bile tovarne Kombiteks, Krajinametal in Polietilenka. Danes je Bihać sedež ene največjih pivovarn v Bosni in Hercegovini, ki proizvaja dve znamki piva, Preminger in Unski biser. Mlekarna Bihać, ki je v lasti nemškega podjetja Meggle, je eno vodilnih podjetij v Bosni in Hercegovini. BIRA (Hladilne obrate podružnice Bihać) je ena izmed uspešnih izvozno usmerjenih tovarn. Danes v turistični industriji dosegajo pomembne rezultate. Bihać rafting po reki Uni velja za enega najboljših v regiji. Kmetijski sektor živi od svoje rodovitne zemlje. ==Pobratena mesta== Bihać je pobraten z: {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Bondeno]], Italija<ref>{{navedi splet|title=Bihac, gemellaggio che non va ma non per colpa nostra|url=https://lanuovaferrara.gelocal.it/ferrara/cronaca/2016/03/21/news/bihac-gemellaggio-che-non-va-ma-non-per-colpa-nostra-1.13171114|website=lanuovaferrara.gelocal.it|publisher=La Nuova Ferrara|language=it|date=2016-03-22|access-date=2020-12-28}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *{{flagicon|SRB}} [[Kikinda]], Srbija<ref>{{navedi splet |title=Братски градови|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=ogradu&option=bratskigradovi|website=kikinda.org.rs|publisher=Kikinda|language=sr|access-date=2020-12-28}}</ref> *{{flagicon|TUR}} [[Kuşadası]], Turčija<ref>{{navedi splet|title=Kardeş Şehirler|url=https://www.kusadasi.bel.tr/kurumsal/kurum/kardes-sehirler|website=kusadasi.bel.tr|publisher=Kuşadası|language=tr|access-date=2020-12-28|archive-date=2020-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201201122745/https://www.kusadasi.bel.tr/kurumsal/kurum/kardes-sehirler|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|HUN}} [[Nagykanizsa]], Madžarska<ref>{{navedi splet |title=Testvérvárosok|url=https://www.nagykanizsa.hu/varos/testvervarosok|website=nagykanizsa.hu|publisher=Nagykanizsa|language=hu|access-date=2020-12-28}}</ref> *{{flagicon|SVN}} [[Novo Mesto]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Mednarodno|url=https://www.novomesto.si/o-novem-mestu/mednarodno/|website=novomesto.si|publisher=Mestna občina Novo Mesto|language=sl|access-date=2020-12-28}}</ref> *{{flagicon|ROU}} [[Reșița]], Romunija<ref>{{navedi splet|title=Orașe înfrățite|url=http://www.primaria-resita.ro/portal/cs/resita/portal.nsf/AllByUNID/orase-infratite-00004426?OpenDocument|website=primaria-resita.ro|publisher=Reșița|language=ro|access-date=2020-12-28|archive-date=2021-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210120010855/http://www.primaria-resita.ro/portal/cs/resita/portal.nsf/AllByUNID/orase-infratite-00004426?OpenDocument|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Villefranche-de-Rouergue]], Francija<ref>{{navedi splet |title=Villefranche-de-Rouergue. Le jumelage avec Sarzana encore bien actif|url=https://www.ladepeche.fr/article/2018/09/15/2868994-le-jumelage-avec-sarzana-encore-bien-actif.html|website=ladepeche.fr|publisher=La Depeche|language=fr|date=2018-09-15|access-date=2020-12-28}}</ref> {{div col end}} == Slike == <gallery> Slika:Bihać – Fethija džamija 1.jpg|Mošeja Fethija v severnem delu starega mestnega jedra Slika:Bihać – Kapetanova kula.jpg|Kapetanov stolp (desno) in [[Turbe (mavzolej), Bihać|Turbe]] v središču mesta Slika:Djevojka sa Une, Bihac, 2006.jpg|''Djevojka sa Une'' Slika:Bihac AVNOJ Museum.jpg|AVNOJ-muzej v Bihaću </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * Žugman Širnik, Manja ''Potepanja po Bosni in Hercegovini'', Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 {{COBISS|ID=262643456}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Bosni in Hercegovini]] {{Bihać}} {{Bosna in Hercegovina}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Bihać|*]] [[Kategorija:Naselja občine Bihać]] [[Kategorija:Unsko-sanski kanton]] {{normativna kontrola}} 5xqclhmhvjbywx9kjp3xxh6qfb1652f 0 420956 6682933 6272915 2026-05-30T13:17:37Z ~2026-32092-05 260804 /* Dosežki */ 6682933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Rokometaš | name = Ana Gros | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | height = 186 cm | weight = 72 kg | position = desna zunanja | nickname = | currentclub = Brest Bretagne Handball | clubnumber = | youthclubs1 = [[ŽRK Velenje]] | youthyears1 = 2001-2005 | youthclubs2 = [[RK Olimpija]] | youthyears2 = 2005-2009 | clubs1 = [[RK Olimpija]] | years1 = 2008-2009 | clubs2 = [[RK Krim]] | years2 = 2009-2010 | clubs3 = [[Győri Audi ETO KC]] | years3 = 2010-2012 | clubs4 = [[Thüringer HC]] | years4 = 2012-2013 | clubs5 = [[Metz Handball]] | years5 = 2014-2018 | clubs6 = [[Brest Bretagne Handball|Brest Bretagne]] | years6 = 2018-2021 | clubs7 = [[RK CSKA Moskva (ženske)|CSKA Moskva]] | years7 = 2021–2022 | clubs8 = [[RK Krim]] | years8 = 2022 | years9 = 2022–2024 | clubs9 = [[Győri ETO KC]] | clubs10 = [[RK Krim]] | years10 = 2024–2025 | nationalyears1 = 2007–2024 | nationalteam1 = [[Slovenska ženska rokometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 159 | nationalgoals1 = 767 |clubs11=[[Brest Bretagne Handball]]|years11=2025-2026}} '''Ana Gros''', [[Slovenci|slovenska]] [[rokometaš|rokometašica]], * [[21. januar]] [[1991]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurohandball.com/ec/cl/women/2011-12/player/530694/Ana+Gros|title=Ana Gros Profile|publisher=European Handball Federation|accessdate=10. februarja 2011}}</ref> Od leta 2025 igra za francoski klub [[Brest Bretagne Handball]] na desnem zunanjem položaju. Do leta 2024 je bila tudi članica [[Slovenska ženska rokometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Leta 2024 je bila kapetanka reprezentance, ki se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije uvrstila na olimpijski turnir. Na [[Poletne olimpijske igre 2024|igrah v Parizu]] je bila ob kanuistu [[Benjamin Savšek|Benjaminu Savšku]] tudi zastavonoša [[Slovenija na olimpijskih igrah|slovenske odprave]].<ref name="r742">{{navedi novice |title=Zastavonoši Ana Gros in Benjamin Savšek-Delo | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2024-07-24 | url=https://www.delo.si/sport/pariz-2024/zastavanosi-ana-gros-in-benjamin-savsek | access-date=2024-08-05}}</ref> Z reprezentanco je po štirih porazih in eni zmagi izpadla v skupinskem delu olimpijskega turnirja.<ref name="n726">{{navedi novice | title=Slovenske rokometašice po porazu s Švedinjami končale nastope v Parizu | publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] | date=2024-08-05 | url=https://www.sta.si/3328998/slovenske-rokometasice-po-porazu-s-svedinjami-koncale-nastope-v-parizu | access-date=2024-08-05}}</ref> == Dosežki == *'''Slovensko prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2010, 2022, 2025 *'''Slovenski pokal''': **''Zmagovalka'': 2010, 2025 *'''[[Madžarsko prvenstvo]]''': **''Zmagovalka'': 2011, 2012 *'''[[Madžarski pokal|Magyar Kupa]]''': **''Zmagovalka'': 2011, 2012 *'''Nemško prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2013 *'''Nemški pokal:''' **Zmagovalka: 2013 *'''Francosko prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2014, 2016, 2017, 2018, 2021 *'''Francoski pokal''': **''Zmagovalka'': 2015, 2017, 2021 *'''Francoski ligaški pokal''': **''Zmagovalka'': 2014 *'''[[Liga prvakinj]]''': **''Zmagovalka'': 2024 **''Finalistka'': 2012, 2021 **''Polfinalistka'': 2011, 2023 == Individualne nagrade == *Najboljša strelka francoskega prvenstva: 2016, 2018 *Najboljša strelka lige prvakinjl: 2021 *MVP francoske lige: 2021 *Najboljši desni bek francoske lige: 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 *Najboljši desni bek lige prvakinj: 2018 *EHF Excellence Awards najboljši desni bek sezone 2022/2023 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Ana Gros}} * {{sports links}} {{ZastavonošeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gros, Ana}} [[Kategorija:Slovenski rokometaši]] [[Kategorija:Slovenske rokometne reprezentantke]] [[Kategorija:Velenjski športniki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2024]] i764qj814vtch8sazp135a356j7cppk 6682934 6682933 2026-05-30T13:18:42Z ~2026-32092-05 260804 6682934 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Rokometaš | name = Ana Gros | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | height = 186 cm | weight = 72 kg | position = desna zunanja | nickname = | currentclub = Brest Bretagne Handball | clubnumber = | youthclubs1 = [[ŽRK Velenje]] | youthyears1 = 2001-2005 | youthclubs2 = [[RK Olimpija]] | youthyears2 = 2005-2009 | clubs1 = [[RK Olimpija]] | years1 = 2008-2009 | clubs2 = [[RK Krim]] | years2 = 2009-2010 | clubs3 = [[Győri Audi ETO KC]] | years3 = 2010-2012 | clubs4 = [[Thüringer HC]] | years4 = 2012-2013 | clubs5 = [[Metz Handball]] | years5 = 2014-2018 | clubs6 = [[Brest Bretagne Handball|Brest Bretagne]] | years6 = 2018-2021 | clubs7 = [[RK CSKA Moskva (ženske)|CSKA Moskva]] | years7 = 2021–2022 | clubs8 = [[RK Krim]] | years8 = 2022 | years9 = 2022–2024 | clubs9 = [[Győri ETO KC]] | clubs10 = [[RK Krim]] | years10 = 2024–2025 | nationalyears1 = 2007–2024 | nationalteam1 = [[Slovenska ženska rokometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 159 | nationalgoals1 = 767 |clubs11=[[Brest Bretagne Handball]]|years11=2025-2026}} '''Ana Gros''', [[Slovenci|slovenska]] [[rokometaš|rokometašica]], * [[21. januar]] [[1991]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurohandball.com/ec/cl/women/2011-12/player/530694/Ana+Gros|title=Ana Gros Profile|publisher=European Handball Federation|accessdate=10. februarja 2011}}</ref> Od leta 2025 igra za francoski klub [[Brest Bretagne Handball]] na desnem zunanjem položaju. Do leta 2024 je bila tudi članica [[Slovenska ženska rokometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Leta 2024 je bila kapetanka reprezentance, ki se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije uvrstila na olimpijski turnir. Na [[Poletne olimpijske igre 2024|igrah v Parizu]] je bila ob kanuistu [[Benjamin Savšek|Benjaminu Savšku]] tudi zastavonoša [[Slovenija na olimpijskih igrah|slovenske odprave]].<ref name="r742">{{navedi novice |title=Zastavonoši Ana Gros in Benjamin Savšek-Delo | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2024-07-24 | url=https://www.delo.si/sport/pariz-2024/zastavanosi-ana-gros-in-benjamin-savsek | access-date=2024-08-05}}</ref> Z reprezentanco je po štirih porazih in eni zmagi izpadla v skupinskem delu olimpijskega turnirja.<ref name="n726">{{navedi novice | title=Slovenske rokometašice po porazu s Švedinjami končale nastope v Parizu | publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] | date=2024-08-05 | url=https://www.sta.si/3328998/slovenske-rokometasice-po-porazu-s-svedinjami-koncale-nastope-v-parizu | access-date=2024-08-05}}</ref> == Dosežki == *'''Slovensko prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2010, 2022, 2025 *'''Slovenski pokal''': **''Zmagovalka'': 2010, 2025 *'''[[Madžarsko prvenstvo]]''': **''Zmagovalka'': 2011, 2012 *'''[[Madžarski pokal|Magyar Kupa]]''': **''Zmagovalka'': 2011, 2012 *'''Nemško prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2013 *'''Nemški pokal:''' **Zmagovalka: 2013 *'''Francosko prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2014, 2016, 2017, 2018, 2021 *'''Francoski pokal''': **''Zmagovalka'': 2015, 2017, 2021 *'''Francoski ligaški pokal''': **''Zmagovalka'': 2014 *'''[[Liga prvakinj]]''': **''Zmagovalka'': 2024 **''Finalistka'': 2012, 2021 **''Polfinalistka'': 2011, 2023 == Individualne nagrade == *Najboljša strelka francoskega prvenstva: 2016, 2018 *Najboljša strelka lige prvakinj: 2021 *MVP francoske lige: 2021 *Najboljši desni bek francoske lige: 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 *Najboljši desni bek lige prvakinj: 2018 *EHF Excellence Awards najboljši desni bek sezone 2022/2023 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Ana Gros}} * {{sports links}} {{ZastavonošeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gros, Ana}} [[Kategorija:Slovenski rokometaši]] [[Kategorija:Slovenske rokometne reprezentantke]] [[Kategorija:Velenjski športniki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2024]] l9sd8od7ipv609lbzyvxtb7k6uv9omw 6682937 6682934 2026-05-30T13:19:45Z ~2026-32092-05 260804 6682937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Rokometaš | name = Ana Gros | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | height = 186 cm | weight = 72 kg | position = desna zunanja | nickname = | currentclub = Brest Bretagne Handball | clubnumber = | youthclubs1 = [[ŽRK Velenje]] | youthyears1 = 2001-2005 | youthclubs2 = [[RK Olimpija]] | youthyears2 = 2005-2009 | clubs1 = [[RK Olimpija]] | years1 = 2008-2009 | clubs2 = [[RK Krim]] | years2 = 2009-2010 | clubs3 = [[Győri Audi ETO KC]] | years3 = 2010-2012 | clubs4 = [[Thüringer HC]] | years4 = 2012-2013 | clubs5 = [[Metz Handball]] | years5 = 2014-2018 | clubs6 = [[Brest Bretagne Handball|Brest Bretagne]] | years6 = 2018-2021 | clubs7 = [[RK CSKA Moskva (ženske)|CSKA Moskva]] | years7 = 2021–2022 | clubs8 = [[RK Krim]] | years8 = 2022 | years9 = 2022–2024 | clubs9 = [[Győri ETO KC]] | clubs10 = [[RK Krim]] | years10 = 2024–2025 | nationalyears1 = 2007–2024 | nationalteam1 = [[Slovenska ženska rokometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 159 | nationalgoals1 = 767 |clubs11=[[Brest Bretagne Handball]]|years11=2025-2026|birth_place=Slovenj Gradec}} '''Ana Gros''', [[Slovenci|slovenska]] [[rokometaš|rokometašica]], * [[21. januar]] [[1991]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurohandball.com/ec/cl/women/2011-12/player/530694/Ana+Gros|title=Ana Gros Profile|publisher=European Handball Federation|accessdate=10. februarja 2011}}</ref> Od leta 2025 igra za francoski klub [[Brest Bretagne Handball]] na desnem zunanjem položaju. Do leta 2024 je bila tudi članica [[Slovenska ženska rokometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Leta 2024 je bila kapetanka reprezentance, ki se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije uvrstila na olimpijski turnir. Na [[Poletne olimpijske igre 2024|igrah v Parizu]] je bila ob kanuistu [[Benjamin Savšek|Benjaminu Savšku]] tudi zastavonoša [[Slovenija na olimpijskih igrah|slovenske odprave]].<ref name="r742">{{navedi novice |title=Zastavonoši Ana Gros in Benjamin Savšek-Delo | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2024-07-24 | url=https://www.delo.si/sport/pariz-2024/zastavanosi-ana-gros-in-benjamin-savsek | access-date=2024-08-05}}</ref> Z reprezentanco je po štirih porazih in eni zmagi izpadla v skupinskem delu olimpijskega turnirja.<ref name="n726">{{navedi novice | title=Slovenske rokometašice po porazu s Švedinjami končale nastope v Parizu | publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] | date=2024-08-05 | url=https://www.sta.si/3328998/slovenske-rokometasice-po-porazu-s-svedinjami-koncale-nastope-v-parizu | access-date=2024-08-05}}</ref> == Dosežki == *'''Slovensko prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2010, 2022, 2025 *'''Slovenski pokal''': **''Zmagovalka'': 2010, 2025 *'''[[Madžarsko prvenstvo]]''': **''Zmagovalka'': 2011, 2012 *'''[[Madžarski pokal|Magyar Kupa]]''': **''Zmagovalka'': 2011, 2012 *'''Nemško prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2013 *'''Nemški pokal:''' **Zmagovalka: 2013 *'''Francosko prvenstvo''': **''Zmagovalka'': 2014, 2016, 2017, 2018, 2021 *'''Francoski pokal''': **''Zmagovalka'': 2015, 2017, 2021 *'''Francoski ligaški pokal''': **''Zmagovalka'': 2014 *'''[[Liga prvakinj]]''': **''Zmagovalka'': 2024 **''Finalistka'': 2012, 2021 **''Polfinalistka'': 2011, 2023 == Individualne nagrade == *Najboljša strelka francoskega prvenstva: 2016, 2018 *Najboljša strelka lige prvakinj: 2021 *MVP francoske lige: 2021 *Najboljši desni bek francoske lige: 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 *Najboljši desni bek lige prvakinj: 2018 *EHF Excellence Awards najboljši desni bek sezone 2022/2023 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Ana Gros}} * {{sports links}} {{ZastavonošeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gros, Ana}} [[Kategorija:Slovenski rokometaši]] [[Kategorija:Slovenske rokometne reprezentantke]] [[Kategorija:Velenjski športniki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2024]] p8kipu54qvc3ner40d01wj0xk52a9im 0 424944 6682987 6458359 2026-05-30T14:41:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682987 wikitext text/x-wiki [[Slika:Metten Klosterkirche - Zwickelfresko 4b St.Malachias Emblem.jpg|thumb|right|300px|<center>Simbolična predstavitev Malahijevih prerokb<br><small>Samostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, [[1724]]]]</small></center> [[Slika:Arnoldo Wion 1595 Lignum Vitae p311.GIF|250px|thumb|right|Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595)]] [[Slika:St. Malachy.jpg|thumb|right|250px|Kip [[sveti Malahija|svetega Malahija]], ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb]] '''Malahijeve prerokbe''' ({{lang-la|Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus}}, {{lang-en|Prophecy of the Popes}}; [[slovenščina|slovensko]]: ''Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih'') so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o [[papež]]ih (vključujoč nekatere [[protipapež]]e), začenši s [[papež Celestin II.|Celestinom II.]] Domnevne prerokbe je prvič objavil [[benediktinci|benediktinski menih]] [[Arnold de Wion]] leta 1595. Prerokbe pripisuje Wion [[sveti Malahija|svetemu Malahiji]], ki je bil v 12. stoletju rimskokatoliški [[nadškof]] v [[Armagh]]u na [[Irska|Irskem]]. == Skrivnostne prerokbe == === Ponaredek, resnica ali šala? === Malahijeve prerokbe podajajo natančen opis papežev do okrog 1590, pogrešamo pa natančnost za naslednje papeže. Iz tega zgodovinarji sklepajo, da so bile prerokbe sestavljene malo prej, preden so bile objavljene. Nekateri katoliški teologi so jih označili za ponaredek. Vodstvo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] glede tega ni podalo uradne razlage. Napovedi se končujejo s papežem, ki se bo imenoval ''Petrus Romanus'' (''Peter Rimski'') – po najbolj razširjeni razlagi naj bi to bil [[papež Frančišek|Frančišek]] – po čigar papeževanju bo sledilo uničenje ''Mesta na sedmerih gričih'' kakor tudi [[sodni dan]]. === Razlage === Razpon razlag je tako različen, da se giblje od popolnega zavračanja, prek večjega ali manjšega sprejemanja, pa vse do mnenja, da gre le za duhovito šalo svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]] (1515–1595), ki je umrl ravno v letu prve objave prerokb. Oglejmo si nekaj dokaj različnih sodb o omenjenih prerokbah: * Delo je brez vsake zgodovinske verodostojnosti in je ponaredba iz leta 1590 – po smrti [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] – torej 400 let po Malahijevi smrti. Nastalo je v težnji, da bi z njim podprli izvolitev kardinala [[Girolamo Simoncelli|Girolama Simoncellija]] (1522–1605) iz Orvieta za papeža.<ref>{{navedi knjigo|author=Jože Dolenc (d.)|title=''Leto svetnikov IV''|page=247}}</ref> * Prerokbe je dal na papir neznan avtor vsekakor med leti 1557 in 1595. Trdovratno se vsiljuje domneva, da je to bil sveti [[Filip Neri]], utemeljitelj [[oratorijanci|oratorijancev]] in ena najpomembnejših osebnosti [[protireformacija|katoliške obnove]] po protestantskem cerkvenem razkolu, ki so ga predvsem zaradi njegove šaljive narave poznali tudi kot »Božjega norca«. V njegovem življenjepisu beremo, da je rad napovedoval, kdo bo izšel iz konklava kot papež, in da so se njegove napovedi vedno uresničile. * O verodostojnosti prerokb, o katerih nimamo ohranjenega nikakršnega izročila razen Wionove tiskovine, so takoj podvomili. Iz leta 1689 izhaja prvi nasprotni spis francoskega jezuita [[Claude-François Ménestrier|Clauda-Françoisa Ménestrierja]], kar pa ni prav nič oviralo njihovega širjenja. V vsaki naslednji novi izdaji so bili – seveda vzvratno – izrecno omenjena medtem končana papeževanja. S kančkom domišljije in malo preučevanja so lahko napovedi ''post eventum'' zvenele prepričljivo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|title=Die Papst-Weissagungen des Malachias – Nur ein Scherz des heiligen Philipp Neri?|publisher=Giuseppe Nardi|date=5. marec 2013|accessdate=9. oktober 2016|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011084749/http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|url-status=dead}}</ref> * Gre za prerokbe, ki v malo besedah opisujejo na skrivnosten način vsakokratnega papeža in njegovo papeževanje. Končujejo se s Petrom Rimskim. Med temi starimi in novimi prerokbami opažamo popolno soglasje.<ref>{{navedi splet|url= https://www.jochen-roemer.de/Gottes%20Warnung/Hintergrund/Archiv/Beitraege/Die%20Papstweissagung%20des%20Hl.%20Malachias.pdf |title= Die Papstweissagung des Hl. Malachias nach H. Troll, Paul Pattloch Verlag, Aschaffenburg, 1973|publisher=jochenroemer.de|date=|accessdate=9. oktober 2016}}</ref> == Zgodovina == Te prerokbe je prvič objavil leta 1595 benediktinec [[Arnold Wionn]] v svoji tiskani knjigi ''Lignum vitae'', ki je obravnavala zgodovino benediktinskega reda. Knjiga sama bi gotovo šla v pozabo, če ne bi ljudstvo opazilo ''Prerokb'', ki so vedno znova burile domišljijo – danes še bolj kot nekdaj, saj naj bi dandanašnji po eni razlagi živeli v času zadnjega papeža pred koncem sveta. Wion je pripisal prerokbe svetemu Malahiju, nadškofu v [[Armagh]]u na [[Irska|Irskem]], ki je živel v 12. stoletju. Pripominja, da po njegovem vedenju prerokbe še nikoli niso bile natisnjene, vendar bi si jih mnogi želeli dobiti v roke. Wion je zato objavil izvirne prerokbe, ki obstojijo iz kratkih, skrivnostnih latinskih rekel, kakor tudi razlag vse do [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] leta 1590, ki je bil papež 13 dni. Opombe pripisuje Wion [[Alphonsus Ciacconius|Alfonzu Ciacconiju]]<ref>{{navedi knjigo|author=M. J. O'Brien|title= An historical and critical account of the so-called Prophecy of St. Malachy, regarding the succession of the popes |page=16 & 25}}</ref>, kar pa je opovrgel [[Claude-François Menestrier|Menestrier]] 1694.<ref>Menestrier 1694, s. 343–344.</ref> Sveti Malahija je res živel na Irskem in je zaslužen za temeljito duhovno prenovo. Po izročilu je bil leta 1139 pri [[Papež Inocenc II.|Inocencu II.]], da bi prejel od papeža dva volnena [[palij]]a za metropolitanska sedeža v [[Armagh]]u in [[Cashel]]u. Med bivanjem v Rimu je imel Malahija videnje bodočih papežev, ki ga je zabeležil v skrivnostnih reklih. Ta rokopis je potem shranil v ''Vatikanskem tajnem arhivu'', kjer so nanj popolnoma pozabili, ter ga odkrili na novo šele okrog 1590, ravno v času papeškega [[konklave|konklava]]. <ref>''CatholicEncyclopedia'' 1913, ''"Prophecy"''</ref> Sveti [[Bernard iz Clairvauxa|Bernard]], Malahijev prijatelj in življenjepisec, na čigar rokah je nadškof izdihnil po povratku iz Rima, opisuje njegov življenjepis in čudeže, niti z besedico pa ne omenja njegovih prerokb. Prvič zasledimo njihovo omembo šele 1587.<ref>{{navedi knjigo|author=L. Comensoli Antonini|title= Profezia e alchimia alla corte di Gregorio XIII e Sisto V: un carteggio dall'Accademia Carrara di Bergamo|page=783}}</ref> == Papeške prerokbe svetega Malahije == === Papeži od 1143 do 1590 === {| class="wikitable" |- ! style="text-align:center;" colspan="6" | Papeži pred objavo prerokb (1143–1590) |- ! width=3% | Reklo št. ! width=12% | Latinsko reklo,<br>slovenski prevod ! width=12% | Papeško ime ! width=12% | Svetno ime ! Razlaga v knjigi ''Lignum vitae'' ! Grb |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex castro Tiberis. | colspan="2" | Coelestinus. II. | colspan="2" style="text-align:left;" | Typhernas. |- | 1. | Z gradu na Tiberi | '''[[Papež Celestin II.|Celestin II.]]'''<br>(1143–44) | Guido de Castello | ''Prebivalec Tiferna.''<br>Celestin II. je bil rojen v [[Città di Castello]] (kraj se je prej imenoval Tifernum – Tiberinum), na obalah reke [[Tibera|Tibere]].<ref>{{navedi knjigo|author=M. J. O'Brien|title= An historical and critical account of the so-called Prophecy of St. Malachy, regarding the succession of the popes |page=28}}</ref> | |[[Slika:Caelestinus II. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Inimicus expulsus. | colspan="2" | Lucius. II. | colspan="2" style="text-align:left;" | De familia Caccianemica. |- | 2. | Izgnani sovražnik | '''[[Papež Lucij II.|Lucij II.]]'''<br>(1144–45) | Gherardo Caccianemici del Orso | ''Iz družine Caccianemici.''<br>To reklo se nanaša na rodbinsko ime Lucija II., Caccianemici; v italijanščini ''"cacciare"'' pomeni ''"loviti, preganjati"'', ''"nemici"'' (od ''nemico'' – sovražnik) pa pomeni ''"sovražnike"''.<ref>{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy |page=28}}</ref> Obstoj rodbine Caccianemici zasledimo v Bologni šele v začetku 13. stoletja, zato je izročilo, da je iz nje izhajal, najbrž ponaredek iz 18. stoletja. (Sighinolfi).<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-lucio-ii_(Dizionario-Biografico)/|title=Lucio II, papa |publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 66 di Giuliano Milani |date=2006|accessdate=4. oktober 2016}}</ref> | [[Slika:Lucius II. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex magnitudine montis. | colspan="2" | Eugenius. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Patria Ethruscus oppido Montis magni. |- | 3. | Z velike gore | '''[[Papež Evgen III.|Evgen III.]]'''<br>(1145–53) | Bernardo dei Paganelli di Montemagno | ''Toskanec po rodu, iz mesta Montemagno.''<br>"Monte magno" pomeni v prevodu "Velika gora". Wion pravi, da se reklo nanaša na rojstni kraj Evgena III., ki je "Montemagno" , vas blizu [[Pisa|Pise]].<ref>{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy |page=29}}</ref> Po drugih virih pa se je rodil v Pisi v skromni družini.<ref>Dizionario Biografico degli Italiani 2007, "Eugenio III, papa".</ref><ref>Michael Horn, ''Studien zur Geschichte Papst Eugens III.(1145-1153)'', Peter Lang Verlag 1992, pp. 28-33.</ref><ref>[http://www.treccani.it/enciclopedia/eugenio-iii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ Enciclopedia dei papi Treccani]</ref> | [[Slika:Eugenius III. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Abbas Suburranus. | colspan="2" | Anastasius. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | De familia Suburra. |- | 4. | Suburski opat | '''[[Papež Anastazij IV.|Anastazij IV.]]'''<br>(1153–54) | Corrado di Suburra | ''Iz družine [[Suburra]].''<br>Po izročilu je bil opat regularnih kanonikov pri Sv. Rufu v [[Avignon]]u. Po novejših dognanjih je pripadal k svetnim duhovnikom.<ref>{{navedi knjigo |author=Hüls, Rudolf |year=1977 |title=Kardinäle, Klerus und Kirchen Roms: 1049–1130. |url=https://archive.org/details/kardinaleklerusu0000huls |publisher=Max Niemeyer Verlag. Tübingen |isbn=978-3-484-80071-7 |cobiss= |page=[https://archive.org/details/kardinaleklerusu0000huls/page/n252 201]}}</ref> | [[Slika:Anastasius IV. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De rure albo. | colspan="2" | Adrianus. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Vilis natus in oppido Sancti Albani. |- | 5. | Z belega podeželja | '''[[Papež Hadrijan IV.|Hadrijan IV.]]'''<br>(1154–59) | Nicholas Breakspear | ''Skromno rojen v mestu Sv. Albana.''<br>Najverjetneje se nanaša na rojstni kraj Hadrijana IV. blizu [[St Albans]], [[Hertfordshire]].<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=31}}</ref> | [[Slika:Hadrianus IV. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex tetro carcere. | colspan="2" | Victor. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Fuit Cardinalis S. Nicolai in carcere Tulliano. |- | 6. | Iz odurne ječe | '''[[Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello)|Viktor IV.]]'''<br>(1159–64)<br><small>(protipapež)</small> | Ottaviano di Monticello | ''Bil je kardinal pri Sv. Nikolaju v Tulijanovi ječi.''<br>Viktor IV. je menda imel kardinalski naslov [[San Nicola in carcere]].<ref name="#1"/> | |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Via Transtiberina. | colspan="2" | Callistus. III. [sic] | colspan="2" style="text-align:left;" | Guido Cremensis Cardinalis S. Mariae Transtiberim. |- | 7. | Cesta čez Tibero''' | '''[[Protipapež Kalist III.|Kalist III.]]'''<br>(1168–78)<br><small>(protipapež)</small> | Giovanni di Struma<br>(Janez Strumski) | ''Gvido iz Creme, kardinal pri Sv. Mariji onstran Tibere.''<br>Wion je zamenjal imeni in položaja protipapeža Kalista III. (Giovanni di Struma) in Pashala III. (Guido da Crema). Pashal, ne Kalist, se je rodil kot Guido da Crema in je imel kardinalski naslov [[Santa Maria in Trastevere]], na katerega se nanaša reklo.<ref name="#2">{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=33}}</ref> | |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De Pannonia Thusciae. | colspan="2" | Paschalis. III. [sic] | colspan="2" style="text-align:left;" | Antipapa. Hungarus natione, Episcopus Card. Tusculanus. |- | 8. | Oger iz Tuskula''' | '''[[Protipapež Pashal III.|Pashal III.]]'''<br>(1164–68)<br><small>(protipapež)</small> | Guido di Crema | ''Protipapež. Oger po rojstvu, kardinal-škof Tuskula.''<br>Kot je omenjeno pri [[protipapež Kalist III.|Kalistu III.]], se to reklo ne nanaša na Pashala III., ampak na Kalista III., ki naj bi bil Oger.<ref name="#2"/> Kalist je bil pravzaprav kardinal-škof Albana, ne Tuskula.<ref>Johannes Matthias Brixius, ''Die Mitglieder des Kardinalkollegiums von 1130-1181''. Berlin : R. Trenkel, 1912, str. 68-69, št. 1</ref> | |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex ansere custode. | colspan="2" | Alexander. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | De familia Paparona. |- | 9. | Od gosjega varuha | '''[[Papež Aleksander III.|Aleksander III.]]'''<br>(1159–81) | Rolando (ali Orlando) [[Siena|Sienski]] | ''Iz družine Paparona''<br>Aleksander III. je menda bil iz družine Bandinella ali Bandinelli, ki je bila pozneje znana kot družina Paparona ali Paperoni. V svojem grbu je imela gos, vendar nekateri dvomijo, da izhaja iz te rodbine.<ref>{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=34}}</ref> | [[Slika:Aleksander III. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Lux in ostio. | colspan="2" | Lucius. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Lucensis Card. Ostiensis. |- | 10. | Luč v vratih | '''[[Papež Lucij III.|Lucij III.]]'''<br>(1181–85) | Ubaldo Allucingoli | ''Iz [[Lucca|Lucce]], kardinal Ostije.''<br>Geslo je besedna igra z besedami "Lucius" ali "Lucca" in "Ostia". ''Lucius'' izhaja iz latinske besede ''lux'' (''luč'') – podoben izvor ima ''Lucca'', ''Ostia'' pa izhaja iz latinske besede ''ostium'' (''vrata'')<ref name="#3">{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=36}}</ref> | [[File:Damasus II. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Sus in cribro. | colspan="2" | Urbanus. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Mediolanensis, familia cribella, quae Suem pro armis gerit. |- | 11. | Svinja v situ | '''[[Papež Urban III.|Urban III.]]'''<br>(1185–87) | Umberto Crivelli | ''Iz Milana, iz družine Cribella (Crivelli), ki nosi svinjo v svojem grbu.''<br>Rodbinsko ime Urbana III. ''Crivelli'' pomeni v italijanščini "sito"; njegov grb vključuje sito in svinji.<ref name="#3"/> | [[Slika:Urbanus III. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ensis Laurentii. | colspan="2" | Gregorius. VIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Card. S. Laurentii in Lucina, cuius insignia enses falcati. |- | 12. | Lovrencov meč | '''[[Papež Gregor VIII.|Gregor VIII.]]'''<br>(1187) | Alberto De Morra | ''Kardinal pri San Lorenzu v Lucini, čigar grb sta ukrivljena meča.''<br>Gregor VIII. je bil kardinal pri Sv. Lovrencu in njegov grb je predstavljal prekrižana meča.<ref name="#4">{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=37}}</ref> | [[Slika:Gregorius VIII. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De Schola exiet. | colspan="2" | Clemens. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Romanus, domo Scholari. |- | 13. | Izšel bo iz šole | '''[[Papež Klemen III.|Klemen III.]]'''<br>(1187–91) | Paolo Scolari | ''Rimljan, iz rodbine Scolari.''<br>Neobičajna besedna oblika ''exiet'' namesto klasičnega ''exibit''. Geslo je besedna igra s priimkom Klemna III.<ref name="#4"/> | [[Slika:Clemens III. coat.jpg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De rure bovensi. | colspan="2" | Coelestinus. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Familia Bovensi. |- | 14. | Iz govejega podeželja | '''[[Papež Celestin III.|Celestin III.]]'''<br>(1191–98) | Giacinto Bobone | ''Iz rodbine Bovensis.''<br>Omenjanje krave oziroma goveda je besedna igra s Celestinovim priimkom ''Bobone''. Latinsko ''bos, bovis'' pomeni ''bik, vol'' oziroma ''krava''.<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bander|title= The Prophecies of St. Malachy |page=30}}</ref> | [[Slika:C o a Niccolo III.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Comes Signatus. | colspan="2" | Innocentius. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Familia Comitum Signiae. |- | 15. | Imenovani plemič | '''[[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]]'''<br>(1198–1216) | Lotario dei Conti di Segni | ''Družina plemičev Signia (Segni)''<br>Reklo se izrečno navezuje na priimek Inocenca III.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=37}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title= The Prophecies of St. Malachy |page=30}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo III.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Canonicus de latere. | colspan="2" | Honorius. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Familia Sabella, Canonicus S. Ioannis Lateranensis. |- | 16. | Stranski kanonik | '''[[Papež Honorij III.|Honorij III.]]'''<br>(1216–27) | Cencio Savelli | ''Iz družine Savelli, kanonik pri [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Sv. Janezu v Lateranu]]''<br>Wionovi opombi, da je bil Honorij III. kanonik pri Sv. Janezu v Lateranu, nekateri zgodovinarji oporekajo. | [[Slika:C o a Onorio IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Avis ostiensis. | colspan="2" | Gregorius. IX. | colspan="2" style="text-align:left;" | Familia Comitum Signiae Episcopus Card. Ostiensis. |- | 17. | Ostijski ptič | '''[[Papež Gregor IX.|Gregor IX.]]'''<br>(1227–41) | Ugolino dei Conti di Segni | ''Družina plemičev Segni, cardinal-škof Ostije.''<br>Pred svojo izvolitvijo za papeža je bil Ugolino dei Conti kardinal–škof Ostije, njegov grb pa vsebuje orla.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=39}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=32}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo III.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Leo Sabinus. | colspan="2" | Coelestinus IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Mediolanensis, cuius insignia Leo, Episcopus Card. Sabinus. |- | 18. | Sabinski lev | '''[[Papež Celestin IV.|Celestin IV.]]'''<br>(1241) | Goffredo Castiglioni | ''Milančan, čigar grb je bil lev, kardinal-škof sabinski.''<br>Celestin IV. je bil kardinal-škof Sabine in njegov grb predstavlja leva.<ref name="#5">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=40}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=33}}</ref> | [[Slika:C o a Celestino IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Comes Laurentius. | colspan="2" | Innocentius IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | domo flisca, Comes Lauaniae, Cardinalis S. Laurentii in Lucina. |- | 19. | Lovrencov grof | '''[[Papež Inocenc IV.|Inocenc IV.]]'''<br>(1243–54) | Sinibaldo Fieschi | ''Iz hiše Flisca (Fieschi), grof Lavagnski, kardinal pri Sv. Lovrencu v Lucini.''<br>Reklo se nanaša na Inocencovega očeta, grofa Lavagna, in na njegov kardinalski naslov pri Sv. Lovrencu v Lucini. | [[Slika:C o a Adriano V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Signum Ostiense. | colspan="2" | Alexander IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | De comitibus Signiae, Episcopus Card. Ostiensis. |- | 20. | Ostijsko znamenje | '''[[Papež Aleksander IV.|Aleksander IV.]]'''<br>(1254–61) | Renaldo dei Signori di Jenne | ''Od plemičev Segni, cardinal-škof Ostije.''<br>Reklo se nanaša na dejstvo, da je bil Aleksander IV. kardinal-škof Ostije in član rodbine Conti-Segni. | [[Slika:C o a Innocenzo III.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Hierusalem Campanię. | colspan="2" | Urbanus IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Gallus, Trecensis in Campania, Patriarcha Hierusalem. |- | 21. | Jeruzalem od Šampanje | '''[[Papež Urban IV.|Urban IV.]]'''<br>(1261–64) | Jacques Pantaleon | ''Francoz iz Trecae ([[Troyes]]) v [[Šampanja|Šampanji]], jeruzalemski patriarh.''<br>Reklo se nanaša na rojstni kraj Urbana IV. Troyes v Šampanji in naslov [[latinski jeruzalemski patriarh|latinskega jeruzalemskega patriarha]].<ref name="#5"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=34}}</ref>. | [[Slika:C o a Urbano IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Draco depressus. | colspan="2" | Clemens IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | cuius insignia Aquila ungvibus Draconem tenens. |- | 22. | Pritisnjeni zmaj | '''[[Papež Klemen IV.|Klemen IV.]]'''<br>(1265–68) | Guido Fulcodi | ''Njegov znak je orel, ki drži zmaja v svojih krempljih.''<br>Po nekaterih virih je grb Klemna IV. prestavljal orla, ki s kremplji stiska zmaja, drugi viri pa navajajo, da je on pravzaprav imel v grbu šest lilij.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=41}}</ref><ref name="#6">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=35}}</ref>. | [[Slika:C o a Clemente IV.svg|center|100px]]<br>[[Slika:Clemente4.gif|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Anguinus vir. | colspan="2" | Gregorius. X. | colspan="2" style="text-align:left;" | Mediolanensis, Familia vicecomitum, quae anguẽ pro insigni gerit. |- | 23. | Kačji mož | '''[[Papež Gregor X.|Gregor X.]]'''<br>(1271–76) | Teobaldo Visconti | ''Milančan, iz družine nižjih plemičev (Vicecomites – Visconti), ki ima za znamenje kačo.''<br>''anguẽ'' je okrajšano namesto ''anguem''. Grb [[družina Visconti|družine Visconti]] je imel veliko kačo, ki golta golega dečka, vendar Gregor X. ni bil nič v sorodu s to rodbino. On je imel v grbu obzidje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/beato-gregorio-x_(Enciclopedia_dei_Papi)/|title= Gregorio X, beato. Enciclopedia dei Papi (2000) di Ludovico Gatto|publisher=Treccani.it|date= |accessdate=22. februar 2015}}</ref> Viri se ne strinjajo v tem, ali je Gregor X. res uporabljal grb s kačo.<ref name="#7">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=42}}</ref><ref name="#6"/>. | [[Slika:C o a Gregorio X.svg|center|100px]]<br>[[Slika:Coat of arms of the House of Visconti (1395).svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Concionator Gallus. | colspan="2" | Innocentius. V. | colspan="2" style="text-align:left;" | Gallus, ordinis Praedicatorum. |- | 24. | Francoski pridigar | '''[[Papež Inocenc V.|Inocenc V.]]'''<br>(1276) | Pierre de Tarentaise | ''Francoz iz reda pridigarjev.''<br>Inocenc V. je bil rojen v današnji jugovzohdni Franciji in je bil član pridigarskega reda [[dominikanci|dominikancev]].<ref name="#7"/><ref name="#8">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=36}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Bonus Comes. | colspan="2" | Adrianus. V. | colspan="2" style="text-align:left;" | Ottobonus familia Flisca ex comitibus Lauaniae. |- | 25. | Dobri grof | '''[[Papež Hadrijan V.|Hadrijan V.]]'''<br>(1276) | Ottobono Fieschi | ''Ottobono, iz rodbine Fieschi, od plemičev Lavagna.''<br>Rodbina [[Fieschi]] so bili plemiči od Lavagne. Besedna igra ''dober'' je napravljena z rojstnim imenom Hadrijana V., ''Ottobono'' (''Dobri Oto'').<ref name="#9">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=43}}</ref><ref name="#8"/> | [[Slika:C o a Adriano V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Piscator Thuscus. | colspan="2" | Ioannes. XXI. | colspan="2" style="text-align:left;" | antea Ioannes Petrus Episcopus Card. Tusculanus. |- | 26. | Toskanski ribič | '''[[Papež Janez XXI.|Janez XXI.]]'''<br>(1276–77) | Pedro Julião | ''Poprej Janez Peter, kardinal-škof [[Tuskul]]a in je deležil svoje prvo ime skupaj s [[sveti Peter|svetim Petrom]], ribičem.''<ref name="#9"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=37}}</ref> | [[Slika:C o a Giovanni XXI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Rosa composita. | colspan="2" | Nicolaus. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Familia Ursina, quae rosam in insigni gerit, dictus compositus. |- | 27. | Sestavljena roža | '''[[Papež Nikolaj III.|Nikolaj III.]]'''<br>(1277–80) | Giovanni Gaetano Orsini | ''Iz rodbine Ursina (Orsini), ki nosi v svojem grbu rožo, imenovano "sestavljeno"''.<br>Nikolaj III. je imel rožo v svojem grbu. | [[Slika:C o a Niccolo III.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex teloneo liliacei Martini. | colspan="2" | Martinus. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | cuius insignia lilia, canonicus, & thesaurarius S. Martini Turonensis]. |- | 28. | Iz carinarne lilijevega Martina | '''[[Papež Martin IV.|Martin IV.]]'''<br>(1281–85) | Simone de Brion | ''Njegov grb so bile lilije; kanonik in zakladničar pri Sv. Martinu v [[Tours]]u.''<br>Martin IV. je bil kanonik in zakladničar pri cerkvi sv. Martina v [[Tours]]u, [[Francija]].<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=38}}</ref> Wionova navedba, da so bile v njegovem grbu lilije, je napačna.<ref name="#10">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=44}}</ref> | [[Slika:C o a Martino IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex rosa leonina. | colspan="2" | Honorius. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Familia Sabella insignia rosa à leonibus gestata. |- | 29. | Iz levje rože | '''[[Papež Honorij IV.|Honorij IV.]]'''<br>(1285–87) | Giacomo Savelli | ''Iz rodbine Sabella (Savelli), grb je bila roža, ki jo držita leva.''<br>Grb Honorija IV. je bil okrašen z levoma, ki držita rdečo rožo.<ref name="#10"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=39}}</ref> | [[Slika:C o a Onorio IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Picus inter escas. | colspan="2" | Nicolaus. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Picenus patria Esculanus. |- | 30. | Žolna med pičo | '''[[Papež Nikolaj IV.|Nikolaj IV.]]'''<br>(1288–92) | Girolamo Masci | ''[[Picen]] po narodnosti, iz [[Asculum|Ascula]] (danes: [[Ascoli Piceno|Ascoli]]).''<br>Pravzaprav je bil ''Asculanus'', ki so ga porušili v Punski vojni. Geslo je podobno nejasni besedni igri z rojstnim krajem Nikolaja IV. Ascolija in Picena. | [[Slika:C o a Niccolo IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex eremo celsus. | colspan="2" | Coelestinus. V. | colspan="2" style="text-align:left;" | Vocatus Petrus de morrone Eremita. |- | 31. | Povzdignjen iz puščave''' | ''' [[Papež Celestin V.|Celestin V.]]'''<br>(1294) | Pietro Di Murrone | ''Imenovan Peter Moronski (Peter de Morrone), puščavnik.''<br>Pred svojo izvolitvijo je bil Celestin puščavnik (''eremita'', dobesedno ''prebivalec'', ter ''eremus'' ali ''puščava'').<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=45}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=41}}</ref> | [[Slika:C o a Celestino V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex undarum benedictione. | colspan="2" | Bonifacius. VIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Vocatus prius Benedictus, Caetanus, cuius insignia undae. |- | 32. | Od blagoslova valov | '''[[Papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]'''<br>(1294–1303) | Benedetto Caetani | ''Prej se je imenoval Benedikt iz [[Gaeta|Gaete]], čigar grb je imel valove.''<br>Grb Bonifacija VIII. sta prečkala valova; tudi besedna igra s papeževim krstnim imenom "Benedetto'' (''Blagoslovljeni").<ref name="#11">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=46}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=42}}</ref> | [[Slika:C o a Bonifacio VIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Concionator patereus. [sic] | colspan="2" | Benedictus. XI. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui vocabatur Frater Nicolaus, ordinis Praedicatorum. |- | 33. | Patarski pridigar | '''[[Papež Benedikt XI.|Benedikt XI.]]'''<br>(1303–04) | Nicholas Boccasini | ''Klicali so ga Brat Nikolaj, iz reda pridigarjev.''<br>Benedikt XI. je pripadal redu pridigarjev ([[dominikanci|dominikancem]]; njegov soimenjak [[Nikolaj iz Mire|Nikolaj]] je bil iz [[Patara|Patare]]. "Vse nas navaja na sum, da sta avtor in razlagalec prerokbe ena in ista oseba. Pojasnjevalec je menil, da ker je bila Patara rojstni kraj svetega Nikolaja, da drugi morda tega ne vedo in da bi bila potemtakem razlaga pomanjkljiva."<ref name="#11"/> | [[Slika:C o a Benedetto XI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De fessis aquitanicis. | colspan="2" | Clemens V. | colspan="2" style="text-align:left;" | natione aquitanus, cuius insignia fessae erant. |- | 34. | Od [[Akvitanija|akvitanskih]] prog | '''[[Papež Klemen V.|Klemen V.]]'''<br>(1305–14) | Bertrand de Got | ''Po narodnosti Akvitanec, čigar grb sestavljajo proge.''<br>Klemen V. je bil škof v [[St-Bertrand-de-Comminges]] v [[Akvitanija|Akvitaniji]], potem pa [[Bordeaux|bordojski]] [[nadškof]], prav tako v Akvitaniji. Njegov grb vsebuje tri rdeče vodoravne črte (na rumenem polju), znane v [[heraldika|heraldiki]] kot ''proge''.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=47}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=43}}</ref> | [[Slika:C o a Clemente V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De sutore osseo. | colspan="2" | Ioannes XXII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Gallus, familia Ossa, Sutoris filius. |- | 35. | Od koščenega čevljarja | '''[[Papež Janez XXII.|Janez XXII.]]'''<br>(1316–34) | Jacques Duese | ''Francoz, iz rodbine Ossa, sin čevljarja.''<br>Janezova družina se je imenovala Duèze ali D'Euse; zadnja beseda se lahko prevede v latinščino kot Ossa ("kosti"), torej ime v zgornjem reklu. Poljudna legenda, da je njegov oče bil čevljar, je vprašljiva.<ref name="#12">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=48}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=44}}</ref> | [[Slika:C o a Giovanni XXII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Corvus schismaticus. | colspan="2" | Nicolaus V. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui vocabatur F. Petrus de corbario, contra Ioannem XXII. Antipapa Minorita. |- | 36. | Razkolniški vran''' | '''[[Protipapež Nikolaj V.|Nikolaj V.]]'''<br>(1328–30)<br><small>(protipapež)</small> | Pietro Rainalducci di Corvaro | ''Klicali so ga za brata Petra od Corbarija (Corvaro), [[minoriti|minorit]], protipapež nasproti [[papež Janez XXII.|Janezu XXII.]].''<br>Reklo je besedna igra, ki namiguje na priimek Pietro di Corvara.<ref name="#12"/><ref name="#13">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=45}}</ref> | |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Frigidus Abbas. | colspan="2" | Benedictus XII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Abbas Monasterii fontis frigidi. |- | 37. | Mrzli opat | '''[[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]]'''<br>(1334–42) | Jacques Fournier | ''Opat v samostanu mrzlega izvira.''<br>Benedikt XII. je bil opat samostana [[Fontfroide (opatija)|Fontfroide]] ("Mrzli izvir").<ref name="#14">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=49}}</ref><ref name="#13"/> | [[Slika:C o a Benedetto XII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De rosa Attrebatensi. | colspan="2" | Clemens VI. | colspan="2" style="text-align:left;" | Episcopus Attrebatensis, cuius insignia Rosae. |- | 38. | Iz araške vrtnice | '''[[Papež Klemen VI.|Klemen VI.]]'''<br>(1342–52) | Pierre Roger | ''Škof [[Arras]]a, čigar grb vsebuje vrtnice.''<br>Klemen VI. je bil arraški škof ({{lang-la|Episcopus Attrebatensis}}) in njegov grbovni držaj je bil okrašen s šestimi vrtnicami.<ref name="#14"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=46}}</ref> | [[Slika:C o a Gregorio XI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De mõtibus Pãmachii.<ref>okrajšano; beri: ''De montibus Pammachii''</ref> | colspan="2" | Innocentius VI. | colspan="2" style="text-align:left;" | Cardinalis SS. Ioannis & Pauli. T. Panmachii, cuius insignia sex montes erant. |- | 39. | Od Pamahijevih gora | '''[[Papež Inocenc VI.|Inocenc VI.]]'''<br>(1352–62) | Etienne Aubert | ''Kardinal pri Svetem Janezu in Pavlu, naslov Pamahij, čigar grb je sestavljalo šest gora.''<br>Inocenc VI. je bil kardinal-duhovnik pri Pamahiju. Wion in Panvinio opisujeta njegov grb kot sestavljen iz šestih gora, medtem ko drugi viri tega ne poznajo.<ref name="#14"/><ref name="#15">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=47}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo VI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Gallus Vicecomes. | colspan="2" | Urbanus V. | colspan="2" style="text-align:left;" | nuncius Apostolicus ad Vicecomites Mediolanenses. |- | 40. | Francoski podgrof | '''[[Papež Urban V.|Urban V.]]'''<br>(1362–70) | Guglielmo De Grimoard | ''Apostolski nuncij pri [[Milano|milanski]] družini Visconti.''<br>Urban V. je bil Francoz.<ref name="#15"/> Wion namiguje, da je bil [[apostolski nuncij|nuncij]] pri Viscontijevih iz Milana.<ref name="#16">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=50}}</ref>; | [[Slika:C o a Urbano V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Novus de virgine forti. | colspan="2" | Gregorius XI. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui vocabatur Petrus Belfortis, Cardinalis S. Mariae novae. |- | 41. | Novi človek od močne device | '''[[Papež Gregor XI.|Gregor XI.]]'''<br>(1370–78) | Pierre Roger de Beaufort | ''Imenoval se je Peter Belfortis (Beaufort), cardinal pri Novi sv. Mariji.''<br>Geslo namiguje na priimek Gregorja XI. in na njegov kardinalski naslov pri Santa Maria Nuova.<ref name="#16"/><ref name="#17">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=48}}</ref> | [[Slika:C o a Gregorio XI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De cruce Apostolica. [sic] | colspan="2" | Clemens VII. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui fuit Presbyter Cardinalis SS. XII. Apostolorum cuius insignia Crux. |- | 42. | Od apostolskega križa''' | '''[[Protipapež Klemen VII.|Klemen VII.]]'''<br>(1378–94)<br><small>(protipapež)</small> | Robert, [[Ženeva|ženevski]] plemič | ''Bil je kardinal-duhovnik pri Dvanajsterih svetih apostolih, katerih grb je križ.''<br>Klemen VII. je imel grb, ki je vseboval križ; nosil je naslov pri [[Santi XII apostoli]].<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=51}}</ref><ref name="#18">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=50}}</ref> | [[Slika:C o a Clemente VII (Avignone).svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Luna Cosmedina. | colspan="2" | Benedictus XIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | antea Petrus de Luna, Diaconus Cardinalis S. Mariae in Cosmedin. |- | 43. | Kozmedinska luna''' | '''[[Protipapež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]]'''<br>(1394–1423)<br><small>(protipapež)</small> | Pedro de Luna | ''Poprej Pedro de Luna, kardinal-diakon pri [[Santa Maria in Cosmedin]].''<br>Geslo se nanaša na priimek Benedikta XIII. in na kardinalski naslov.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=52}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=51}}</ref> | [[Slika:C o a Benedetto XIII (Avignone).svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Schisma Barchinonium. | colspan="2" | Clemen VIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Antipapa, qui fuit Canonicus Barchinonensis. |- | 44. | Barcelonski razkol''' | '''[[Protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]]'''<br>(1423–29)<br><small>(protipapež)</small> | Gil Sanchez Muñoz | ''Protipapež, ki je bil [[Barcelona|barcelonski]] [[kanonik]].'' | |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De inferno praegnanti. | colspan="2" | Urbanus VI. | colspan="2" style="text-align:left;" | Neapolitanus Pregnanus, natus in loco quae dicitur Infernus. |- | 45. | Iz rodovitnega pekla | '''[[Papež Urban VI.|Urban VI.]]'''<br>(1378–89) | Bartolomeo Prignano | ''Neapeljčan Prignano, rojen v kraju, ki se imenuje Pekel (Inferno).''<br>Rodbinsko ime Urbana VI. je bilo Prignano ali Prignani, rodil pa se je v kraju Inferno blizu [[Neapelj|Neaplja]].<ref name="#19">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=53}}</ref><ref name="#17"/> | [[Slika:C o a Urbano VI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Cubus de mixtione. | colspan="2" | Bonifacius. IX. | colspan="2" style="text-align:left;" | familia tomacella à Genua Liguriae orta, cuius insignia Cubi. |- | 46. | Kocka zmešnjav | '''[[Papež Bonifacij IX.|Bonifacij IX.]]'''<br>(1389–1404) | Pietro Tomacelli | ''Iz rodbine Tomacelli, rojen v [[Genova|Genovi]] v [[Ligurija|Liguriji]], čigar grb so bile kocke.''<br>Grb Bonifacija IX. vključuje poševno šahovnico — široko progo na rdečem polju z belo-modrimi polji šahovnice.<ref name="#19"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=49}}</ref> | [[Slika:C o a Bonifacio IX.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De meliore sydere. | colspan="2" | Innocentius. VII. | colspan="2" style="text-align:left;" | vocatus Cosmatus de melioratis Sulmonensis, cuius insignia sydus. |- | 47. | Od boljše zvezde | '''[[Papež Inocenc VII.|Inocenc VII.]]'''<br>(1404–06) | Cosmo Migliorati | ''Imenovan Cosmato dei Migliorati od [[Sulmona|Sulmone]], čigar grb je predstavljal zvezdo repatico.''<br>Reklo je besedna igra: ''boljši'' (''melior'') namiguje na Inocencov priimek Migliorati (''Meliorati''). Na njegovem grbu je utrinek oziroma repatica. | [[Slika:C o a Innocenzo VII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Nauta de Ponte nigro. | colspan="2" | Gregorius XII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Venetus, commendatarius ecclesiae Nigropontis. |- | 48. | Mornar od črnega mosta | '''[[Papež Gregor XII.|Gregor XII.]]'''<br>(1406–15) | Angelo Correr | '' [[Benečani|Benečan]], nadarbinar cerkve v [[Negroponte|Negroponteju]].''<br>Gregor XII. se je rodil v [[Benetke|Benetkah]] (zato ''mornar'') in je bil komendator oziroma nadarbinar pri [[Halkidika|Halkidiki]], ki so jo takrat imenovali Negroponte.<ref name="#20">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=54}}</ref><ref name="#18"/> | [[Slika:C o a Gregorio XII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Flagellum solis. | colspan="2" | Alexander. V. | colspan="2" style="text-align:left;" | Graecus Archiepiscopus Mediolanensis, insignia Sol. |- | 49. | Sončev bič''' | '''[[Protipapež Aleksander V.|Aleksander V.]]'''<br>(1409–10)<br><small>(protipapež)</small> | Petros Filarges<br>Πέτρος Φιλάργης | ''Grk, nadškof Milana, čigar grb je bilo sonce.''<br>Grb Aleksandra V. je vseboval sonce; valovite žarke pa bi lahko razlagali kot bič.<ref name="#20"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=52}}</ref> | [[Slika:C o a Alexandre V (Pisa).svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Cervus Sirenae. | colspan="2" | Ioannes XXIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Diaconus Cardinalis S. Eustachii, qui cum cervo depingitur, Bononiae legatus, Neapolitanus. |- | 50. | Sirenin jelen''' | '''[[Protipapež Janez XXIII.|Janez XXIII.]]'''<br>(1410–15)<br><small>(protipapež)</small> | Baldassarre Cossa | ''Kardinal-diakon pri Sv. Evstahiju, ki ga navadno upodabljejo z jelenom; odposlanec v Bologni, Neapeljčan.''<br>Janez XXIII. je bil kardinal z naslovom [[Sant' Eustachio]], čigar znamenje je jelen; po rodu pa je bil iz [[Neapelj|Neaplja]], ki ima za znamenje [[sirena|sireno]]. | |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Corona veli aurei. | colspan="2" | Martinus V. | colspan="2" style="text-align:left;" | familia colonna, Diaconus Cardinalis S. Georgii ad velum aureum. |- | 51. | Venec zlate zavese | '''[[Papež Martin V.|Martin V.]]'''<br>(1417–31) | Oddone Colonna | ''Iz rodbine Colonna, cardinal-diakon pri Sv. Juriju na zlati zavesi.''<br>Reklo namiguje na priimek Martina V. in kardinalski naslov [[San Giorgio in Velabro]].<ref name="#21">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=55}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=53}}</ref> | [[Slika:C o a Martino V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Lupa Coelestina, | colspan="2" | Eugenius. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Venetus, canonicus antea regularis Coelestinus, & Episcopus Senensis. |- | 52. | Nebeška volkulja | '''[[Papež Evgen IV.|Evgen IV.]]'''<br>(1431–47) | Gabriele Condulmaro | ''[[Benečani|Benečan]], poprej regularni [[Celestinci|celestinski]] [[kanonik]] in [[Siena|sienski]] [[škof]].''<br>Evgen IV. je pripadal redu celestincev in je bil škof [[Siena|Siene]], ki nosi volkuljo v svojem grbu.<ref name="#21"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=54}}</ref> | [[Slika:C o a Eugenio IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Amator Crucis. | colspan="2" | Felix. V. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui vocabatur Amadaeus Dux Sabaudiae, insignia Crux. |- | 53. | Ljubitelj križa''' | '''[[Protipapež Feliks V.|Feliks V.]]'''<br>(1439–49)<br><small>(protipapež)</small> | Amadeus, vojvoda Savojski | ''Imenoval se je Amadeus, vojvoda Savoje, grb križ.''<br>Reklo namiguje na krstno ime Feliksa V., Amadeus (''"Bogoljub"''), in grb, ki nosi savojski križ. | [[Slika:C o a Felice V (antipapa).svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De modicitate Lunae. | colspan="2" | Nicolaus V. | colspan="2" style="text-align:left;" | Lunensis de Sarzana, humilibus parentibus natus. |- | 54. | Od neznatne lune | '''[[Papež Nikolaj V.|Nikolaj V.]]'''<br>(1447–55) | Tommaso Parentucelli | ''Lunovec iz Sarzane, rojen od neznatnih strašev.''<br>Nikolaj V. je bil rojen v italijanski škofiji [[Luni]], katere antično ime je bilo Luna ([[Ligurija]]).<ref name="#22">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=56}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=56}}</ref> | [[Slika:C o a Nicolaus V.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Bos pascens. | colspan="2" | Callistus. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Hispanus, cuius insignia Bos pascens. |- | 55. | Pasoči se vol | '''[[Papež Kalist III.|Kalist III.]]'''<br>(1455–58) | Alfonso Borja | ''Španec, čigar grb je bil vol, ki se pase.''<br>Grb Kalista III. je predstavljal vola. | [[Slika:C o a Callistus III.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De Capra & Albergo. | colspan="2" | Pius. II. | colspan="2" style="text-align:left;" | Senensis, qui fuit à Secretis Cardinalibus Capranico & Albergato. |- | 56. | Od koze in gostilne | '''[[Papež Pij II.|Pij II.]]'''<br>(1458–64) | Enea Silvio de Piccolomini | ''Sienčan, ki je bil tajnik kardinalov Capranicusa in Albergatusa.''<br>Pij II. je bil tajnik kardinalu [[Domenico Capranica|Domenicu Capranicu]] in kardinalu [[Niccolò Albergati|Niccolu Albergatiju]] preden je bil izvoljen za papeža.<ref name="#22"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=57}}</ref> | [[Slika:C o a Pio II.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De Cervo & Leone. | colspan="2" | Paulus. II. | colspan="2" style="text-align:left;" | Venetus, qui fuit Commendatarius ecclesiae Cerviensis, & Cardinalis tituli S. Marci. |- | 57. | Od jelena in leva | '''[[Papež Pavel II.|Pavel II.]]'''<br>(1464–71) | Pietro Barbo | ''[[Benečani|Benečan]], ki je bil nadarbinar cerkve v [[Cervia|Cerviji]] pri [[Ravena|Raveni]], in kardinal z naslovom pri Sv. Marku.''<br>Reklo se nanaša na škofijo [[Cervia]], katere ime izhaja iz ''cervus'' (''jelen''), kakor tudi na njegov kardinalski naslov [[San Marco (kardinalski naslov)|San Marco]], ki ga označuje krilati lev. | [[Slika:C o a Paulo II.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Piscator minorita. | colspan="2" | Sixtus. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Piscatoris filius, Franciscanus. |- | 58. | Minoritski ribič | '''[[Papež Sikst IV.|Sikst IV.]]'''<br>(1471–84) | Francesco Della Rovere | ''Sin ribiča, [[frančiškani|frančiškan]].''<br>Sikst IV. se je rodil kot ribičev sin in član frančiškanov, ki so znani tudi kot ''manjši bratje'', a nastali so 1209, po Malahijevi smrti.<ref name="#23">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=57}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=58}}</ref> | [[Slika:CoA della Rovere popes.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Praecursor Siciliae | colspan="2" | Innocentius VIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui vocabatur Ioannes Baptista, & vixit in curia Alfonsi regis Siciliae. |- | 59. | Sicilski predhodnik | '''[[Papež Inocenc VIII.|Inocenc VIII.]]'''<br>(1484–92) | Giovanni Battista Cibò | ''Imenoval se je Janez Krstnik in je živel na dvoru Alfonza, sicilskega kralja.''<br>Inocenc VIII. je bil s [[Sicilija|Sicilije]]. "Glasnik" oziroma "predhodnik)" je možno razložiti z namigovanjem na njegovo krstno ime, Janez Krstnik, ki je bil Kristusov glasnik-predhodnik.<ref name="#23"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=59}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo VIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Bos Albanus in portu. | colspan="2" | Alexander VI. | colspan="2" style="text-align:left;" | Episcopus Cardinalis Albanus & Portuensis, cuius insignia Bos. |- | 60. | Albanski vol v pristanišču | '''[[Papež Aleksander VI.|Aleksander VI.]]'''<br>(1492–1503) | Rodrigo de Borgia | ''Kardinal-škof Albana in Porta, čigar grb je bil bik.''<br>Leta 1456 je postal kardinal in je prejel kardinalski naslov kardinal-škof [[Albano Laziale|Albana]] in [[Portus|Porta]]; njegov grb je prikazoval vola. | [[Slika:C o a Alessandro VI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De parvo homine. | colspan="2" | Pius. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Senensis, familia piccolominea. |- | 61. | Od majhnega človeka | '''[[Papež Pij III.|Pij III.]]'''<br>(1503) | Francesco Todeschini Piccolomini | ''Sienčan, iz rodbine Piccolomini.''<br>Rodbinsko ime Pija III. je bilo Piccolomini, od ''piccolo'' – ''majhen'' in ''uomo'' – ''človek''.<ref name="#24">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=58}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=60}}</ref> | [[Slika:C o a Pio II.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Fructus Iovis iuvabit. | colspan="2" | Iulius. II. | colspan="2" style="text-align:left;" | Ligur, eius insignia Quercus, Iovis arbor. |- | 62. | Jupitrov sad bo pomagal | '''[[Papež Julij II.|Julij II.]]'''<br>(1503–13) | Giuliano Della Rovere | ''Genovčan, njegov grb je bil hrast, Jupitrovo drevo.''<br>Na grbu Julija II. je bil hrast, ki je bil posvečen Jupitru. | [[Slika:CoA della Rovere popes.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De craticula Politiana. | colspan="2" | Leo. X. | colspan="2" style="text-align:left;" | filius Laurentii medicei, & scholaris Angeli Politiani. |- | 63. | Od Policijanovega ražnja | '''[[Papež Leon X.|Lev X.]]'''<br>(1513–21) | Giovanni de Medici | ''Sin [[Lorenzo de' Medici Veličastni|Lorenza Veličastnega]], učenec [[Angelo Poliziano|Angela Poliziana]].''<br>Vzgojitelj in učitelj Leona X. je bil [[Angelo Poliziano]]. ''Raženj'' v geslu očitno namiguje na sv. Lovrenca, ki so ga pogani mučili na ražnju. To se najverjetneje posredno nanaša na Lorenza Veličastnega, ki je bil Giovannijev oče.<ref name="#24"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=61}}</ref> | [[Slika:Medici popes.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Leo Florentius. | colspan="2" | Adrian. VI. | colspan="2" style="text-align:left;" | Florentii filius, eius insignia Leo. |- | 64. | Florencijev lev | '''[[Papež Hadrijan VI.|Hadrijan VI.]]'''<br>(1522–23) | Adriaen Florenszoon Boeyens | ''Sin Florencija, čigar grb je bil lev.''<br>Grb Hadrijana VI. je vseboval dva leva; njegovo ime so včasih oglaševali kot Adrian Florens, ali drugačno različico, od očetovega krstnega imena Florens (''Florentius'').<ref name="#24"/><ref name="#25">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=62}}</ref> | [[Slika:C o a Adriano VI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Flos pilei aegri. | colspan="2" | Clemens. VII. | colspan="2" style="text-align:left;" | Florentinus de domo medicea, eius insignia pila, & lilia. |- | 65. | Cvet od bolnikove žoge | '''[[Papež Klemen VII.|Klemen VII.]]'''<br>(1523–34) | Giulio de Medici | ''Florentinec iz Medičejske hiše; njegov grb so bile žoge in lilije.''<br>''Pileus'' tukaj ne pomeni kot navadno "čepice", ampak izhaja iz ''pila'' – ''žoga'' ali poznolatinsko ''pilula'' – ''žogica'', ''kroglica''. Medičejski grb je krasilo šest žog. Ena od teh žog – največja, je bila okrašena s florentinsko lilijo.<ref name="#26">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=59}}</ref><ref name="#25"/> | [[Slika:Medici popes.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Hiacinthus medicorum. | colspan="2" | Paulus. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | Farnesius, qui lilia pro insignibus gestat, & Card. fuit SS. Cosme, & Damiani. |- | 66. | Hijacinta zdravnikov | '''[[Papež Pavel III.|Pavel III.]]'''<br>(1534–49) | Alessandro Farnese | ''Farnese, ki ima lilije za grb, in je bil kardinal pri Svetem Kozmu in Damijanu.''<br>Po nekaterih virih je bil grb papeža Pavla III. okrašen s hijacintami; bil je kardinal-diakon pri [[Santi Cosma e Damiano]] (oba zdravnika).<ref name="#26"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=63}}</ref> | [[Slika:C o a Paulo III.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De corona montana. | colspan="2" | Iulius. III. | colspan="2" style="text-align:left;" | antea vocatus Ioannes Maria de monte. |- | 67. | Od gorskega venca | '''[[Papež Julij III.|Julij III.]]'''<br>(1550–55) | Giovanni Maria Ciocchi del Monte | ''Prej se je imenoval Janez Marija od Gore (de Monte)''<br>Njegov grb kaže gore in lovorjev venec (molek).<ref name="#27">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=60}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=64}}</ref> | [[Slika:C o a Giulio III.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Frumentum flocidum. [sic] | colspan="2" | Marcellus. II. | colspan="2" style="text-align:left;" | cuius insignia cervus & frumentum, ideo floccidum, quod pauco tempore vixit in papatu. |- | 68. | Nepomembno zrno | '''[[Papež Marcel II.|Marcel II.]]'''<br>(1555) | Marcello Cervini | ''Njegov grb je bil jelen in žito; "nepomembno", ker je živel le kratek čas kot papež.''<br>Njegov grb kaže jelena (ali srno) in žitno (pšenično) klasje. | [[Slika:C o a Marcello II.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De fide Petri. | colspan="2" | Paulus. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | antea vocatus Ioannes Petrus Caraffa. |- | 69. | Od Petrove vere | '''[[Papež Pavel IV.|Pavel IV.]]'''<br>(1555–59) | Giovanni Pietro Caraffa | ''Prej se je imenoval Janez Peter Caraffa.''<br>Za Pavla IV. je uporabljeno njegovo drugo krstno ime Peter (Pietro).<ref name="#27"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=65}}</ref> | [[Slika:C o a Paulo IV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Esculapii pharmacum. | colspan="2" | Pius. IIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | antea dictus Io. Angelus Medices. |- | 70. | [[Asklepij|Eskulapovo]] zdravilo | '''[[Papež Pij IV.|Pij IV.]]'''<br>(1559–65) | Giovanni Angelo de Medici | ''Prej so ga klicali Janez Angel Medici.''<br>Reklo je najbrž preprosto namigovanje na priimek Pija IV. Medici. ''Medici'' – od latinskega ''medicus'' – ''zdravnik'' (italijansko ''medico'').<ref name="#28">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=61}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=66}}</ref> | [[Slika:Medici popes.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Angelus nemorosus. | colspan="2" | Pius. V. | colspan="2" style="text-align:left;" | Michael vocatus, natus in oppido Boschi. |- | 71. | Gozdnati angel | '''[[Papež Pij V.|Pij V.]]'''<br>(1566–72) | Antonio Michele Ghisleri | ''Imenoval se je Mihael, rojen v mestu Bosco.''<br>Pij V. se je rodil v kraju Bosco, v [[Piedmont]]u; krajevno ime pomeni v narečju ''gozd''. Najbolj znana osebnost s tem priimkom je [[Janez Bosko]] (Giovanni Bosco, 1815–1888). Papeževo ime je bilo 'Anton Mihael Ghislieri', a Mihael se nanaša na nadangela Mihaela.<ref name="#28"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=67}}</ref>. O'Brien tukaj pripominja, da mnogo prerokb, ki vsebujejo besedne igre, uporablja italijanske besede, ki jih ''Lignum vitae'' posebej ne razlaga. | [[Slika:C o a Pio V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Medium corpus pilarum. | colspan="2" | Gregorius. XIII. | colspan="2" style="text-align:left;" | cuius insignia medius Draco, Cardinalis creatus à Pio. IIII. qui pila in armis gestabat. |- | 72. | Pol telesa od žog | '''[[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]]'''<br>(1572–85) | Ugo Boncompagni | ''Njegov grb je bil pol-zmaj; za kardinala ga je imenoval Pij IV., ki je nosil žoge v svojem grbu.''<br>"Žoge" v reklu se nanašajo na papeža Pija IV., ki je postavil Gregorja za kardinala. Papež Gregor je imel zmaja v svojem grbu, in sicer le z gornjo polovico telesa.<ref name="#28"/><ref name="#29">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=68}}</ref> | [[Slika:C o a Gregorio XIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Axis in medietate signi. | colspan="2" | Sixtus. V. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui axem in medio Leonis in armis gestat. |- | 73. | Os sredi znamenja | '''[[Papež Sikst V.|Sikst V.]]'''<br>(1585–90) | Felice Peretti | ''Nosi v svojem grbu os sredi leva.''<br>To je pravzaprav neposreden opis grba Siksta V. Razlagajo tudi, da je Sikst V. v sredini od začetka prerokb do zadnjega papeža Petra Rimskega<ref name="#30">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=62}}</ref><ref name="#29"/> | [[Slika:C o a Sisto V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De rore coeli. | colspan="2" | Urbanus. VII. | colspan="2" style="text-align:left;" | qui fuit Archiepiscopus Rossanensis in Calabria, ubi manna colligitur. |- | 74. | Od nebeške rose | '''[[Papež Urban VII.|Urban VII.]]'''<br>(1590) | Giovanni Battista Castagna | ''Bil je nadškof v [[Rossano|Rossanu]] v [[Kalabrija|Kalabriji]], kjer so nabirali [[mana|mano]].''<br>Bil je nadškof [[Rossano|Rossana]], kjer nabirajo iz drevesa [[črni jesen]] smolo oziroma sok, imenovan v prevodu ''nebeška rosa'' ({{lang-la|Fraxinus ornus}}).<ref name="#30"/><ref name="#31">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=70}}</ref> | [[Slika:C o a Urbano VII.svg|center|100px]] |} === Papeži od 1590 do danes (po objavi knjige ''Lignum vitae'') === Za to skupino papežev objavljeno besedilo prinaša za prve tri papeže samo njihova imena: za tiste torej, ki so papeževali med pojavom besedila okrog 1590 in njegovo objavo 1595, ne da bi avtor podajal kakršnokoli razlago. {| class="wikitable" |- ! style="text-align:center;" colspan="6" | Papeži po objavi prerokb (1590 do danes) |- ! width=3% | Reklo št. ! width=12% | Latinsko reklo,<br>slovenski prevod ! width=12% | Papeško ime ! width=12% | Svetno ime ! Razlaga v knjigi ''Lignum vitae'' ! Grb |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ex antiquitate Urbis. | colspan="2" | Gregorius. XIIII. | colspan="2" | |- | 75. | Iz starosti mesta<br>(Iz starega mesta) | '''[[Papež Gregor XIV.|Gregor XIV.]]'''<br>(1590–91) | Niccolò Sfondrati | Avtor prerokb je utegnil namigniti, da je za naslednika [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] določen kardinal [[Girolamo Simoncelli]]. Simoncelli je bil iz [[Orvieto|Orvieta]], ki se mu reče latinsko ''Urbs vetus'', tj. ''Staro mesto''. Simoncelli ni bil izvoljen za papeža, ampak Niccolò Sfondrati, ki si je privzel ime Gregor XIV. Zagovorniki prerokb so to poskušali razložiti z opombo, da je bil oče Gregorja XIV. senator ''starega mesta Milana'', in da beseda "senator" izhaja iz latinske besede ''senex'', kar pomeni ''starec'', ali da je [[Milano]] tisto "staro mesto", saj je bilo utemeljeno okoli 400 pr. Kr. Prerok do 1590 ni poznal kakih ohlapnih posploševanj, kar se mu je včasih pozneje primerilo. <ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=63}}</ref><ref name="#31"/> | [[Slika:C o a Gregorio XIV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Pia civitas in bello. | colspan="2" | Innocentius. IX. | colspan="2" | |- | 76. | Pobožni meščani v vojni | '''[[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]'''<br>(1591) | Giovanni Antonio Facchinetti | Zagovorniki prerokb so nakazovali različne razlage, namigujoč ali na papežev rojstni kraj [[Bologna|Bologno]] ali pa na naslov [[Latinski jeruzalemski patriarhat|jeruzalemskega patriarha]].<ref name="#32">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=64}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=71}}</ref> Nasprotno mnenje pa pravi, da ''pobožno mesto'' ni samo ''Jeruzalem'', ampak ''Rim'' in še mnoga druga krščanska mesta; Jeruzalem pa v tistem času pravzaprav ni bil krščansko mesto, a za časa njegovega patriarhovanja ni bil v vojni.<ref name="#33">{{navedi splet|url=http://www.ncregister.com/blog/jimmy-akin/9-things-you-need-to-know-about-the-prophecy-of-st.-malachy|title=9 things you need to know about the prophecy of St. Malachy|publisher=Jimmy Akin|date=27. junij 2016|accessdate=2. oktober 2016}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo IX.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Crux Romulea. | colspan="2" | Clemens. VIII. | colspan="2" | |- | 77. | Romulov križ | '''[[Papež Klemen VIII.|Klemen VIII.]]'''<br>(1592–1605) | Ippolito Aldobrandini | To reklo nanašajo na Klemena VIII., češ da je bilo povezano z [[Devetletna vojna (Irska)|devetletno vojno]], ki je potekala za časa njegovega papeževanja med katoliško [[Irska|Irsko]] in protestantsko [[Anglija|Anglijo]].<ref name="#32"/><ref name="#34">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=72}}</ref> | [[Slika:C o a Clemente VIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Undosus vir. | colspan="4" | |- | 78. | Valoviti mož | '''[[Papež Leon XI.|Leon XI.]]'''<br>(1605) | Alessandro Ottaviano De Medici | Avtor je morebiti hotel namigniti občinstvu na možen grb, vendar to ne ustreza [[Medičejci|Medičejskemu]] grbu Leona XI. To reklo povezujejo z njegovim kratkim vladanjem, ki je ''minilo kot valovje''.<ref name="#35">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=65}}</ref><ref name="#34"/> | [[Slika:Medici popes.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Gens perversa. | colspan="4" | |- | 79. | Sprijeni rod | '''[[Papež Pavel V.|Pavel V.]]'''<br>(1605–21) | Camillo Borghese | Nanaša se na zmaja in orla v grbu Pavla V.<ref name="#35"/> | [[Slika:C o a Paulo V.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | In tribulatione pacis. | colspan="4" | |- | 80. | V nadlogi miru | '''[[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]]'''<br>(1621–23) | Alessandro Ludovisi | Alessandro Ludovisi je preuredil določbe glede odvijanja konklava in prenovil verske redove. Z veliko potrpežljivostjo in diplomatsko spretnostjo je zopet vzpostavil mir v krščanskem svetu, ki ga je tako vznemirjala [[Tridesetletna vojna]]. V nedostatku ustrezne razlage za ta potislovni izrek ponuja O'Brien pojasnilo: »Prerok Malahija se od 1590 naprej ne ukvarja s posplošitvami. <ref>{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy (1880)|page=66}}</ref> | [[Slika:C o a Gregorio XV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Lilium et rosa. | colspan="4" | |- | 81. | Lilija in vrtnica | '''[[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]]'''<br>(1623–44) | Maffeo Barberini | To geslo poskušajo povezati s čebelami na njegovem grbu, na ''lilijin cvet'' njegovih rodnih [[Firence|Firenc]], ali pa z njegovim bivanjem v Franciji (lilija) in Angliji (vrtnica).<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=66}}</ref><ref name="#36">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=75}}</ref> | [[Slika:C o a Urbano VIII.svg|center|100px]]<br>[[Slika:FlorenceCoA.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Iucunditas crucis. | colspan="4" | |- | 82. | Radost križa | '''[[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]]'''<br>(1644–55) | Giovanni Battista Pamphili | Papež Inocenc X. je začel svoj pontifikat okrog praznika [[Povišanje svetega križa|povišanja sv. križa]]. Za papeža je bil izvoljen v burnem in dolgem konklavu, ki je trajal od 9. avgusta do 15. septembra 1644, a praznik povišanja sv. križa je dan poprej.<ref name="#37">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=67}}</ref><ref name="#36"/> | [[Slika:C o a Innocenzo X.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Montium custos. | colspan="4" | |- | 83. | Gorski varuh | '''[[Papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]]'''<br>(1655–67) | Fabio Chigi | Grb Aleksandra VII. ima šest hribov; v zvezi z ''varuhom'' pa je težje najti ustrezno povezavo.<ref name="#37"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=76}}</ref> | [[Slika:C o a Alessandro VII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Sydus olorum. | colspan="4" | |- | 84. | Labodja zvezda | '''[[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]]'''<br>(1667–69) | Giulio Rospigliosi | Obstaja italijanska družina z grbom, ki predstavlja gosko z zvezdami, toda ta nima zveze s Klemenom IX. Imel pa je ta papež med [[konklave|konklavom]] sobo, ki se je imenovala ''gosja soba''.<ref name="#38">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=69}}</ref> | [[Slika:C o a Clemente IX.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De flumine magno. | colspan="4" | |- | 85. | Od velike reke | '''[[Papež Klemen X.|Klemen X.]]'''<br>(1670–76) | Emilio Altieri | To geslo postavljajo v zvezo s [[Tibera|Tibero]], ki je prestopila bregove ob njegovem rojstvu; ali pa je to nejasna povezava z njegovim priimkom.<ref name="#38"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=77}}</ref> | [[Slika:C o a Clemente X.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Bellua insatiabilis. | colspan="4" | |- | 86. | Nenasitna zverina | '''[[Papež Inocenc XI.|Inocenc XI.]]'''<br>(1676–89) | Benedetto Odescalchi | Reklo "nenasitna zverina" ali "pošast" postavljajo v zvezo z levom v grbu Inocenca XI.<ref name="#39">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=70}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=78}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo XI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Poenitentia gloriosa. | colspan="4" | |- | 87. | Častna pokora | '''[[Papež Aleksander VIII.|Aleksander VIII.]]'''<br>(1689–91) | Pietro Ottoboni | To reklo razlagajo glede na uspelo podreditev [[Francija|francoskih]] [[škof]]ov.<ref name="#40">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=79}}</ref> O'Brien pripominja: "Častne pokore obstajajo med vsakim papeževanjem."<ref name="#39"/> | [[Slika:C o a Alessandro VIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Rastrum in porta. | colspan="4" | |- | 88. | Motika v vratih ''' | '''[[Papež Inocenc XII.|Inocenc XII.]]'''<br>(1691–1700) | Antonio Pignatelli | Nekateri viri povezujejo reklo s priimkom Inocenca XII., ki je "Pignatelli del Rastello"; ''rastello'' ali ''rastrello'' je italijansko ime za motiko.<ref>Glej npr., de Vallemont 1708, s. 123, in Cucherat 1873, s. 206.</ref> ''Rastellus'', pomanjševalnica od ''rastrum'', lahko pomeni tudi ''kovinsko mrežo'', ki jo uporabljajo za zapiranje mestnih vrat ponoči, ''cataracta in portis urbium'', kot pravi Du Cange v ''Glossarium mediae et infimae latinitatis''<ref>{{Navedi splet |url=http://ducange.enc.sorbonne.fr/RASTELLUS2 |title=Ducange.enc.sorbonne.fr |accessdate=2016-11-10 |archive-date=2016-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161111062621/http://ducange.enc.sorbonne.fr/RASTELLUS2 |url-status=dead }}</ref> Drugi menijo, da je geslo težavno povezati s tem papežem.<ref name="#39"/><ref name="#40"/> | [[Slika:C o a Innocenzo XII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Flores circundati. | colspan="4" | |- | 89. | Obdajajoče cvetje | '''[[Papež Klemen XI.|Klemen XI.]]'''<br>(1700–21) | Giovanni Francesco Albani | Medaljo Klemena XI. je krasilo geslo "''Flores circumdati''", vzeto iz njegovega opisa v prerokbah, ki so bile v njegovem času zelo razširjene.<ref name="#41">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=71}}</ref><ref name="#40"/> | [[Slika:C o a Clemente XI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De bona religione. | colspan="4" | |- | 90. | Od dobre vere | '''[[Papež Inocenc XIII.|Inocenc XIII.]]'''<br>(1721–24) | Michelangelo dei Conti | Geslo povezujejo z dejstvom, da je iz rodbine Conti izšlo nekaj papežev.<ref name="#41"/><ref name="#42">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=80}}</ref> | [[Slika:C o a Innocenzo XIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Miles in bello. | colspan="4" | |- | 91. | Vojščak v vojni''' | '''[[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]]'''<br>(1724–30) | Pietro Francesco Orsini | Nekateri viri povezujejo geslo s posameznimi vojnami, ki so divjale med papeževanjem Benedikta XIII., drugi pa v prenesenem pomenu v zvezi z vojno zoper propadanje v prid strogosti.<ref name="#43">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=72}}</ref><ref name="#42"/> | [[Slika:C o a Benedetto XIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Columna excelsa. | colspan="4" | |- | 92. | Vzvišeni steber | '''[[Papež Klemen XII.|Klemen XII.]]'''<br>(1730–40) | Lorenzo Corsini | Avtor je tukaj mogel namigovati na tega papeža iz [[družina Colonna|družine Colonna]] (''colonna'' = ''steber''); drugi namigujejo na spomenik, ki so ga postavili v njegov spomin ali na uporabo dveh stebrov iz [[Panteon, Rim|Panteona]] za kapelo, ki jo je zgradil.<ref name="#43"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=81}}</ref> | [[Slika:C o a Clemente XII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Animal rurale. | colspan="4" | |- | 93. | Podeželska žival | '''[[Papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]]'''<br>(1740–58) | Marcello Lambertini | Nekateri viri povezujejo to reklo z njegovo "volovsko" delavnostjo in pridnostjo.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=73}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=83}}</ref> | [[Slika:C o a Benedetto XIV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Rosa Umbriae. | colspan="4" | |- | 94. | Umbrijska roža | '''[[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]'''<br>(1758–69) | Carlo Rezzonico | Nekateri povezujejo to reklo z dejstvom, da je Klemen XIII. razglasil za svetnike nekaj [[frančiškani|frančiškanov]], na katerih red se lahko nanaša to geslo.<ref name="#44">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=74}}</ref><ref name="#45">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=84}}</ref> | [[Slika:C o a Clemente XIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ursus velox. | colspan="4" | |- | 95. | Nagli medved<br><small>(pozneje so narobe tiskali kot ''Cursus velox'' – ''Nagli tek'' ali ''Visus velox'' – ''Nagli blesk'')</small> | '''[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]'''<br>(1769–74) | Lorenzo Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli | Nekateri viri menijo, da je imela rodbina za grb medveda v teku, kar pa ni gotovo.<ref name="#44"/><ref name="#45"/> | [[Slika:C o a Clemente XIV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Peregrin⁹ apostolic⁹. | colspan="4" | |- | 96. | Apostolski romar | '''[[Papež Pij VI.|Pius VI.]]'''<br>(1775–99) | Giovanni Angelico Braschi | Znak v obliki številke 9 je latinska kratica za končnico -us. Nekateri razlagajo to geslo z namigavanjem, da je Pij VI. dolgo vladal; drugi povezujejo to s preganjanjem pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]].<ref name="#46">{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=75}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=85}}</ref> Chobot pripominja, da reklo ustreza papeževim dolgim potovanjem, na katera sta ga prisilila samodržca [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] in Napoleon.<ref name="#47">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title=''Katolikus lexikon'', ''Malachias''|page=259}}</ref> | [[Slika:C o a Pio VI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Aquila rapax. | colspan="4" | |- | 97. | Grabežljivi orel | '''[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]'''<br>(1800–23) | Barnaba Chiaramonti | O’Brien povezuje to reklo z dejstvom, da je trpel v ječi za časa [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]], francoskega cesarja (vladal 1799–1815), ki je imel v grbu orla; Chobot se moti, ko pravi, da je imel v grbu orla papež.<ref name="#47"/> Akin meni, da geslo ''Grabežljivi orel'' morebiti res opisuje Napoleona, ne pa papeža, na katerega bi se moralo nanašati; tako bi lahko bil opisan kdorkoli, ki je takrat nastopal na odru zgodovine.<ref name="#33"/> | [[Slika:C o a Pio VII.svg|center|100px]]<br>[[Slika:Grandes Armes Impériales (1804-1815)2.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Canis & coluber. | colspan="4" | |- | 98. | Pes in gad | '''[[Papež Leon XII.|Leon XII.]]'''<br>(1823–29) | Annibale Sermattei della Genga | To reklo naj bi bilo primerno za papeža Leona XII., ker je bil čuječ kot pes in modro previden kot kača.<ref name="#46"/><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=86}}</ref> | [[Slika:C o a Leone XII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Vir religiosus. | colspan="4" | |- | 99. | Veren mož | '''[[Papež Pij VIII.|Pij VIII.]]'''<br>(1829–30) | Francesco Saverio Castiglioni | To geslo povezujejo z izbiro papeškega imena ''Pius'' (v prevodu ''veren'', ''pobožen''), ali pa z dejstvom, da ni bil prvi papež iz te verne družine.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=77}}</ref><ref name="#48">{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=87}}</ref> | [[Slika:C o a Pio VIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De balneis Ethruriae. | colspan="4" | |- | 100. | Iz etruščanskih toplic | '''[[Papež Gregor XVI.|Gregor XVI.]]'''<br>(1831–46) | Mauro, ali Bartolomeo Alberto Cappellari | Papež Gregor XVI je bil član [[kamaldolenci|kamaldolencev]], ki so nastali v 13. stoletju v [[Fonte Buono]]; mesto se latinsko imenuje ''Balneum'' (''toplice'', ''kopel'') v [[Etrurija|Etruriji]] (danes [[Toskana]], Italija).<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=76}}</ref><ref name="#48"/> | [[Slika:C o a Gregorio XVI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Crux de cruce. | colspan="4" | |- | 101. | Križ od križa | '''[[Papež Pij IX.|Pij IX.]]'''<br>(1846–78) | Giovanni Maria Mastai Ferretti | Nekateri viri povezujejo reklo z mnogimi križi in težavami s kraljevo Savojsko hišo, ki ima za grb križ. Križ v tej ali oni obliki pa bi lahko povezovali s slehernim papežem (vendar nima vsak papež težav z vladavino, ki ima v grbu križ).<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=78}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=88}}</ref> Izguba [[Papeška država|Papeške države]] je bila samo ena od nadlog, ki so se kar vrstile v dolgem pontifikatu Pija IX. V mnogih državah so izganjali redovnike, zapirali škofe in jemali cerkveno premoženje, pa tudi pretrgali diplomatske odnose s Svetim sedežem. 1873 se je v Prusiji začela še proticerkvena gonja – [[Kulturkampf]].<ref name="#49">{{navedi splet|url=http://www.catholictradition.org/Papacy/prophecies.htm|title= About the Popes from the Twelfth Century to the End of Time|publisher=Catholic tradition|date= |accessdate=11. november 2016}}</ref> | [[Slika:C o a Pio IX.svg|center|100px]]<br>[[Slika:Great coat of arms of the king of italy (1890-1946).svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Lumen in coelo. | colspan="4" | |- | 102. | Luč na nebu | '''[[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]]'''<br>(1878–1903) | Gioacchino Pecci | Viri namigujejo na dejstvo, da grb papeža Leona XIII. vsebuje zvezdo repatico. O’Brien pripominja, da je to sovpadanje ''sydusa'' (''zvezde'') v geslu in grbu mnogo pomembnejši zadetek, kot pa je ista opomba pred objavo prerokb za grb [[papež Inocenc VII.|Inocenca VII.]].<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=79}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=89}}</ref> Tudi njegove pomembne okrožnice – zlasti delavsko ''[[Rerum novarum]]'' (1891) – bi lahko smatrali za ''nebeško luč'', ki sveti še dandanes, saj so ji sledile še druge podobne od naslednjih papežev, na primer: ''[[Quadragesimo anno]]'' ([[papež Pij XI.|Pij XI.]], 1931), ''[[Octogesima adveniens]]'' ([[papež Pavel VI.|Pavel VI.]], 1971), ''[[Laborem exercens]] ([[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], 1981).<ref name="#49"/> | [[Slika:C o a Leone XIII.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Ignis ardens. | colspan="4" | |- | 103. | Plamteči ogenj | '''[[Papež Pij X.|Pij X.]]'''<br>(1903–14) | Giuseppe Sarto | Zagovorniki postavljajo to geslo v zvezo z znano dušnopastirsko vnemo svetega Pija X.<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=90}}</ref> Ta papež je kazal gorečo vnemo za duhovno prenovo [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]].<ref name="#50">{{navedi splet|url=http://www.bibleprobe.com/last10popes.htm|title= Malachy's Prophecies - The Last 10 Popes|publisher=bibleprobe|date=|accessdate=2. oktober 2016}}</ref> | [[Slika:Coat of arms of Pope Pius X.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Religio depopulata. | colspan="4" | |- | 104. | Razdejana vera | '''[[Papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]]'''<br>(1914–22) | Giacomo Della Chiesa | Viri po večini povezujejo geslo ''Razdejana, uničena, opustošena vera'' z Benediktom XV. zato, ker je za časa njegovega pontifikata izbruhnila [[prva svetovna vojna]] in ruska [[oktobrska revolucija]].<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=91}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=T. Allan|title=Prophecies: 4,000 years of prophets, visionaries and predictions|page=58s}}</ref> Med njegovim vladanjem je vdrl komunizem v Rusijo, kjer je bilo versko življenje na široko zatirano; prva svetovna vojna pa je prinesla smrt milijonov kristjanov, ki so padli po raznih bojiščih.<ref name="#50"/> | [[Slika:CoA Benedetto XV.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Fides intrepida. | colspan="4" | |- | 105. | Neustrašna vera | '''[[Papež Pij XI.|Pij XI.]]'''<br>(1922–39) | Achille Ratti | Viri povezujejo to geslo z neustrašenostjo Pija XI., ki je odločno obsodil nacionalistični [[Benito Mussolini|Mussolinijev]] [[fašizem]], [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] [[nacionalsocializem]], kakor tudi [[Stalin]]ov brezbožni [[komunizem]]; s tem reklom je odlično označil delovanje Pija XI.<ref name="#49"/> Izredno pogumna je bila zlasti njegova okrožnica ''[[Mit brennender Sorge]]'' (proti nacizmu).<ref name="#51">{{navedi splet|url=http://www.fmboschetto.it/religione/profezie_di_Malachia.htm |title=Le profezie di Malachia|publisher=fmboschetto.it|date= |accessdate=11. november 2016}}</ref> | [[Slika:C o a Pio XI.svg|center|100px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Pastor angelicus. | colspan="4" | |- | 106. | Angelski pastir | '''[[Papež Pij XII.|Pij XII.]]'''<br>(1939–58) | Eugenio Pacelli | Nekateri viri povezujejo geslo s papeževimi mirovnimi in človekoljubnimi prizadevanji med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ki jo je zaznamoval tudi [[holokavst]].<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=92}}</ref> On je bil resnično pravi angelski pastir svoje črede, zlasti vseh trpečih. Kljub nekaterim poznejšim zlobnim podtikanjem je Pij XII. eden največjih papežev in Malahija bi potemtakem njegovo vlogo označil zelo ustrezno.<ref name="#49"/> | [[Slika:Coat of arms of Pope Pius XII.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Pastor & nauta. | colspan="4" | |- | 107. | Pastir in mornar | '''[[Papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]]'''<br>(1958–63) | Angelo Giuseppe Roncalli | Razlagalci povezujejo geslo "mornar" s svetim Janezom XXIII. glede na dejstvo, da je bil pred izvolitvijo za papeža [[Beneški patriarhat|Beneški patriarh]], [[Benetke]] pa so mesto na morju.<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=93}}</ref> Ker je papež, ga imenujemo ''vesoljni pastir''.<ref name="#49"/> | [[Slika:John 23 coa.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Flos florum. | colspan="4" | |- | 108. | Cvet cvetov | '''[[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]'''<br>(1963–78) | Giovanni Battista Enrico Antonio Maria Montini | To geslo povezujejo z lilijami v njegovem grbu.<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=94}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=T. Allan|title=Prophecies|page=58s}}</ref> Njegov grb predstavljajo tri lilije; lilija pa je "cvet cvetov".<ref name="#49"/> | [[Slika:Paul 6 coa.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De medietate lunae. | colspan="4" | |- | 109. | Od polovice lune | '''[[Papež Janez Pavel I.|Janez Pavel I.]]'''<br>(1978) | Albino Luciani | Rojen je v [[Canale d'Ogardo]], škofija [[Belluno]] (v dobesednem pomenu ''lepa luna''); za papeža je bil izvoljen 26. avgusta: njegovo papeževanje je trajalo okrog mesec dni, točno od polovice lune do naslednje polovice (druga polovica je pojemala).<ref name="#49"/> | [[Slika:John paul 1 coa.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | De labore solis. | colspan="4" | |- | 110. | Od sončnega dela<br>(Od sončnega mrka) | '''[[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]'''<br>(1978–2005) | Karol Wojtyła | Zagovorniki prerokb razumejo geslo kot povezavo s sončnim mrkom (kjerkoli na svetu) na dan rojstva sv. Janeza Pavla II. ([[Sončev mrk|sončni mrk]] 18. maja 1920), kakor tudi ob njegovem pogrebu (sončni mrk 8. aprila 2005).<ref name=ibtimes>[http://www.ibtimes.com/petrus-romanus-prophecy-will-next-pope-lead-apocalypse-1077696 "Petrus Romanus Prophecy; Will The Next Pope Lead To The Apocalypse?", v: ''International Business Times]</ref> Drugi viri povezujejo geslo s [[Nikolaj Kopernik|Kopernikom]], ki je razložil heliocentrični sončni sestav; oba sta bila Poljaka in sta nekaj svojega življenja preživela v [[Krakov]]u.<ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=95}}</ref> Slovanskega papeža Wojtylo povezujejo tudi z ''ženo oblečeno v sonce'' {{Bibl|Raz 12,1-18}}, ki naj bi bila [[Sveta Marija|Devica Marija]], katere monogram ima v grbu; ona je v [[Fatima|Fatimi]] leta 1917 naročila – še pred začetkom [[Oktobrska revolucija|Oktobrske revolucije]] – posvetitev [[Rusija|Rusije]] njenemu brezmadežnemu Srcu.<ref name="#49"/> Kot Sonce je tudi on prišel z Vzhoda – s [[Poljska|Poljskega]], izza železne zavese, iz vzhodnega bloka; kot sonce je obiskoval dežele po vesoljnem svetu in jih razsvetljeval z evangelijem. Potoval je več kot katerikoli papež v zgodovini.<ref name="#50"/> | [[Slika:John paul 2 coa.svg|center|80px]] |- style="background:silver; text-align:center;" | colspan="2" | Gloria olivae | colspan="4" | |- | 111. | Slava oljke | '''[[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]]'''<br>(2005–13) | Joseph Ratzinger | Bil je kardinal-škof mesta Velletri-Segni, ki ima v grbu ''tri oljke''. Ime si je vzel po svetem [[Benedikt Nursijski|Benediktu]]; nekateri viri zato povezujejo Benedikta XVI. z redom [[olivetanci|olivetancev]], redovne veje [[benediktinci|benediktincev]]; drugi razlagajo njegovo papeževanje posvečeno miru in spravi, česar simbol je [[oljka|oljčna]] vejica.<ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/295099/news/specialreports/does-pope-benedict-xvi-s-resignation-signal-the-end-times Does Pope Benedict XVI's resignation signal the 'end times?'], Gmanetwork.com.</ref> Sam se je hotel imenovati po [[papež Benedikt XV.|Benediktu XV.]], ki je vse storil za dosego miru in konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] (glej nagovor papeža Benedikta XVI. na njegovi prvi javni avdienci 27. aprila 2005). Rodil se je na [[Velika sobota|veliko soboto]], 16. aprila 1927, na vrhuncu velikonočne skrivnosti, ki je vsa povezana z dogodki na [[Oljska gora|Oljski gori]].<ref name="#51"/> | [[Slika:BXVI CoA like gfx PioM.svg|center|80px]]<br> |- style="background:silver; text-align:left;" | colspan="6" | In persecutione. extrema S.R.E. sedebit. |- | | V zadnjem preganjanju Svete Rimske Cerkve bo sedel | | | V ''Lignum vitae'', vrstica "''In persecutione extrema S.R.E. sedebit''" oblikuje poseben stavek in lasten paragraf. Zato nekateri to bereje kot prerokbo k "Peter Rimski", drugi pa to razlagajo kot ločen, nedokončan stavek, ki se izrecno nanaša na prihodnje papeže med ''Gloria olivae'' in ''Peter Rimski''. | |- style="background:silver; text-align:left;" | colspan="6"| Petrus Romanus, qui pascet oves in multis tribulationibus: quibus transactis civitas septicollis diruetur, & Iudex tremendus iudicabit populum suum. Finis. |- | 112. | Peter Rimski, ki bo pasel svoje ovce v mnogih stiskah; ko pa se bodo te bridkosti končale, bo mesto na sedmerih gričih razdejano, in strašni sodnik bo sodil svoje ljudstvo. Konec. | '''[[Papež Frančišek|Frančišek]]'''<br>(2013–2025) | Jorge Mario Bergoglio | Peter Rimski ali tudi Peter Roman, ob upoštevanju, da je že obstajal [[papež Roman]]. V nekaterih poznejših natisih prerokb je beseda ''suum'' izpuščena; tako lahko prevajamo ''ljudstvo'' namesto ''svoje ljudstvo''.<ref>{{navedi knjigo|author=M. J. O'Brien|title= Prophecy of St. Malachy|page=83}}</ref> Mesto na sedmih gričih je [[Rim]]. Strašni sodnik je [[Jezus Kristus|Kristus]]. Veliko razčlenjevalcev opaža, da se tukaj ponuja možna razlaga, da bodo še papeži med ''Gloria olivae'' in ''Petrus Romanus''. Poljudna razlaga pa pripisuje to mesto [[papež Benedikt XVI.|Benediktovemu]] nasledniku [[papež Frančišek|Frančišku]]. Nekateri namigujejo na njegovo povezanost s [[Frančišek Asiški|Frančiškom Asiškim]], čigar oče se je imenoval Peter (Pietro Bernardone). | [[Slika:Coat of arms of Franciscus.svg|center|80px]] |} == Sklici == {{Sklici|3}} == Glej tudi == * [[Seznam papežev]] * [[Seznam protipapežev]] * [[Seznam svetnikov]] == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo |url= https://books.google.com/books?id=CDnYC0Ek_CIC |title= Prophecies: 4,000 years of prophets, visionaries and predictions |last= Allan |first= Tony |publisher= Duncan Baird |year= 2009 |isbn= 1780283407|location= London |authorlink= |accessdate= 12. februar 2013 }} * {{navedi knjigo |title= The Prophecies of St. Malachy |last= Bander |first= Peter |publisher= Colin Symthe Ltd. |year= 1969 |location= Buckinghamshire, England|authorlink= }} * {{navedi novice|url = http://cosmiclog.nbcnews.com/_news/2013/02/12/16940253-why-the-buzz-over-st-malachys-last-pope-prophecy-outdoes-2012-hype|title = Why the buzz over St. Malachy's 'last pope' prophecy outdoes 2012 hype|last = Boyle|first = Alan|date = 12. februar 2013|newspaper = [[NBC News]]|accessdate = 17 February 2013}} * {{cite journal |last =Comensoli Antonini |first = Lorenzo |date = 2015|title = Profezia e alchimia alla corte di Gregorio XIII e Sisto V: un carteggio dall'Accademia Carrara di Bergamo |url = http://www.academia.edu/20929069/Profezia_e_alchimia_alla_corte_di_Gregorio_XIII_e_Sisto_V_un_carteggio_dallAccademia_Carrara_di_Bergamo_Aevum_89.3_2015_ |journal = Aevum |volume = 89, fasc. 3 |page = 721-744 }} * {{navedi knjigo |url= https://books.google.com/books?id=-MYOAQAAIAAJ |title= La prophétie de la succession des papes depuis le XIIe siècle jusqu'a la fin du monde |last= Cucherat |first= François |publisher= E. Dardelet |year= 1873 |location= Grenoble |language=fr}} * {{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=lpWpyJk0lRUC |title= Les élemens de l'histoire ou ce qu'il faut savoir |last= de Vallemont |first= Pierre Le Lorrain |publisher= Chez Rigaud, Directeur de l'Imprimerie Royale |year= 1708 |volume = 3 |location = Paris |language=fr|authorlink= :fr:Abbé de Vallemont }} * {{cite encyclopedia |year= 1993 |title= Eugenio III, papa |encyclopedia= [[Dizionario Biografico degli Italiani]] |publisher= Istituto dell'Enciclopedia Italiana|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-eugenio-iii_%28Dizionario-Biografico%29/ |accessdate= 19. februar 2013 |volume = 43 |language=it}} * {{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=GMwBU1BBu_IC |title = Teatro crítico universal |last = Feijóo y Montenegro |first = Benito Jerónimo |year = 1724–1739 |page = 129 |language=es|authorlink = Benito Jerónimo Feijóo y Montenegro }} * {{cite encyclopedia |year= 2007 |title= Lucio II, papa |encyclopedia= [[Dizionario Biografico degli Italiani]] |publisher= Istituto dell'Enciclopedia Italiana|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-lucio-ii_%28Dizionario-Biografico%29/ |accessdate= 19. februar 2013 |volume = 66 |language=it}} * {{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=Jgw-AAAAcAAJ |title = La philosophie des images énigmatiques, où il est traité des énigmes hiéroglyphiques, oracles, prophéties, sorts etc |last = Menestrier |first = Claude-François |publisher= University of Lausanne |year = 1694 |language=fr|authorlink = Claude-François Menestrier }} * {{navedi knjigo |url = https://books.google.com/?id=qIZVuIhz06cC|title = An historical and critical account of the so-called Prophecy of St. Malachy, regarding the succession of the popes |last = O'Brien |first = M. J. |publisher = M.H. Gill & Son |year = 1880 |location = Dublin }} * {{cite encyclopedia |year= 1913 |title= Prophecy |encyclopedia= [[Katoliška enciklopedija|Catholic Encyclopedia]] |publisher= New Advent|url= http://www.newadvent.org/cathen/12473a.htm |accessdate= 12. februar 2013 }} *Béla Bangha DJ: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. == Zunanje povezave == {{krščanstvo}} ;{{ikona sl}} * [http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/prerok-je-napovedal-bo-zadnji-papez Vladimir Jerman v Slovenske novice. Prerok je napovedal: To bo zadnji papež] * [http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/se-trije-papezi-in-konec-sveta/166585 RTV Slovenija: Še trije papeži in konec sveta. Naslednji papež bo papež "oljka"] ;{{ikona en}} * [https://books.google.com/books?id=AhkR3M8Q3AUC&pg=307 Original 1595 text of the Prophecies] (Arnold Wion, ''Lignum vitae'', Lib. ii, pp.&nbsp;307–311) * {{navedi novice|url = http://www.huffingtonpost.com/2013/02/14/st-malachy-last-pope-prophecy-theologians-prediction-_n_2679662.html|title = St. Malachy Last Pope Prophecy: What Theologians Think About 12th-Century Prediction|last = Sieczkowski|first = Cavan|date = 14 February 2013|newspaper = Huffington Post Canada|accessdate = 17 February 2013}} * {{navedi novice|url = http://www.frasercoastchronicle.com.au/news/forums-strive-connect-new-pope-antichrist-phophecy/1791694/|title = Forums strive to connect new Pope to Antichrist prophecy|last = Walker|first = Carlie|date = 14 March 2013|newspaper = Fraser Coast Chronicle|accessdate = 18 January 2014}} * [http://www.zapmeta.ws/ws?q=pope%20and%20prophecy&asid=ws_gc9_01&mt=b&nw=g&de=c&ap=2o1 Zapmet: Popes and prophecies, 2016] * [http://www.wnd.com/2013/07/uncanny-popes-coats-of-arms-back-up-prophecy/ Uncanny! Popes' coats of arms back up prophecy. Predicted mottos for each papacy reflected in official symbols] * [http://jimmyakin.com/2013/02/how-reliable-is-the-st-malachy-prophecy.html How Reliable Is the St. Malachy Prophecy? by jimmy akin] * [http://www.ncregister.com/blog/jimmy-akin/9-things-you-need-to-know-about-the-prophecy-of-st.-malachy 9 things you need to know about the prophecy of St. Malachy by Jimmy Akin] * [http://www.catholictradition.org/Papacy/prophecies.htm About the Popes from the Twelfth Century to the End of Time] * [http://www.onepeterfive.com/like-bad-penny-st-malachy-prophecy/ The St. Malachy Prophecy by Steve Skojec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161005193226/http://www.onepeterfive.com/like-bad-penny-st-malachy-prophecy/ |date=2016-10-05 }} * [http://www.uscatholic.org/articles/201308/what-prophecy-st-malachy-27710 What is the prophecy of St. Malachy? By Joseph McHugh (2016 US Catholic)] * [http://www.crystalinks.com/papalprophecies.html Papal Prophecies - The End of Religion] * [http://www.bibliotecapleyades.net/vatican/esp_vatican14g.htm List of popes with references to st. Malachy’s prophecy research by Mike Hebert - historical remarks compiled from the book “Les Prophéties de Saint Malachie” by Daniel Réju, 1979 Paris, France] * [http://www.newadvent.org/cathen/12473a.htm Prophecy Catholic Encyclopedia 1911, New Advent] * [http://www.catholic-pages.com/grabbag/malachy.asp Catholic pages: Prophecy of St. Malachy] * [http://www.catholic.com/quickquestions/do-the-prophecies-of-st-malachy-suggest-we-are-living-in-the-end-times Do the prophecies of St. Malachy suggest we are living in the end times? Catholic Answers] * [https://gotquestions.org/malachy-prophecy.html Gotquestions: What is the prophecy of St. Malachy?] * [http://www.biblebelievers.org.au/malachy.htm Bible believers: The "Prophecies" of Saint Malachy] * [http://ad2004.com/prophecytruths/Articles/Prophecy/Malachy.html Prophecy Truths - Prophecies of St Malachy---Concerning the Popes] * [http://www.bibleprobe.com/last10popes.htm Malachy's Prophecies - The Last 10 Popes] * [http://www.alamongordo.com/popes-prophecy-of-st-malachy/ The Popes Prophecy of St-Malachy * The Last 3 Popes in the Prophecy] ;{{ikona fr}} * [http://eschatologie.bible.free.fr/la-prophetie-des-papes-de-saint-malachie.htm Eschatologie et bible: La prophétie des papes dite de saint Malachie] * [http://www.universalis.fr/encyclopedie/prophetie-dite-de-saint-malachie/ Jacques DUBOIS : Malachie * Prophétie dite de saint Malachie] * [http://www.lasurviedupapepaulvi.net/blank La survie de PAUL VI et son retour à Rome. La prophétie de Saint Malachie] * [http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/prophetieMalachie.html Prophétie des papes dite de St Malachie Compilhistoire] ;{{ikona de}} * [http://www.die-tagespost.de/abo-leserbriefe/leserbrief/Zum-Interview-von-Paul-Badde-mit-Kurienerzbischof-Georg-Gaenswein-und-die-bdquo-Weissagungen-des-Malachias-ldquo-Die-richtige-Antwort;art632,170829 Zum Interview von Paul Badde mit Kurienerzbischof Georg Gänswein und die „Weissagungen des Malachias“: Die richtige Antwort. Autor: Heinrich Harth] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161010212339/http://www.die-tagespost.de/abo-leserbriefe/leserbrief/Zum-Interview-von-Paul-Badde-mit-Kurienerzbischof-Georg-Gaenswein-und-die-bdquo-Weissagungen-des-Malachias-ldquo-Die-richtige-Antwort;art632,170829 |date=2016-10-10 }} * [http://www.nzz.ch/panorama/der-letzte-papst-macht-wieder-die-runde-1.18040758 Weissagung des Malachias: Der «letzte Papst» macht wieder die Runde von Ruth Spitzenpfeil] * [http://www.kath.de/kurs/vatikan/papstwahl_malachias.php Papstwahl - Die Weissagungen des Malachias. Autor: Werner Kaltefleiter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130213201402/http://www.kath.de/kurs/vatikan/papstwahl_malachias.php |date=2013-02-13 }} * [http://zeit-zum-aufwachen.blogspot.rs/2013/02/die-malachias-prophezeiung-und-die-drei.html Die Malachias Prophezeiung und die drei Geheimnise von Fatima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161010212227/http://zeit-zum-aufwachen.blogspot.rs/2013/02/die-malachias-prophezeiung-und-die-drei.html |date=2016-10-10 }} * [http://www.gottliebtuns.com/malachias.htm Papstweissagungen des Heiligen Malachius. Gottliebtuns] * [http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/ Die Papst-Weissagungen des Malachias – Nur ein Scherz des heiligen Philipp Neri?] * [http://kath-zdw.ch/forum/index.php?topic=3376.0 In 12 Prophezeiungen werden Probleme für das Pontifikat vorhergesagt. Von Dr. Kelly Bowring] ;{{ikona it}} * [http://ununiverso.altervista.org/blog/una-storia-di-due-papi-e-le-profezie-di-san-malachia/ Una storia di due papi e le profezie di san Malachia by ununiverso] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161109090530/http://ununiverso.altervista.org/blog/una-storia-di-due-papi-e-le-profezie-di-san-malachia/ |date=2016-11-09 }} * [http://www.zeusnews.it/n.php?c=18857 Dimissioni del Papa, ritorna la profezia di San Malachia] * [https://giuseppemerlino.wordpress.com/2014/07/21/la-profezia-di-malachia/ La profezia di Malachia Giuseppemerlino's Blog] * [http://mistero.me/primo-piano/profezie-di-malachia-papa-francesco-e-lultimo-papa/ Profezie di Malachia e Papa Francesco: è l’ultimo papa?] * [https://www.cicap.org/n/articolo.php?id=101862 La profezia di San Malachia Esiste un elenco dei Papi futuri redatto nel 1138?] * [https://www.investireoggi.it/attualita/la-profezia-di-malachia-si-avvera-francesco-i-e-il-papa-nero/?refresh_ce La profezia di Malachia si avvera: Francesco I è il Papa nero. Francesco I sarebbe il Papa nero della profezia di Malachia e di Nostradamus, non per il colore della pelle ma per l'appartenenza all'ordine dei gesuiti. Patrizia Del Pidio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161109085139/https://www.investireoggi.it/attualita/la-profezia-di-malachia-si-avvera-francesco-i-e-il-papa-nero/?refresh_ce |date=2016-11-09 }} * [https://web.archive.org/web/20160507011649/http://www.lultimopapa.it/profezia.htm L’ultimo Papa – Le profezie dei Papi] ;{{ikona hu}} * [http://krisztusvarashu.web.maxer.hu/index.php?option=com_content&view=article&id=159:ferenc-papa-es-malakias-joslata&catid=24:joslatok&Itemid=26 Ferenc pápa és Malakiás jóslata] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prerokbe]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Papeži| ]] [[Kategorija:Protipapeži| ]] 5k1zd996gontptxib6i0ao36jxxyngi 0 433806 6683226 6554364 2026-05-31T09:08:44Z Ljuba24b 92351 /* Pomembni primeri */ 6683226 wikitext text/x-wiki [[File:Microcosm of London Plate 094 - Westminster Hall edited.jpg|thumb|260px|[[Westminstrska dvorana]] v zgodnjem 19. stoletju, nadgrajena s srednjeveško konzolno kleščastim ostrešjem]] '''Angleška gotska arhitektura''' je arhitekturni slog, ki je cvetel v [[Anglija|Angliji]] od okoli 1170 do okoli 1530. Kot pri gotski arhitekturi v drugih delih Evrope ima angleška gotska arhitektura koničaste loke, obokane stope, [[opornik]]e, velika okna in stolpe. Gotski slog je bil uvožen iz Francije, saj je načrte za gradnjo najstarejše gotske [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjske stolnice]] prinesel francoski arhitekt [[Viljem iz Sensa]]. Vendar se je slog preoblikoval skladno z domačo romansko (ali kot pravijo Angleži [[normanska arhitektura|normansko]]) tradicijo. Tako je nastala tipična angleška gotika, za katero je osnovna značilnost razpotegnjenost v smeri vzhod–zahod. [[Cerkvena ladja|Ladje]] so dolge in nižje, praviloma imajo dva [[transept]]a in raven [[kor (arhitektura)|kor]] oziroma dva kora. Močno je poudarjen [[križni kvadrat]], nad njim pa se običajno dviga visok stolp. Zaradi nizkih ladij in masivnih zidov rebra nimajo take nosilne vloge kot v Franciji, zato že kmalu izgubijo konstruktivno vlogo in postanejo okras. Namesto križnorebrastega [[obok]]a so obočne sheme bolj dekorativne (na koncu razvoja pahljačaste). [[Gotska arhitektura]] je v Angliji uspevala še sto let, ko se je v začetku 15. stoletja v [[Firence|Firencah]] že začela pojavljati [[renesančna arhitektura]]. Gotski slog je v 16. in 17. stoletju zamenjala renesansa, a v poznem 18. stoletju je slog oživel kot neogotika, ki je bila zelo priljubljena v 19. stoletju, ko Angleži gotiko razumejo tudi kot svoj slog. Mnoga največja in najboljša dela angleške arhitekture, predvsem srednjeveške angleške stolnice, so v glavnem zgrajene v gotskem slogu. Tudi [[grad]]ovi, [[palača|palače]], velike hiše, univerze in veliko manjših nezahtevnih posvetnih stavb in cehovskih dvoran je zgrajenih v gotskem slogu. Druga pomembna skupina gotskih stavb v Angliji so župnijske [[cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so tako kot srednjeveške stolnice pogosto zgrajene na starejših normanskih temeljih. == Pojmi == Oznaka slogov v angleški gotski arhitekturi sledi uradnim oznakam, ki jih je uvedel zgodovinar Thomas Rickman, ki je skoval izraze v svojem delu ''Poskus razločevanja arhitekturnega sloga v Angliji'' (1812–15) ({{lang-en|Attempt to Discriminate the Style of Architecture in England (1812–15)}}). Zgodovinarji se včasih sklicujejo na sloge kot na 'obdobje', npr. 'obdobje perpendicular', skoraj enako kot na zgodovinsko obdobje, ki se sklicuje na 'tudorsko obdobje'. Različni slogi so bili v svoji najboljši obliki razviti v stolnicah, opatijskih cerkvah in kolegijskih stavbah. To je posebnost vseh angleških stolnic, razen [[Stolnica v Salisburyju |stolnice v Salisburyju]], ki kaže veliko slogovno raznovrstnost, saj je gradnja trajala več kot 400 let. V slogovnem razvoju angleške gotike, ki je cvetela še v 16. stoletju in se skoraj brez premora prelila v neogotiko, ločimo tri obdobja:<ref>Tine Germ: Gotska arhitektura in kiparstvo, 2011, {{ISBN| 978-961-237-408-2}} (zv. 1), str56)</ref> *zgodnja gotika ali ''Early English'' (okoli 1170–1250) *visoka gotika ali ''[[Decorated slog]]'' (okoli 1250–1350) *pozna gotika ali ''[[Perpendicular slog]]'' (okoli 1350–1530) == Zgodnjegotska arhitektura == [[File:Cathédrale Salisbury clocher.JPG|right|thumb| Celotna [[stolnica v Salisburyju]] (razen stolpa in zvonikov) je v zgodnje-angleškem slogu. Suličasta okna so se uporabljala z manj olepšav kot v romanskih stavbah in z manj podrobnim krogovičjem, kot bi se uporabljala v kasnejših stavbah.]] Zgodnja angleška gotika – '''''Early English''''' – je po mnenju večine sodobnih znanstvenikov trajala od konca 12. stoletja do sredine 13. stoletja, po Thomasu Rickmanu je obdobje trajalo od 1189 do 1307; Rickman utemeljuje svojo opredelitev na trajanju vladavine nekaterih angleških monarhov. Čeprav znana kot ''Early English'', ta novi gotski slog izvira iz okolice [[Pariz]]a, preden se je razširil v Anglijo, kjer je bil najprej znan kot ''francoski slog''. Prvič je bil uporabljen v koru v opatijski [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|cerkvi svetega Dionizij]], posvečeni junija leta 1144. Še pred tem so bile nekateri elementi vključeni v [[stolnica v Durhamu|stolnici v Durhamu]], ki prikazuje kombinacijo [[romanska arhitektura|romanike]] in protogotskega sloga. Do 1175 se je slog trdno zasidral v Angliji ob zaključku kora v [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjski stolnici]], ki jo je gradil Viljem iz Sensa. === Značilnosti === Francoska značilnost v najstarejših angleških gotskih stavbah je šestdelna obočna shema, že zelo zgodaj pa se je pojavila bistveno bolj dekorativna obočna shema. Angleška zgodnja gotika ostaja tudi pri romanski tridelni členitvi z [[arkada]]mi, [[empora|galerijo]] in [[svetlobno nadstropje|svetlobnim nadstropjem]]. Po francoskem zgledu so bili grajeni prvi [[kor (arhitektura)|kori]] s [[ambulatorij|kornim obhodom]] in žarkastimi [[kapela]]mi, ki pa so jih že kmalu izrinili angleški ravni kori, pogosto brez ali z nizkim ambulatorijem ter ravnim zaključkom na vzhodnem delu. Najpomembnejši in najznačilnejši razvoj zgodnje angleške gotike je koničasti lok, znan kot ''suličasti lok''. Koničasti loki so bili uporabljeni skoraj povsod, ne samo v obokih širokih razponov, kot so ladijske [[arkada|arkade]], ampak tudi pri vratih in oknih. Romanski gradbeniki so običajno uporabljali krožne loke. V primerjavi z zaobljenim romanskim slogom je bil koničasti lok zgodnje angleške gotike videti bolj rafinirano; še pomembnejše je, da je učinkovitejši pri razdeljevanju teže kamna nad njim, tako da je mogoče premagati večje razpone in širše vrzeli s pomočjo ožjih stebrov. Omogoča tudi veliko večje razlike v razmerjih, ker je moč krožnega loka odvisna od polkrožne oblike. Z uporabo koničastih obokov so lahko arhitekti oblikovali manj masivne stene in zagotovili večje okenske odprtine, združene tesneje skupaj, tako so lahko dosegli bolj odprt, zračen in prijeten prostor. Visoke stene in obokane kamnite strehe so pogosto podprte s plavajočimi oporniki: poloboki, ki prenašajo pritisk na zunanjo stran na podpore ali opornike, so pogosto vidni na zunanjosti zgradbe. Sodčkaste in dimeljske oboke, značilne za romanske zgradbe, so nadomestili rebrasti oboki, zaradi česar je mogoče doseči drugačno razmerje med višino, širino in dolžino. Obokana okna so ozka v primerjavi z njihovo višino in so brez [[krogovičje|krogovičja]]. Iz tega razloga je zgodnja angleška gotika včasih znana kot ''suličasti slog''. Čeprav so najpogosteje uporabljeni loki v enakostraničnem trikotniku, so suličasti oboki zelo pogosti in so zelo značilni za slog. Odprtine oken in dekorativne arkade so pogosto združene v parih ali trojkah. Ta značilnost se kaže v stolnici v Salisburyju, kjer so skupine dveh oken linija ladje in skupina iz treh oken v svetlobnem nadstropju. V [[Stolnica svetega Petra, York |stolnici v Yorku]] je v severnem [[transept]]u skupek petih suličastih oken, znanih kot ''pet sester''; vsako je 50 metrov visoko in še vedno ohranja staro steklo. Namesto velikih, masivnih stebrov so ti pogosto sestavljeni iz grozdov vitkih, posameznih stebrov (pogosto iz temnega, poliranega purbeškega marmorja), ki obdaja osrednji steber ali slop, na katerega sta vezana s krožno gredjo oblikovana obroča. Angleške zgodnje gotske stolnice ne poznajo ločnih opornikov na zunanji strani. Imajo pa po zgledu francoskih razmeroma tanke stene z visokimi arkadami in močno prevotlenostjo v nadstropjih. Pred koncem 12. stoletja pa so se vrnili k tradiciji normanske umetnosti, k bolj masivni gradnji, z debelejšimi stenami, z manj odprtinami. [[Triforij]] se ni uveljavil, ohranjena je tradicionalna galerija nad arkadami glavne ladje, arkade v galeriji in okna v svetlobnem nadstropju pa ne poznajo krogovičja. === Drugi pomembni primeri === Zgodnje-angleška arhitektura je značilna za mnoge cistercijanske opatije (v Združenem kraljestvu in Franciji): [[opatija Whitby|opatiji Whitby]] in [[Rievaulx Abbey|Rievaulx]] v Yorkshiru. [[Stolnica v Salisburyju]] je krasen primer sloga, ker je tisto, kar je bilo zgrajeno v sorazmerno kratkem času (glavni del med 1220 do 1258), sorazmerno nemešano z drugimi slogi (razen fasada in stolp, ki datirata v 14. stoletje). Drugi primeri so veranda v [[Stolnica Ely|stolnici v Elyju]]; ladja in transept [[Wellska stolnica|Wellske stolnice]] (1225–1240); zahodna fasada [[Peterboroughška stolnica|Peterboroughške stolnice]]; stolnica v Beverleyju in južni transept v [[stolnica v Yorku|stolnici v Yorku]]. Slog je bil zato uporabljen na akademskih zgradbah, na primer na stari knjižnici Mertonov kolidž (Merton College) v Oxfordu s četverokotnim notranjim dvoriščem (Mob Quad). == Visoka gotika == {{glavni|Decorated slog}} [[File:YorkMinsterWest.jpg|right|thumb| Zahodna fasada stolnice v Yorku je lep primer visoke gotike, še posebej dodelana so krogovičja v glavnem oknu. V tem obdobju je natančno rezbarjenje doseglo vrhunec z dovršeno izrezljanimi okni in kapiteli, pogosto s cvetličnimi vzorci.]] Visoka gotika ('''''Decorated slog''''') v Angliji ni enotna, je pa domišljijsko bogata in dekorativna. Tloris in stavbna lupina se nista bistveno spremenili, spremenile so se obočne sheme v smislu dekorativnosti, uvedeno je bilo bogato krogovičje. Obok je postal samostojna struktura, ki dopolnjuje nosilni del stavbe kot dekorativni baldahin. Krogovičje, ki je postalo zelo priljubljeno, zapolnjuje arkadne loke galerij, pogosto pa kar cela okna, včasih tudi stene. Uporabljali so dve vrsti krogovičja: po francoskem zgledu geometrični ''žarkasti slog'' (''Angelski kor v Lincolnski stolnici'') in avtohtoni domišljijski tip krivuljastega krogovičja (slog ''curvilinear'') (korno okno stolnice v Yorku). === Elementi sloga === Okna so imela najprej geometrično okrasje, kasnejša s krogovičjem pa so razdeljena s tesno razmaknjenimi vzporednimi okenskimi križi (navpične palice iz kamna), običajno do nivoja, na katerem se začne obokan vrh okna. Zgornji del okna je nato izdelan s krogovičjem, kjer prevladujejo trije listi (''[[trilist|trefoils]]'') in kasneje štirje listi (''[[štirilist|quatrefoils]]''). To razposajeno krogovičje je bilo uvedeno v prvi četrtini 14. stoletja in je trajalo približno 50 let. Ta evolucija okraševanja s krogovičjem se pogosto uporablja za razdelitev obdobja na začetno ''geometrijsko'' in nato ''ukrivljeno'' obdobje. [[File:St Peter and St Paul, Coleshill, Warwickshire, South View.jpg|Right|thumb|Cerkev svetega Petra in Pavla v Coleshillu v Warwickshiru je primer visokogotske cerkve v Angliji]] Notranjosti tega obdobja imajo pogosto visoke [[steber|stebre]], vitkejše in elegantnejše kot v prejšnjih obdobjih. Obokanje je bolj dodelano, uporabljenih je bistveno več reber, sprva zaradi strukturnih, potem pa estetskih razlogov. Loki so na splošno enakostranični, vrtinčaste rozete drznejše kot v zgodnjem angleškem slogu, z manj globine v kotanjah in s filejem (ozek raven pas). Kroglasti cvet in štirilistni cvetlični motivi prevzamejo prostor prejšnjih pasjezobih. Listje v kapitelih je manj konvencionalno in bolj valujoče, vzorci na stenah so raznovrstnejši. === Pomembni primeri === Veliko visokogotskega sloga je mogoče najti v številnih cerkvah in stolnicah v Združenem kraljestvu. Glavne so na vzhodnem delu stolnice v Lincolnu ter Carlisleju in zahodnih fasadah v Yorku ter stolnice v Lichfieldu. Velik del [[Stolnica v Exetru|stolnice v Exetru]] je zgrajen v tem slogu, glavno [[križni kvadrat|križišče]] stolnice v Elyju (vključno slavna osmerokotna lanterna, zgrajena med 1322 in 1328 kot zamenjava padlega osrednjega stolpa), tri zahodne obočne pole kora in [[Marijina kapela|Marijine kapele]]. Na Škotskem je [[samostan Melrose]] omembe vreden, čeprav je veliko od tega zdaj v ruševinah. == Pozna gotika == {{glavni|Perpendicular slog}} [[File:Gloucester Cathedral High Altar, Gloucestershire, UK - Diliff.jpg|right|thumb|Notranjost [[Gloucestrska stolnica|Gloucestrske stolnice]] daje vtis 'kletke' iz kamna in stekla, značilne za poznogotsko arhitekturo. Slog krogovičja ni več izrazit, linije na obeh stenah in oknih so postale ostrejše in manj razposajene.]] [[File:Northleach Parish Church 1990.jpg|thumb|right| Fino okrašena dvonadstropna pravokotna južna veranda iz 1480 v Northleachu v Gloucestershiru]] [[File:Canterbury Cathedral nave.jpg|thumb|Ladja Canterburyjske stolnice]] Poznogotsko obdobje ('''''perpendicular slog''''' ali paličasti slog) je tretja zgodovinska delitev angleške gotske arhitekture in se tako imenuje, ker je zanjo značilen poudarek navpičnih linij. Drugo ime, ''rectilinear'' – premočrten, je predlagal Edmund Sharpe,<ref>{{navedi knjigo|last=Sharpe|first=Edmund|title=The Seven Periods of English Architecture Defined and Illustrated| year=1871| url=https://archive.org/details/sevenperiodseng00shargoog}}</ref> a ni nikoli dobil široke podpore. Poznogotski slog se je začel pojavljati okoli leta 1350. Harvey (1978) postavlja kot najstarejši primer popolnoma oblikovanega sloga v [[kapiteljska dvorana|kapiteljski dvorani]] Stare stolnice svetega Pavla, ki jo je zgradil William Ramsey leta 1332. Razvil se je iz visokogotskega sloga poznega 13. stoletja in na začetku 14. stoletja in je trajal do sredine 16. stoletja. Začel se je s kraljevima arhitektoma Williamom Ramseyjem in Johnom Sponleejem ter se v celoti razvil z deli plodovitih arhitektov Henryja Yeveleja in Williama Wynforda.<ref name="harvey1978">{{navedi knjigo| title=The Perpendicular Style| first=John| last=Harvey| publisher=Batsford| year=1978}}</ref> V poznejših primerih visoke gotike je opustitev krogov v krogovičju oken pripeljala do uporabe krivulj dvojne ukrivljenosti, ki so se razvile v razposajenem krogovičju: uvedba navpičnih črt je bil odziv v nasprotno smer. Slog je zrasel v senci [[črna smrt|črne smrti]], zaradi katere je v 18 mesecih med junijem 1348 in decembrom 1349 umrla okoli tretjina prebivalstva Anglije ter v letih 1361 do 1362 umorila še eno petino. To je zelo vplivalo na umetnost in kulturo, ki sta se nedvomno obrnili v morbidno in pesimistično smer. Ljudstvo zaradi velikega šoka in žalosti, smrti in obupa ni več moglo prenašati prejšnje razposajenosti ali slavja visoke gotike. Nov slog je pomagalo oblikovati pomanjkanje delovne sile, ki ga je povzročila kuga, zato so arhitekti zasnovali manj dovršene oblike arhitekture. === Vloga === Dematerializacija poznogotske angleške arhitekture doseže vrhunec v kraljevih kapelah. Dekorativni vzorci so sestavljeni iz paličasto klesanih elementov, na stenah in v krogovičju prevladuje mrežast motiv elegantnih pravokotnikov. Na svodih se oblikujejo geometrijski ornamenti, ki se kasneje razvijejo v pahljačaste oblike. Kot nekakšen opaž klesana paličasta dekoracija obvladuje skoraj vse površine cerkve v notranjosti, napolnjuje okna in se v obliki dekorativnih reber širi na oboke. Rebra so v pozni angleški gotiki skoraj povsem izgubila nosilno vlogo. Spremenili sta se tudi struktura stene in zasnova prostora. Stena skoraj izgine, velika šilasta okna s krogovičjem so vpeta med nosilne slope in zunanje opornike. Okna segajo od nizkega zidca vse do oboka. Obok je plitkejši in ga imenujemo ''tudorski lok''. V poznem obdobju je priljubljen tudi pri oblikovanju oken, arkad in portalov. Zaradi tudorskega loka in plitvih obokov notranjost ne kaže zaleta v višino, prostor postaja preprostejši, enovit in preglednejši. V cerkvi izgine [[triforij]], njegov prostor napolnijo obloge, večji je poudarek na oknih svetlobnega nadstropja, ki so pogosto najboljša vloga v cerkvah v tem obdobju. Nekatere najlepše značilnosti tega obdobja so čudovita lesena ostrešja, kot je v [[Westminstrska dvorana|Westminstrski dvorani]] (1395), Kristusovi cerkvi v Oxfordu in Crosby Hallu. Na območjih južne Anglije, kjer so uporabljali [[kremen]], so izdelovali posebno ploskovito dekoracijo iz kombinacije kremena in [[Klesanec|klesanca]], predvsem v tako imenovanih ''wool churches'', cerkvah, ki so jih financirali bogati trgovci z volno v vzhodni Angliji. === Pomembni primeri === Med prvimi primeri pozne gotike iz leta 1360 je [[Gloucestrska stolnica]]; kamnoseki so že uporabili še posebej fine oboke v [[križni hodnik|križnih hodnikih]]. Med drugimi stavbami so pomembne še: * ladja, zahodni transept in stolp nad križanjem v [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjski stolnici]] (1378–1411), * stolp, proti koncu 15. stoletja; New College, Oxford (1380–1386, Henry Yevele), * kapela Beauchamp, Warwick (1381–1391), * kor in stolp v [[Stolnica svetega Petra, York|Yorku]] (1389–1407), * prenova glavne in stranskih ladij v [[Stolnica v Winchestru|Winchestrski stolnici]] (1399–1419), * transept in stolp Mertonskega kolidža v Oxfordu (1424–1450), * stolnica v Manchestru (1422), * Divinity School, Oxford (1427–1483), * [[King's College Chapel, Cambridge|Kapela kraljevega kolidža v Cambridgeu]] (1446–1515), * Eton College Chapel, Eton (1448–1482), * osrednji stolp [[Gloucestrska stolnica|stolnice v Gloucestru]] (1454–1457), * osrednji stolp Magdaleninega kolidža v Oxfordu (1475–1480), * kor v opatiji Sherborne (1475–okoli 1580), * kolegijska cerkev Svete Trojice, Tattershall, Lincolnshire (okoli 1490–1500). Pomembnejši kasnejši primeri so opatija v [[Bath]]u (okoli 1501–okoli 1537, čeprav močno obnovljena leta 1860), Marijina kapela Henrika VII. v Westminstrski opatiji (1503–1519), stolpi v cerkvi sv. Tilna v Wrexhamu in Marije Magdalene v Tauntonu (1503 do 1508). Poznogotski slog je bil manj pogosto uporabljen v neogotskem slogu. Glavni primeri so obnovljena [[Westminstrska palača]] (parlament), Wills Memorial Building Univerze v Bristolu (1915–1925) in stolnica svetega Andreja v [[Sydney]]ju. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.britainexpress.com/architecture/decorated.htm BritainExpress: Decorated Gothic architecture] *[http://www.britainexpress.com/architecture/perpendicular.htm Britain Express – Architectural Guide] *[http://www.britainexpress.com/architecture/early-english.htm Britain Express – Architectural Guide] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhitekturna zgodovina]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Arhitektura v 12. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 13. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 14. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 15. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 16. stoletju]] mxw3bz39p0ybbmev6t3boq1midekvd5 0 436486 6683169 6682720 2026-05-31T03:45:58Z Nareto 77605 /* II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953 */ 6683169 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na DC-6 in DC-9 z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] c3uhf3exmzt1qvn3nh672dc4287w823 0 452626 6683224 6039063 2026-05-31T09:07:58Z Ljuba24b 92351 dp 6683224 wikitext text/x-wiki [[image:Palazzo medici riccardi, bugnato 01.JPG|thumb|Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj.]] [[File:Château de Fontainebleau 2011 (200).JPG|thumb|Ekstremno manierističen "cyclopian" rustika na palači Fontainebleau]] V [[Klasična arhitektura |klasični arhitekturi]] je '''rustika''' vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih [[klesanec]]. Vidna ploskev vsakega posameznega bloka se razreže okoli robov, da bi bila njihova velikost in postavitev zelo jasna. Poleg tega je lahko srednji del površine lica vsakega bloka namenoma groba ali vzorčna. <ref>Summerson, 45-47, 58-59, 132</ref> == Opis == Rustični zidovi so navadno lepo kvadrirani na vseh straneh kamna, razen lica, ki bo vidno, ko bo kamen nameščen. To daje široke spoje, ki poudarjajo robove vsakega bloka tako, da se robovi posnamejo ("spojeni s kanali") ali jih malo potegnejo nazaj. Glavni del izpostavljene površine je lahko ravno in gladko obdelan ali pa ostane ali obdela, da daje bolj ali manj grobo ali vzorčno površino. Rustika je pogosto uporabljena da daje pritličju vizualno težo v primerjavi z gladkim klesancem zgoraj. Čeprav ima namen prikazati "rustikalno" preprostost, je končno zelo umetna in lica kamnov pogosto skrbno obdelana, da bi dosegli videz grobe obdelave. <ref>Summerson, 45-47</ref> Rustika se je uporabljala v starih časih, a je postala še posebej priljubljena v neoklasicističnih slogih italijanske [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]] in kasnejših obdobij, predvsem v spodnjih nadstropjih javnih ali posvetnih stavb. V sodobni arhitekturi ostaja v uporabi. Podobne obloge so bile zelo pogoste v [[srednjeveška arhitektura |srednjeveški arhitekturi]], še posebej v [[grad]]ovih, [[obzidje|obzidjih]] in podobnih gradnjah, vendar tukaj zgolj izhajajo iz nepripravljenosti, da bi v določeni stavbi porabili dodaten denar, ki je potreben za klesanje in nima namerna poudarjati stikov med bloki. Čeprav pogosto doseže dekorativni učinek, je to stranski proizvod, pri čemer le redko vidimo izkoriščanje arhitekturnega učinka znotraj ene zgradbe kontrastov med rustikalnimi in klesanimi površinami. V nekaterih zgradbah, kot je [[Palazzo Vecchio]] v [[Firence|Firencah]]] (katere gradnja se je začela leta 1298), je v igri ni bil prihranek pri stroških in je to lahko povezano s tehniko prikaza moči in veličine, kar izhaja od njegove uporabe v vojaški arhitekturi.<ref name="#1">Woodman</ref> Grobne obloge iz kamna so zelo razširjene tudi v arhitekturi zunaj evropske tradicije, vendar se ta ne imenuje rustika. Na primer, osnove japonskih gradov in drugih utrdb običajno uporabljajo grobo kamenje, pogosto zelo privlačno. ==Zgodovina == [[File:Serlio XXIX.jpg|thumb|left|Serlio, rustikalna vrata vrste, ki se zdaj imenuje Gibbsov okvir, 1537]] Čeprav je rustika znana iz nekaj zgradb grške in rimske antike, na primer v rimska Porta Maggiore, je metoda prvič postala priljubljena v času [[renesansa|renesanse]], ko so na ta način končali kamnito delo spodnjih nadstropij in včasih celotnih fasad zgradb <ref>Summerson, 58; Woodman. There is much detail in Alfonso Acocella, [http://www.architetturadipietra.it/wp/?p=4952 "Greek and Roman rustication"], online re-edit of his section in ''Stone architecture. Ancient and modern constructive skills'', Milan, Skira-Lucense, 2006, pp. 624 ff.</ref>.Na splošno se je uporabljala za sekularne zgradbe in je v cerkvah zelo redka, morda zaradi dolgotrajne povezave z vojaško arhitekturo; obstajajo izjeme, kot je ''St Giles in the Fields'' v Londonu. (1730-34). Verjetno najzgodnejši in najbolj vpliven primer je [[Palazzo Medici Riccardi]] v Firencah, zgrajena med letoma 1444 in 1484, z dvema kontrastnima rustikama. V pritličju je neenakomeren in resnično robusten videz, s spremembo stopnje, do katere deli lica blokov štrlijo iz stene, ki se redko kasneje ponovi. Nad rustiko je zgolj poudarjanje posameznih blokov in lica so gladka in enakomerna. Tudi v Firencah, [[Strozzijeva palača]], katere gradnja se je začel leta 1489 z velikimi podolgovatimi zaobljenimi blazinami in fasada [[palača Pitti|palače Pitti]], ki se je začela graditi leta 1458, imajo celotne fasade iz rustike v istem slogu. Te fasade so uporabile le klasične sloge v [[paličevje|paličevju]] in [[edikula]]h, z obokanimi oblikami v rustiki pa so bili glavni reliefi iz masivnih ravnih sten. [[Rucellaijeva palača]], verjetno iz 1460-ih, začne klasicirati takšne fasade, z gladko ustrojeno rustiko skozi vse, razen [[pilaster|pilastrov]] na vsaki ravni. V Rimu je [[Donato Bramante|Bramantejeva]] [[palača Caprini]] ("Rafaelova hiša" iz leta 1510, sedaj uničena) standardni model za integracijo rustike s slogi. Tukaj očitna moč slepe arkade s poudarjenimi klinastimi kamni na nerazvitem pritličju (dejansko z uporabo štukature) zagotavlja pomirjujočo podporo zgornjih nadstropnih parnih dorskih stebrov, ki stojijo na rustičnih slopih, postavljenih proti gladki steni <ref>Summerson, 53</ref>. Prva večja renesančna stavba v Španiji, [[palača Karla V.]] v [[Granada|Granadi]] (1527), je imela globoko rustiko na fasadi pritličja s pravokotno zaobljenimi blazinami. Tehniko je navdušeno prevzela naslednja generacija arhitektov manieristov, z vodilnim [[Giulio Romano| Giuliom Romanom]]. Večina zgodnjih primerov tega "rustičnega" sloga je zato zgrajena za prefinjene pokrovitelje v vodilnih središčih okusa. Palazzo Stati Maccarani v Rimu in [[palača Te]] v [[Mantova|Mantovi]] še vedno širijo slog klinastih kamnov, dvorišče v Mantovi pa se igra s tehniko, z neka bloki klesanca, druge projekcije, ki presegajo ostalo, večji bloki so višji od manjših. Manieristični arhitekturni pisec [[Sebastiano Serlio]] in drugi iz njegove generacije so uživali v igri med rustikalnimi in končnimi arhitekturnimi elementi. V lesorezu na vratih iz Serliove razprave iz leta 1537, se pasovi rustike iz stene prenašajo neposredno čez pritrjeni steber in oblika odprtine vrat povezujejo vse elemente. [[File:Somerset House courtyard (06).JPG|thumb| Dvorišče Somerset House v Londonu; večinoma gladki na "V" spojeni kvadratni bloki okrog Gibbsovega okvira vrat.]] Italijani so prinesli ob razširitvi [[palača Fontainebleau|palače Fontainebleau]] uvedbo tehnike v Francijo. Njena širitev v Nemčijo in Anglijo je trajala dlje, vendar je do konca 16. stoletja prišla do vseh delov Evrope. [[Inigo Jones]] je v svoji Banqueting House v Londonu (1619) izdelal rahlo zasičeno površinsko strukturo, da bi poudaril bloke na obeh nadstropjih in jih združil za svojim redom pilastrov in stebrov. V 18. stoletju se je po [[Paladijevska arhitektura |paladijevski]] oživitvi rustike, ta široko uporabljala v pritličju velikih zgradb, saj se je njen trden videz preprostosti in trdnosti razlikoval od rezbarjenega okrasnega kamna in stebrov nad tlemi: »Rustika je postala skoraj obvezna za vse javne stavbe v 18. in 19. stoletju v Evropi in ZDA« <ref>Woodman, exaggerating somewhat</ref>. V pritličju z rustiko, še posebej v angleškem dvorcu kot je Kedleston Hall, včasih imenujemo ''rustikalna tla'', da bi ga razlikovali od [[piano nobile]] zgoraj. Poleg uporabe, ki poudarja horizontalno, se rustika pogosto uporablja v sorazmerno ozkih vertikalnih pasovih, na vogalih ali drugod <ref name="#2">Chitham, 126</ref>. Rustika je lahko omejena tudi na oboke lokov, vrat ali oken, zlasti na vrhu. V teh in drugih situacijah, kjer se rustika ustavi vodoravno, rob običajno sestoji iz navpično izmeničnih dolgih in kratkih blokov <ref>Chitham, 127</ref>. Rustika zato pogosto spreminja vzorce srednjeveške in kasnejše ljudske arhitekture, kjer so grobo oblečene stenske površine pogosto nasprotje s klesancem in okviri odprtin. [[File:Castle Howard, june 2011.JPG|thumb|left| Redno gladek rustikacija (levo) se spremeni v vodoravno prepleteno rustikalnost na vogalu gradu Howard v North Yorkshireju v Angliji.]] Arhitekturne knjige avtorjev, kot so James Gibbs in William Chambers, so podrobna priporočila za deleže blokov glede na stebre v isti fasadi in delež bloka, na katerem naj bi razširjeni skupek zasedal, čeprav se njihova priporočila razlikujejo in jim arhitekti niso vedno sledili. <ref name="#2"/> Običajno je rustika po letu 1700 zelo pravilna, pri čemer so sprednja lica blokov ravna, tudi če so delani v vzorcih, v nasprotju z resnično neenakostjo, ki jo pogosto vidimo v primerih iz 16. stoletja. Pogosto se uporablja model Palazzo Medici Riccardi; pritličje ima močno rustiko s teksturiranimi lici, medtem ko je nad njo gladka "V" rustika. Čeprav so takšna vodoravna območja najpogostejša, se lahko kot poudarki pogosto uporablja navpične cone, kot je prikazano na sliki iz Catanije ali Cour Napoleon v palači Louvre. Fasada baročnega vrta palače Pitti doseže presenetljiv učinek, ki ni bil pogosto kopiran, z uporabo obsežnih blokov, tako zaobljenih kot pravokotnih, na gredi njihovih stebrov in pilastrov. Viadukt v Cantonu, zid slepih arkad, ki je bil zgrajen leta 1834-35 v Cantonu v Massachusettsu, je primer skromnih učinkov rustike v industrijski arhitekturi; učinek je prijeten, stroški pa so bili verjetno manjši. Masivni učinki kontrastne rustike so značilnost "Richardsonian romanesque" sloga, ponazorjenega v 1870-ih in 80-ih, ameriškega arhitekta H. H. Richardsona. Tehnika se še vedno uporablja v arhitekturi širokega modernističnega značaja, še posebej na mestnih ulicah, kjer pomaga sodobnim zgradbam, da se mešajo s starejšimi z rustiko. Čeprav je v bistvu tehnika kamnitega zidu, se lahko rustika posnema v opeki in štuku <ref name="#2"/>, kar se je začelo že v Bramantejevi Palazzo Caprini in je bila pogosta v manjših hišah v [[Jurijanska arhitektura |jurijanski arhitekturi]] in tudi v lesu, kar večinoma najdemo v britanski Ameriki. == Različice == [[File:Vermiculures.JPG|thumb| Dva sosednja bloka kažeta precej različne interpretacije vzorca.]] Najpogostejša sprememba rustike je gladko lice, kjer je zunanja ploskev gladka, tako kot pri klesancu in se nje razlikuje le z rezanjem na stikih; postala je vse bolj priljubljena in je zdaj najpogosteje vidna vrsta. Če so globoko vrezani robovi le na vodoravnih stikih, pri čemer se videz vertikalnih sklepov minimizira, je posledični učinek znan kot '''črtasta rustika''', ki se večinoma vidi na najnižjih nadstropjih zelo velikih zgradb, kot je [[Versajska palača]] ali glavna stavba zunanjega ministrstva v Londonu. Tako kot v Versaillesu se lahko pasovi "zapeljejo", potopijo diagonalno okoli lokov, da se pridružijo in poudarijo koničasti kamni. Črtasta rustika je večinoma vidna z gladkimi kamni in ostaja priljubljena v ''trakastem klasicizmu'' in drugih sodobnih različicah klasičnih slogov. V tem slogu so pasovi včasih nekaj metrov narazen, zaradi česar se zdi, da se uporablja kamnita obloga. Ko kamen ostane z grobo zunanjo površino, se lahko grobo oblike v nekoliko strmem licu vrtijo ali zvijejo v tehniki, imenovani "vermikulacija" (črvasta rustika), tako imenovana iz latinskega ''vermikulus'', ki pomeni 'mali črv', ker so oblike podobne črvom, črvom v blatu ali mokrem pesku. Vrezana vermikulacija zahteva veliko skrbnega dela klesarjev in se večinoma uporablja na omejenih področjih, da se jih osvetli. Razlike med posameznimi bloki so pogosto razvidni, verjetno ker različni klesarji razlagajo svoje vzorce nekoliko drugače ali so različno spretni. Majhen Turnerjev mavzolej v Kirkleathamu Jamesa Gibbsa (1740) ima nenavadno veliko tako površino, več kot polovico glavnega nadstropja. Ko se oblike združijo in se oblikujejo omrežje, se slog imenuje »mreža«. <ref>McKay, 38</ref> Pogosto, še posebej v baroku, so grobo sploščeni osrednji deli kamnov razčlenjeni v rednih, vendar ne preveč rednih vzorcih, imenovanih "zobanje ali kavsanje" in lahko najdemo različne druge načine vzorčenja. V vrtni arhitekturi, kjer je voda tekla čez ali blizu površine, se včasih uporablja navpično usmerjen vzorec, ki izzove viseče plevele ali alge ali ledene sveče <ref>[http://www.lookingatbuildings.org.uk/styles/classical/features/rustication.html Looking at buildings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180925025354/http://www.lookingatbuildings.org.uk/styles/classical/features/rustication.html |date=2018-09-25 }}, "Rustication"</ref>. Povezano z vrtovi je tudi "kiklopska" rustika, kjer so bloki zelo veliki in nepravilni, kot da jih postavljajo velikani, in skale, kjer so površine zgrajene iz grobih kamnov, ki jih sploh ne postavljajo v pravilne vrste. To zadnjo najdemo v vodnjakih in folijah, kasneje pa tudi v skalnjakih. V '''prizmatični rustiki''' so bloki obrnjeni pod kotom blizu vsakega roba, kar daje podobo prizme <ref>"Prismatic", in Curl, James Stevens, ''Encyclopaedia of Architectural Terms'', 1993, Donhead Publishing, London</ref>. Če se lica dvignejo v eno točko, je to pogosto znano po izrazih z "diamant". Lahko tudi, običajno v blokih, ki so podolgovate in ne kvadratne oblike, se dvignejo do grebena v sredini. Oba tipa, s številnimi drugimi, je ilustriral Serlio. <ref>Summerson, fig. 52</ref> <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Bugnato casa di Giulio Romano Mantova.JPG| "V" stiki in groba lica v ravnem robu, Giulio Romano za svojo hišo v Mantovi.]] File:Boulevard Saint-Germain, 286 (vermiculure).jpg| Vermikulacija na 286 Boulevard Saint-Germain, Pariz File:3428MantovaPescherie.jpg| Nenavadna vzorčna knjiga učinkov v Loggia di Giulio Romano v Mantovi File:Diana Fountain in Bushy Park 3 (cropped).jpg| "Ledene sveče" na Dianinem vodnjaku, London, c. 1690 File:Scotland Yard plaque.jpg| Gladka rustika z bloki, ki se spustijo nazaj na steno pri 90 °, namesto na "V" faseto File:2010-06-12 Přestavba nádraží v Telči - (19).JPG| Samo vogalni bloki, z dolgimi in kratkimi deli, na češki železniški postaji File:Howard M. Metzenbaum United States Courthouse - DSC07907.JPG| Trakovi s "komolci" in zelo široki stiki, Cleveland, Ohio File:Liberal Arts Building (3298746194).jpg|Trakasta rustika v povsem sodobnem kontekstu, Hattiesburg, Mississippi </gallery> === Tako imenovana diamantna rustika === [[Image:Catane Université.jpg|thumb|upright|Sicilijanski baročni pilastri z dvema tipoma prizmatične rustike proti gladkemu ozadju, Univerza v Cataniji]] Različne vrste drugih vzorcev na zidanih površinah se včasih tudi imenujejo rustika. To je ''diamantna točka'' ali ''diamantna rustika'', kjer je lice vsakega kamna nizka piramida, ki štrli ven <ref name="#1"/>. Zajema celotno fasado Palazzo dei Diamanti v [[Ferrara|Ferrari]], dokončano leta 1503 in večino Granovitaye Palate v [[Moskovski kremelj|Moskovskem kremlju]], ki so ga zasnovali Italijani in končali leta 1492 s pravokotnimi ''diamanti''. Te palače so vplivale na druge cele stene diamantov v Casa dos Bicos na [[Portugalska|Portugalskem]] (po letu 1523, samo nadomestni kamni) in na Crichtonskem gradu na [[Škotska|Škotskem]] (1585, vsi kamni, z ravnimi robovi med piramidami). Okrogli stolpi [[Grad Sforzesco, Milano |gradu Sforzesco]] v [[Milano|Milanu]] uporabljajo skoraj diamante, vendar so njihove konice gladke. Ilustracija na desni iz [[Catania|Catanie]] na [[Sicilija|Siciliji]], zamenja vrstice treh kvadratnih ''diamantnih''blokov z dvema podolgovatima blokoma, kjer se lica dvignejo na greben in ne na točko, ki prikazuje glavne oblike ''prizmatične rustike''. Ostro poudarjeni slogi nimajo nikakršne zveze s klasično rustiko in so namesto tega razvili stilizirane dvigajoče dekoracije zidov, ki so bile priljubljene v pozni gotski arhitekturi, še posebej iberski ''[[manueline]]'' (ali portugalsko poznogotsko okrasje) in njen ekvivalent v Španiji kot ''[[Izabelina gotika]]''. Kadar niso figurativni, so ti znani kot ''bossage''. To je verjetno razvoj [[mudéjar]] slogov vzorčastih sten. V spektakularnem prehodu iz poznega 15. stoletja v Palacio de Jabalquinto v Baezi, [[Andaluzija|Andaluziji]], majhne široko razmaknjene piramide pokrivajo eno od mnogih območij z lepimi izrezljanimi elementi, ki štrlijo iz stene, drugače v klesancu. Pozneje so v baročni arhitekturi relativno majhne površine diamantne rustike ponovno vključene v arhitekturo klasične tradicije in so bile priljubljene zlasti na Siciliji in v južni Italiji ter vzhodni in srednji Evropi. Velika Černinova palača v [[Praga|Pragi]] (1660) ponavlja formulo Kremlja široke cone diamantov po srednji višini fasade, čeprav kot stolpi v Milanu ne pridejo do točke. <ref name="#1"/> <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Fachada Palacio Jabalquinto Baeza.jpg|Pozen prehod iz 15. stoletja v Palacio de Jabalquinto, z majhnimi ''diamanti'' izbruhne iz klesanca na straneh File:Palazzo dei Diamanti, Ferrara 07.jpg|Palazzo dei Diamanti, Ferrara File:Casa dos Bicos - Lisboa.jpg|Casa dos Bicos, Lisbon File:Wernberg Kloster Nordportal Wappen Ehefrau Anna 14112014 915.jpg|''Diamantna rustika'' v Nemčiji </gallery> == Navidezna rustika == [[File:MountVernon-Rustication.JPG|thumb| Enostavna gladka rustika lesa v Mount Vernon; imitacija evropskega sloga, priljubljenega v Ameriki]] Navidezna rustika, ki ustvarja grobo, nedokončano kamnito površino, lahko delamo na leseni zunanji strani. Ta proces je postal priljubljen v 18. stoletju v Novi Angliji kot prevod značilnosti paladijevske arhitekture v idiom hišnega tesarstva: v Virginiji sta Monticello in Mount Vernon uporabljala to tehniko. Mount Vernon še posebej uporablja močno razbarvano rustiko in brušeno barvo in prvotne končane površine več originalnih desk so še vedno ohranjene. Rustika lesene zunanjosti je sestavljena iz treh osnovnih korakov. Prvič, les je rezan, brušen in pripravljen s poševnimi žlebovi, zaradi česar je vsak odsek videti kot bi bil niz kamnitih blokov. Drugič, les je pobarvan z debelim slojem barve. Tretjič, medtem ko je barva še vedno mokra, se vrže pesek ali piha na deske, dokler ne bo več peska. Ko se barva posuši, je deska pripravljena za uporabo. V Srednji Evropi, zlasti na Češkem, se navidezna rustika v [[sgraffito|sgraffitu]] (okraševanje s praskanjem barvne prevleke na zunanji strani, da bi se pokazala druga pod njo) zavedel rustikalnost, od pozne renesanse dalje, nadaljuje v 20. stoletje. Pogosto se posnema ''prizmatična'' ali ''diamantna'' rustika. == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *Robert Chitham, ''The Classical Orders Of Architecture'', 2005 rev edn., Elsevier/Architectural Press. {{ISBN|9780750661249}}, [https://books.google.co.uk/books?id=WuZdBgAAQBAJ&pg=PA126 google books] *McKay, William Barr, ''McKay's Building Construction'', 2015 (reprint), Routledge, {{ISBN|1317341090}}, 9781317341093, [https://books.google.co.uk/books?id=VO8vCgAAQBAJ&pg=PA38 google books] *John Summerson, ''The Classical Language of Architecture'', 1980 edition, Thames and Hudson ''World of Art'' series, {{ISBN|0500201773}} *Woodman = Francis Woodman and Jacques Heyman, "Masonry, ii) Rustication ''and'' Vermiculation", Grove Art Online, Oxford Art Online, Oxford University Press, accessed 2 Apr. 2016, [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T054954 subscription required] == Zunanje povezave == {{Commons category|Rustication (architecture)}} [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Arhitekturna zgodovina]] [[Kategorija:Kamen]] 6zift4mjpkufihcc7g9aamzd3hmax2i 828 453704 6683254 6535869 2026-05-31T10:56:39Z Pinky sl 2932 posodobitev 6683254 Scribunto text/plain -- Note: Originally written on English Wikipedia at https://en.wikipedia.org/wiki/Module:Mapframe --[[---------------------------------------------------------------------------- ##### Localisation (L10n) settings ##### Replace values in quotes ("") with localised values ----------------------------------------------------------------------------]]-- local L10n = {} local wb = mw.wikibase -- Modue dependencies local parser -- local copy of https://www.mediawiki.org/wiki/Module:WikitextParser loaded lazily -- "strict" should not be used, at least until all other modules which require this module are not using globals. -- Template parameter names (unnumbered versions only) -- Specify each as either a single string, or a table of strings (aliases) -- Aliases are checked left-to-right, i.e. `{ "one", "two" }` is equivalent to using `{{{one| {{{two|}}} }}}` in a template L10n.para = { display = "display", type = "type", id = { "id", "ids" }, from = "from", raw = "raw", title = "title", description = "description", strokeColor = { "stroke-color", "stroke-colour" }, strokeWidth = "stroke-width", strokeOpacity = "stroke-opacity", fill = "fill", fillOpacity = "fill-opacity", coord = "coord", marker = "marker", markerColor = { "marker-color", "marker-colour" }, markerSize = "marker-size", radius = { "radius", "radius_m" }, radiusKm = "radius_km", radiusFt = "radius_ft", radiusMi = "radius_mi", edges = "edges", text = "text", icon = "icon", zoom = "zoom", frame = "frame", plain = "plain", frameWidth = "frame-width", frameHeight = "frame-height", frameCoordinates= { "frame-coordinates", "frame-coord" }, frameLatitude = { "frame-lat", "frame-latitude" }, frameLongitude = { "frame-long", "frame-longitude" }, frameAlign = "frame-align", switch = "switch", overlay = "overlay", overlayBorder = "overlay-border", overlayHorizontalAlignment = "overlay-horizontal-alignment", overlayVerticalAlignment = "overlay-vertical-alignment", overlayHorizontalOffset = "overlay-horizontal-offset", overlayVerticalOffset = "overlay-vertical-offset" } -- Names of other templates this module can extract coordinates from L10n.template = { templates = { -- The coord template, as well as templates with output that contains {{coord}} "Koord", "Coord", "Coord/sandbox", "Koord/peskovnik" , "NRHP row", "NRHP row/sandbox", "NRHP row/peskovnik", "WikidataCoord", "WikidataCoord/peskovnik", "Wikidatacoord", "Wikidata coord" }, modules = { -- The coordinates module, as well as modules with output that contains {{coord}} "Coordinates", "Coordinates/peskovnik", "WikidataCoord", "WikidataCoord/peskovnik" } } -- Error messages L10n.error = { badDisplayPara = "Invalid display parameter", noCoords = "Coordinates must be specified on Wikidata or in |" .. ( type(L10n.para.coord)== 'table' and L10n.para.coord[1] or L10n.para.coord ) .. "=", wikidataCoords = "Coordinates not found on Wikidata", noCircleCoords = "Circle centre coordinates must be specified, or available via Wikidata", negativeRadius = "Circle radius must be a positive number", noRadius = "Circle radius must be specified", negativeEdges = "Circle edges must be a positive number", noSwitchPara = "Found only one switch value in |" .. ( type(L10n.para.switch)== 'table' and L10n.para.switch[1] or L10n.para.switch ) .. "=", oneSwitchLabel = "Found only one label in |" .. ( type(L10n.para.switch)== 'table' and L10n.para.switch[1] or L10n.para.switch ) .. "=", noSwitchLists = "At least one parameter must have a SWITCH: list", switchMismatches = "All SWITCH: lists must have the same number of values", -- "%s" and "%d" tokens will be replaced with strings and numbers when used oneSwitchValue = "Found only one switch value in |%s=", fewerSwitchLabels = "Found %d switch values but only %d labels in |" .. ( type(L10n.para.switch)== 'table' and L10n.para.switch[1] or L10n.para.switch ) .. "=", noNamedCoords = "No named coordinates found in %s" } -- Other strings L10n.str = { -- valid values for display parameter, e.g. (|display=inline) or (|display=title) or (|display=inline,title) or (|display=title,inline) inline = "inline", title = "title", dsep = ",", -- separator between inline and title (comma in the example above) -- valid values for type parameter line = "line", -- geoline feature (e.g. a road) shape = "shape", -- geoshape feature (e.g. a state or province) shapeInverse = "shape-inverse", -- geomask feature (the inverse of a geoshape) data = "data", -- geoJSON data page on Commons point = "point", -- single point feature (coordinates) circle = "circle", -- circular area around a point named = "named", -- all named coordinates in an article or section -- Keyword to indicate a switch list. Must NOT use the special characters ^$()%.[]*+-? switch = "SWITCH", -- valid values for icon, frame, and plain parameters affirmedWords = ' '..table.concat({ "add", "added", "affirm", "affirmed", "include", "included", "on", "true", "yes", "y" }, ' ')..' ', declinedWords = ' '..table.concat({ "decline", "declined", "exclude", "excluded", "false", "none", "not", "no", "n", "off", "omit", "omitted", "remove", "removed" }, ' ')..' ' } -- Default values for parameters L10n.defaults = { display = L10n.str.inline, text = "Map", frameWidth = "300", frameHeight = "200", frameAlign = "right", markerColor = "5E74F3", markerSize = nil, strokeColor = "#ff0000", strokeWidth = 6, edges = 32, -- number of edges used to approximate a circle overlayBorder = "1px solid white", overlayHorizontalAlignment = "right", overlayHorizontalOffset = "0", overlayVerticalAlignment = "bottom", overlayVerticalOffset = "0" } -- #### End of L10n settings #### --[[---------------------------------------------------------------------------- Utility methods ----------------------------------------------------------------------------]]-- local util = {} --[[ Looks up a parameter value based on the id (a key from the L10n.para table) and optionally a suffix, for parameters that can be suffixed (e.g. type2 is type with suffix 2). @param {table} args key-value pairs of parameter names and their values @param {string} param_id id for parameter name (key from the L10n.para table) @param {string} [suffix] suffix for parameter name @returns {string|nil} parameter value if found, or nil if not found ]]-- function util.getParameterValue(args, param_id, suffix) suffix = suffix or '' if type( L10n.para[param_id] ) ~= 'table' then return args[L10n.para[param_id]..suffix] end for _i, paramAlias in ipairs(L10n.para[param_id]) do if args[paramAlias..suffix] then return args[paramAlias..suffix] end end return nil end --[[ Trim whitespace from args, and remove empty args. Also fix control characters. @param {table} argsTable @returns {table} trimmed args table ]]-- function util.trimArgs(argsTable) local cleanArgs = {} for key, val in pairs(argsTable) do if type(key) == 'string' and type(val) == 'string' then val = val:match('^%s*(.-)%s*$') if val ~= '' then -- control characters inside json need to be escaped, but stripping them is simpler -- See also T214984 -- However, *don't* strip control characters from wikitext (text or description parameters) or you'll break strip markers -- Alternatively it might be better to only strip control char from raw parameter content if util.matchesParam('text', key) or util.matchesParam('description', key, key:gsub('^%D+(%d+)$', '%1') ) then cleanArgs[key] = val else cleanArgs[key] = val:gsub('%c',' ') end end else cleanArgs[key] = val end end return cleanArgs end --[[ Check if a parameter name matches an unlocalized parameter key @param {string} key - the unlocalized parameter name to search through @param {string} name - the localized parameter name to check @param {string|nil} - an optional suffix to apply to the value(s) from the localization key @returns {boolean} true if the name matches the parameter, false otherwise ]]-- function util.matchesParam(key, name, suffix) local param = L10n.para[key] suffix = suffix or '' if type(param) == 'table' then for _, v in pairs(param) do if (v .. suffix) == name then return true end end return false end return ((param .. suffix) == name) end --[[ Check if a value is affirmed (one of the values in L10n.str.affirmedWords) @param {string} val Value to be checked @returns {boolean} true if affirmed, false otherwise ]]-- function util.isAffirmed(val) if not(val) then return false end return string.find(L10n.str.affirmedWords, ' '..val..' ', 1, true ) and true or false end --[[ Check if a value is declined (one of the values in L10n.str.declinedWords) @param {string} val Value to be checked @returns {boolean} true if declined, false otherwise ]]-- function util.isDeclined(val) if not(val) then return false end return string.find(L10n.str.declinedWords , ' '..val..' ', 1, true ) and true or false end --[[ Check if the name of a template matches the known coord templates or wrappers (in L10n.template.templates and L10n.template.modules). The name is normalised when checked, so e.g. the names "Coord", "coord", and " Coord" all return true. @param {string} name @returns {boolean} true if it is a coord template or wrapper, false otherwise ]]-- function util.isCoordTemplateOrWrapper(name) name = mw.text.trim(name) local modName = mw.ustring.gsub(name, '#invoke:', '') local inputTitle = mw.title.new(modName, (name ~= modName) and 'Module' or 'Predloga') if not inputTitle then return false end -- Create (or reuse) mw.title objects for each known coord template/wrapper. -- Stored in L10n.template.title so that they don't need to be recreated -- each time this function is called if not L10n.template.titles then L10n.template.titles = {} for _, v in pairs(L10n.template.templates) do table.insert(L10n.template.titles, mw.title.new(v, 'Predloga')) end for _, v in pairs(L10n.template.modules) do table.insert(L10n.template.titles, mw.title.new(v, 'Module')) end end for _, templateTitle in pairs(L10n.template.titles) do if mw.title.equals(inputTitle, templateTitle) then return true end end return false end --[[ Recursively extract coord templates which have a name parameter. @param {string} wikitext @returns {table} table sequence of coord templates ]]-- function util.extractCoordTemplates(wikitext) local output = {} local templates = mw.ustring.gmatch(wikitext, '{%b{}}') for template in templates do local templateName = mw.ustring.match(template, '{{([^}|]+)') local nameParam = mw.ustring.match(template, "|%s*name%s*=%s*[^}|]+") if util.isCoordTemplateOrWrapper(templateName) then if nameParam then table.insert(output, template) end elseif mw.ustring.find(mw.ustring.sub(template, 2), "{{") then local subOutput = util.extractCoordTemplates(mw.ustring.sub(template, 2)) for _, t in pairs(subOutput) do table.insert(output, t) end end end -- ensure coords are not using title display for k, v in pairs(output) do output[k] = mw.ustring.gsub(v, "|%s*display%s*=[^|}]+", "|display=inline") end return output end --[[ Gets all named coordiates from a page or a section of a page. @param {string|nil} page Page name, or name#section, to get named coordinates from. If the name is omitted, i.e. #section or nil or empty string, then the current page will be used. @returns {table} sequence of {coord, name, description} tables where coord is the coordinates in a format suitable for #util.parseCoords, name is a string, and description is a string (coordinates in a format suitable for displaying to the reader). If for some reason the name can't be found, the description is nil and the name contains display-format coordinates. @throws {L10n.error.noNamedCoords} if no named coordinates are found. ]]-- function util.getNamedCoords(page) local parts = mw.text.split(page or "", "#", true) local name = parts[1] == "" and mw.title.getCurrentTitle().prefixedText or parts[1] local section = parts[2] local title = mw.title.new(name) if title.isRedirect then title = title.redirectTarget end local pageWikitext = title:getContent() if section then if parser == nil then -- load [[Module:WikitextParser]] lazily so it is only transcluded on pages that use it parser = require("Module:WikitextParser") end pageWikitext = parser.getSection(pageWikitext, section) or '' end local coordTemplates = util.extractCoordTemplates(pageWikitext) if #coordTemplates == 0 then error(string.format(L10n.error.noNamedCoords, page or name), 0) end local frame = mw.getCurrentFrame() local sep = "________" local expandedContent = frame:preprocess(table.concat(coordTemplates, sep)) local expandedTemplates = mw.text.split(expandedContent, sep) local namedCoords = {} for _, expandedTemplate in pairs(expandedTemplates) do local coord = mw.ustring.match(expandedTemplate, "<span class=\"geo%-dec\".->(.-)</span>") if coord then local coordname = ( -- name specified by a wrapper template, e.g [[Article|Name]] mw.ustring.match(expandedTemplate, "<span class=\"mapframe%-coord%-name\">(.-)</span>") or -- name passed into coord template mw.ustring.match(expandedTemplate, "<span class=\"fn org\">(.-)</span>") or -- default to the coordinates if the name can't be retrieved coord ) local description = coordname ~= coord and coord table.insert(namedCoords, { coord=mw.ustring.gsub(coord, "[° ]", "_"), name=coordname, description=description }) end end if #namedCoords == 0 then error(string.format(L10n.error.noNamedCoords, page or name), 0) end return namedCoords end --[[ Parse coordinate values from the params passed in a GeoHack url (such as //tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Example&params=1_2_N_3_4_W_ or //tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Example&params=1.23_S_4.56_E_ ) or non-url string in the same format (such as `1_2_N_3_4_W_` or `1.23_S_4.56_E_`) @param {string} coords string containing coordinates @returns {number, number} latitude, longitude ]]-- function util.parseCoords(coords) local coordsPatt if mw.ustring.find(coords, "params=", 1, true) then -- prevent false matches from page name, e.g. ?pagename=Lorem_S._Ipsum coordsPatt = 'params=([_%.%d]+[NS][_%.%d]+[EW])' else -- not actually a geohack url, just the same format coordsPatt = '[_%.%d]+[NS][_%.%d]+[EW]' end local parts = mw.text.split((mw.ustring.match(coords, coordsPatt) or ''), '_') local lat_d = tonumber(parts[1]) assert(lat_d, "Unable to get latitude from input '"..coords.."'.") local lat_m = tonumber(parts[2]) -- nil if coords are in decimal format local lat_s = lat_m and tonumber(parts[3]) -- nil if coords are either in decimal format or degrees and minutes only local lat = lat_d + (lat_m or 0)/60 + (lat_s or 0)/3600 if parts[#parts/2] == 'S' then lat = lat * -1 end local long_d = tonumber(parts[1+#parts/2]) assert(long_d, "Unable to get longitude from input '"..coords.."'.") local long_m = tonumber(parts[2+#parts/2]) -- nil if coords are in decimal format local long_s = long_m and tonumber(parts[3+#parts/2]) -- nil if coords are either in decimal format or degrees and minutes only local long = long_d + (long_m or 0)/60 + (long_s or 0)/3600 if parts[#parts] == 'W' then long = long * -1 end return lat, long end --[[ Get coordinates from a Wikidata item @param {string} item_id Wikidata item id (Q number) @returns {number, number} latitude, longitude @throws {L10n.error.noCoords} if item_id is invalid or the item does not exist @throws {L10n.error.wikidataCoords} if the the item does not have a P625 statement (coordinates), or it is set to "no value" ]]-- function util.wikidataCoords(item_id) if not (item_id and wb.isValidEntityId(item_id) and wb.entityExists(item_id)) then error(L10n.error.noCoords, 0) end local coordStatements = wb.getBestStatements(item_id, 'P625') if not coordStatements or #coordStatements == 0 then error(L10n.error.wikidataCoords, 0) end local hasNoValue = ( coordStatements[1].mainsnak and (coordStatements[1].mainsnak.snaktype == 'novalue' or coordStatements[1].mainsnak.snaktype == 'somevalue') ) if hasNoValue then error(L10n.error.wikidataCoords, 0) end local wdCoords = coordStatements[1]['mainsnak']['datavalue']['value'] return tonumber(wdCoords['latitude']), tonumber(wdCoords['longitude']) end --[[ Creates a polygon that approximates a circle @param {number} lat Latitude @param {number} long Longitude @param {number} radius Radius in metres @param {number} n Number of edges for the polygon @returns {table} sequence of {latitude, longitude} table sequences, where latitude and longitude are both numbers ]]-- function util.circleToPolygon(lat, long, radius, n) -- n is number of edges -- Based on https://github.com/gabzim/circle-to-polygon, ISC licence local function offset(cLat, cLon, distance, bearing) local lat1 = math.rad(cLat) local lon1 = math.rad(cLon) local dByR = distance / 6378137 -- distance divided by 6378137 (radius of the earth) wgs84 local offet_lat = math.asin( math.sin(lat1) * math.cos(dByR) + math.cos(lat1) * math.sin(dByR) * math.cos(bearing) ) local offet_lon = lon1 + math.atan2( math.sin(bearing) * math.sin(dByR) * math.cos(lat1), math.cos(dByR) - math.sin(lat1) * math.sin(offet_lat) ) return {math.deg(offet_lon), math.deg(offet_lat)} end local coordinates = {}; local i = 0; while i < n do table.insert(coordinates, offset(lat, long, radius, (2*math.pi*i*-1)/n) ) i = i + 1 end table.insert(coordinates, offset(lat, long, radius, 0)) return coordinates end --[[ Get the number of key-value pairs in a table, which might not be a sequence. @param {table} t @returns {number} count of key-value pairs ]]-- function util.tableCount(t) local count = 0 for k, v in pairs(t) do count = count + 1 end return count end --[[ For a table where the values are all tables, returns either the util.tableCount of the subtables if they are all the same, or nil if they are not all the same. @param {table} t @returns {number|nil} count of key-value pairs of subtable, or nil if subtables have different counts ]]-- function util.subTablesCount(t) local count = nil for k, v in pairs(t) do if count == nil then count = util.tableCount(v) elseif count ~= util.tableCount(v) then return nil end end return count end --[[ Splits a list into a table sequence. The items in the list may be separated by commas, or by semicolons (if items may contain commas), or by "###" (if items may contain semicolons). @param {string} listString @returns {table} sequence of list items ]]-- function util.tableFromList(listString) if type(listString) ~= "string" or listString == "" then return nil end local separator = (mw.ustring.find(listString, "###", 0, true ) and "###") or (mw.ustring.find(listString, ";", 0, true ) and ";") or "," local pattern = "%s*"..separator.."%s*" return mw.text.split(listString, pattern) end -- Boolean in outer scope indicating if Kartographer should be able to -- automatically calculate coordinates (see phab:T227402) local coordsDerivedFromFeatures = false; --[[---------------------------------------------------------------------------- Make methods: These take in a table of arguments, and return either a string or a table to be used in the eventual output. ----------------------------------------------------------------------------]]-- local make = {} --[[ Makes content to go inside the maplink or mapframe tag. @param {table} args @returns {string} tag content ]]-- function make.content(args) if util.getParameterValue(args, 'raw') then coordsDerivedFromFeatures = true -- Kartographer should be able to automatically calculate coords from raw geoJSON return util.getParameterValue(args, 'raw') end local content = {} local argsExpanded = {} for k, v in pairs(args) do local index = string.match( k, '^[^0-9]+([0-9]*)$' ) if index ~= nil then local indexNumber if index ~= '' then indexNumber = tonumber(index) else indexNumber = 1 end if argsExpanded[indexNumber] == nil then argsExpanded[indexNumber] = {} end argsExpanded[indexNumber][ string.gsub(k, index, '') ] = v end end for contentIndex, contentArgs in pairs(argsExpanded) do local argType = util.getParameterValue(contentArgs, "type") -- Kartographer automatically calculates coords if geolines/shapes are used (T227402) if not coordsDerivedFromFeatures then coordsDerivedFromFeatures = ( argType == L10n.str.line or argType == L10n.str.shape ) and true or false end if argType == L10n.str.named then local namedCoords = util.getNamedCoords(util.getParameterValue(contentArgs, "from")) local typeKey = type(L10n.para.type) == "table" and L10n.para.type[1] or L10n.para.type local coordKey = type(L10n.para.coord) == "table" and L10n.para.coord[1] or L10n.para.coord local titleKey = type(L10n.para.title) == "table" and L10n.para.title[1] or L10n.para.title local descKey = type(L10n.para.description) == "table" and L10n.para.description[1] or L10n.para.description for _, namedCoord in pairs(namedCoords) do contentArgs[typeKey] = "point" contentArgs[coordKey] = namedCoord.coord contentArgs[titleKey] = namedCoord.name contentArgs[descKey] = namedCoord.description content[#content+1] = make.contentJson(contentArgs) end else content[#content + 1] = make.contentJson(contentArgs) end end --Single item, no array needed if #content==1 then return content[1] end --Multiple items get placed in a FeatureCollection local contentArray = '[\n' .. table.concat( content, ',\n') .. '\n]' return contentArray end --[[ Make coordinates from the coord arg, or the id arg, or the current page's Wikidata item. @param {table} args @param {boolean} [plainOutput] @returns {Mixed} Either: {number, number} latitude, longitude if plainOutput is true; or {table} table sequence of longitude, then latitude (gives the required format for GeoJSON when encoded) ]]-- function make.coords(args, plainOutput) local coords, lat, long local frame = mw.getCurrentFrame() if util.getParameterValue(args, 'coord') then coords = frame:preprocess( util.getParameterValue(args, 'coord') ) lat, long = util.parseCoords(coords) else lat, long = util.wikidataCoords(util.getParameterValue(args, 'id') or wb.getEntityIdForCurrentPage()) end if plainOutput then return lat, long end return {[0] = long, [1] = lat} end --[[ Makes a table of coordinates that approximate a circle. @param {table} args @returns {table} sequence of {latitude, longitude} table sequences, where latitude and longitude are both numbers @throws {L10n.error.noCircleCoords} if centre coordinates are not specified @throws {L10n.error.noRadius} if radius is not specified @throws {L10n.error.negativeRadius} if radius is negative or zero @throws {L10n.error.negativeEdges} if edges is negative or zero ]]-- function make.circleCoords(args) local lat, long = make.coords(args, true) local radius = util.getParameterValue(args, 'radius') if not radius then radius = util.getParameterValue(args, 'radiusKm') and tonumber(util.getParameterValue(args, 'radiusKm'))*1000 if not radius then radius = util.getParameterValue(args, 'radiusMi') and tonumber(util.getParameterValue(args, 'radiusMi'))*1609.344 if not radius then radius = util.getParameterValue(args, 'radiusFt') and tonumber(util.getParameterValue(args, 'radiusFt'))*0.3048 end end end local edges = util.getParameterValue(args, 'edges') or L10n.defaults.edges if not lat or not long then error(L10n.error.noCircleCoords, 0) elseif not radius then error(L10n.error.noRadius, 0) elseif tonumber(radius) <= 0 then error(L10n.error.negativeRadius, 0) elseif tonumber(edges) <= 0 then error(L10n.error.negativeEdges, 0) end return util.circleToPolygon(lat, long, radius, tonumber(edges)) end --[[ Makes JSON data for a feature @param contentArgs args for this feature. Keys must be the non-suffixed version of the parameter names, i.e. use type, stroke, fill,... rather than type3, stroke3, fill3,... @returns {string} JSON encoded data ]]-- function make.contentJson(contentArgs) local data = {} if util.getParameterValue(contentArgs, 'type') == L10n.str.point or util.getParameterValue(contentArgs, 'type') == L10n.str.circle then local isCircle = util.getParameterValue(contentArgs, 'type') == L10n.str.circle data.type = "Feature" data.geometry = { type = isCircle and "LineString" or "Point", coordinates = isCircle and make.circleCoords(contentArgs) or make.coords(contentArgs) } data.properties = { title = util.getParameterValue(contentArgs, 'title') or mw.getCurrentFrame():getParent():getTitle() } if isCircle then -- TODO: This is very similar to below, should be extracted into a function data.properties.stroke = util.getParameterValue(contentArgs, 'strokeColor') or L10n.defaults.strokeColor data.properties["stroke-width"] = tonumber(util.getParameterValue(contentArgs, 'strokeWidth')) or L10n.defaults.strokeWidth local strokeOpacity = util.getParameterValue(contentArgs, 'strokeOpacity') if strokeOpacity then data.properties['stroke-opacity'] = tonumber(strokeOpacity) end local fill = util.getParameterValue(contentArgs, 'fill') if fill then data.properties.fill = fill local fillOpacity = util.getParameterValue(contentArgs, 'fillOpacity') data.properties['fill-opacity'] = fillOpacity and tonumber(fillOpacity) or 0.6 end else -- is a point local markerSymbol = util.getParameterValue(contentArgs, 'marker') or L10n.defaults.marker -- allow blank to be explicitly specified, for overriding infoboxes or other templates with a default value if markerSymbol ~= "blank" then data.properties["marker-symbol"] = markerSymbol end data.properties["marker-color"] = util.getParameterValue(contentArgs, 'markerColor') or L10n.defaults.markerColor data.properties["marker-size"] = util.getParameterValue(contentArgs, 'markerSize') or L10n.defaults.markerSize end else data.type = "ExternalData" if util.getParameterValue(contentArgs, 'type') == L10n.str.data or util.getParameterValue(contentArgs, 'from') then data.service = "page" elseif util.getParameterValue(contentArgs, 'type') == L10n.str.line then data.service = "geoline" elseif util.getParameterValue(contentArgs, 'type') == L10n.str.shape then data.service = "geoshape" elseif util.getParameterValue(contentArgs, 'type') == L10n.str.shapeInverse then data.service = "geomask" end if util.getParameterValue(contentArgs, 'id') or (not (util.getParameterValue(contentArgs, 'from')) and wb.getEntityIdForCurrentPage()) then data.ids = util.getParameterValue(contentArgs, 'id') or wb.getEntityIdForCurrentPage() else data.title = util.getParameterValue(contentArgs, 'from') end data.properties = { stroke = util.getParameterValue(contentArgs, 'strokeColor') or L10n.defaults.strokeColor, ["stroke-width"] = tonumber(util.getParameterValue(contentArgs, 'strokeWidth')) or L10n.defaults.strokeWidth } local strokeOpacity = util.getParameterValue(contentArgs, 'strokeOpacity') if strokeOpacity then data.properties['stroke-opacity'] = tonumber(strokeOpacity) end local fill = util.getParameterValue(contentArgs, 'fill') if fill and (data.service == "geoshape" or data.service == "geomask") then data.properties.fill = fill local fillOpacity = util.getParameterValue(contentArgs, 'fillOpacity') if fillOpacity then data.properties['fill-opacity'] = tonumber(fillOpacity) end end end data.properties.title = util.getParameterValue(contentArgs, 'title') or mw.title.getCurrentTitle().text if util.getParameterValue(contentArgs, 'description') then data.properties.description = util.getParameterValue(contentArgs, 'description') end return mw.text.jsonEncode(data) end --[[ Makes attributes for the maplink or mapframe tag. @param {table} args @param {boolean} [isTitle] Tag is to be displayed in the title of page rather than inline @returns {table<string,string>} key-value pairs of attribute names and values ]]-- function make.tagAttribs(args, isTitle) local attribs = {} if util.getParameterValue(args, 'zoom') then attribs.zoom = util.getParameterValue(args, 'zoom') end if util.isDeclined(util.getParameterValue(args, 'icon')) then attribs.class = "no-icon" end if util.getParameterValue(args, 'type') == L10n.str.point and not coordsDerivedFromFeatures then local lat, long = make.coords(args, 'plainOutput') attribs.latitude = tostring(lat) attribs.longitude = tostring(long) end if util.isAffirmed(util.getParameterValue(args, 'frame')) and not(isTitle) then attribs.width = util.getParameterValue(args, 'frameWidth') or L10n.defaults.frameWidth attribs.height = util.getParameterValue(args, 'frameHeight') or L10n.defaults.frameHeight if util.getParameterValue(args, 'frameCoordinates') then local frameLat, frameLong = util.parseCoords(util.getParameterValue(args, 'frameCoordinates')) attribs.latitude = frameLat attribs.longitude = frameLong else if util.getParameterValue(args, 'frameLatitude') then attribs.latitude = util.getParameterValue(args, 'frameLatitude') end if util.getParameterValue(args, 'frameLongitude') then attribs.longitude = util.getParameterValue(args, 'frameLongitude') end end if not attribs.latitude and not attribs.longitude and not coordsDerivedFromFeatures then local success, lat, long = pcall(util.wikidataCoords, util.getParameterValue(args, 'id') or wb.getEntityIdForCurrentPage()) if success then attribs.latitude = tostring(lat) attribs.longitude = tostring(long) end end if util.getParameterValue(args, 'frameAlign') then attribs.align = util.getParameterValue(args, 'frameAlign') end if util.isAffirmed(util.getParameterValue(args, 'plain')) then attribs.frameless = "1" else attribs.text = util.getParameterValue(args, 'text') or L10n.defaults.text end else attribs.text = util.getParameterValue(args, 'text') or L10n.defaults.text end return attribs end --[[ Makes maplink wikitext that will be located in the top-right of the title of the page (the same place where coords with |display=title are positioned). @param {table} args @param {string} tagContent Content for the maplink tag @returns {string} ]]-- function make.titleOutput(args, tagContent) local titleTag = mw.text.tag('maplink', make.tagAttribs(args, true), tagContent) local spanAttribs = { style = "font-size: small;", id = "mapframe-coordinates" } local indicatorContent = mw.text.tag('span', spanAttribs, titleTag) return mw.getCurrentFrame():extensionTag { name = "indicator", content = indicatorContent, args = { name = "zzz-mapframe" --zzz: show as last indicator } } end --[[ Makes maplink or mapframe wikitext that will be located inline. @param {table} args @param {string} tagContent Content for the maplink tag @returns {string} ]]-- function make.inlineOutput(args, tagContent) local tagName = 'maplink' if util.getParameterValue(args, 'frame') then tagName = 'mapframe' end return mw.text.tag(tagName, make.tagAttribs(args), tagContent) end --[[ Makes the HTML required for the swicther to work, including the templatestyles tag. @param {table} params table sequence of {map, label} tables @param {string} params{}.map Wikitext for mapframe map @param {string} params{}.label Label text for swicther option @param {table} options @param {string} options.alignment "left" or "center" or "right" @param {boolean} options.isThumbnail Display in a thumbnail @param {string} options.width Width of frame, e.g. "200" @param {string} [options.caption] Caption wikitext for thumnail @retruns {string} swicther HTML ]]-- function make.switcherHtml(params, options) options = options or {} local frame = mw.getCurrentFrame() local styles = frame:extensionTag{ name = "templatestyles", args = {src = "Predloga:Maplink/styles-multi.css"} } local container = mw.html.create("div") :addClass("switcher-container") :addClass("mapframe-multi-container") if options.alignment == "left" or options.alignment == "right" then container:addClass("float"..options.alignment) else -- alignment is "center" container:addClass("center") end for i = 1, #params do container :tag("div") :wikitext(params[i].map) :tag("span") :addClass("switcher-label") :css("display", "none") :wikitext(mw.text.trim(params[i].label)) end if not options.isThumbnail then return styles .. tostring(container) end local classlist = container:getAttr("class") classlist = mw.ustring.gsub(classlist, "%a*"..options.alignment, "") container:attr("class", classlist) local outerCountainer = mw.html.create("div") :addClass("mapframe-multi-outer-container") :addClass("mw-kartographer-container") :addClass("thumb") if options.alignment == "left" or options.alignment == "right" then outerCountainer:addClass("t"..options.alignment) else -- alignment is "center" outerCountainer :addClass("tnone") :addClass("center") end outerCountainer :tag("div") :addClass("thumbinner") :css("width", options.width.."px") :node(container) :node(options.caption and mw.html.create("div") :addClass("thumbcaption") :wikitext(options.caption) ) return styles .. tostring(outerCountainer) end --[[ Makes the HTML required for an overlay map to work tag. @param {string} overlayMap wikitext for the overlay map @param {string} baseMap wikitext for the base map @param {table} options various styling/display options @param {string} options.align "left" or "center" or "right" @param {string|number} options.width Width of the base map, e.g. "300" @param {string|number} options.width Height of the base map, e.g. "200" @param {string} options.border Border style for the overlayed map, e.g. "1px solid white" @param {string} options.horizontalAlignment Horizontal alignment for overlay map, "left" or "right" @param {string|number} options.horizontalOffset Horizontal offset in pixels from the alignment edge, e.g "10" @param {string} options.verticalAlignment Vertical alignment for overlay map, "top" or "bottom" @param {string|number} options.verticalOffset Vertical offset in pixels from the alignment edge, e.g. is "10" @param {boolean} options.isThumbnail Display in a thumbnail @param {string} [options.caption] Caption wikitext for thumnail @retruns {string} HTML for basemap with overlay ]]-- function make.overlayHtml(overlayMap, baseMap, options) options = options or {} local containerFloatClass = "float"..(options.align or "none") if options.align == "center" then containerFloatClass = "center" end local containerStyle = { position = "relative", width = options.width .. "px", height = options.height .. "px", overflow = "hidden" -- mobile/minerva tends to add scrollbars for a couple of pixels } if options.align == "center" then containerStyle["margin-left"] = "auto" containerStyle["margin-right"] = "auto" end local container = mw.html.create("div") :addClass("mapframe-withOverlay-container") :addClass(containerFloatClass) :addClass("noresize") :css(containerStyle) local overlayStyle = { position = "absolute", ["z-index"] = "1", border = options.border or "1px solid white" } if options.horizontalAlignment == "right" then overlayStyle.right = options.horizontalOffset .. "px" else overlayStyle.left = options.horizontalOffset .. "px" end if options.verticalAlignment == "bottom" then overlayStyle.bottom = options.verticalOffset .. "px" else overlayStyle.top = options.verticalOffset .. "px" end local overlayDiv = mw.html.create("div") :css(overlayStyle) :wikitext(overlayMap) container :node(overlayDiv) :wikitext(baseMap) if not options.isThumbnail then return tostring(container) end local classlist = container:getAttr("class") classlist = mw.ustring.gsub(classlist, "%a*"..options.align, "") container:attr("class", classlist) local outerCountainer = mw.html.create("div") :addClass("mapframe-withOverlay-outerContainer") :addClass("mw-kartographer-container") :addClass("thumb") if options.align == "left" or options.align == "right" then outerCountainer:addClass("t"..options.align) else -- alignment is "center" outerCountainer :addClass("tnone") :addClass("center") end outerCountainer :tag("div") :addClass("thumbinner") :css("width", options.width.."px") :node(container) :node(options.caption and mw.html.create("div") :addClass("thumbcaption") :wikitext(options.caption) ) return tostring(outerCountainer) end --[[---------------------------------------------------------------------------- Package to be exported, i.e. methods which will available to templates and other modules. ----------------------------------------------------------------------------]]-- local p = {} -- Entry point for templates function p.main(frame) local parent = frame.getParent(frame) -- Check for overlay option local overlay = util.getParameterValue(parent.args, 'overlay') local hasOverlay = overlay and mw.text.trim(overlay) ~= "" -- Check for switch option local switch = util.getParameterValue(parent.args, 'switch') local isMulti = switch and mw.text.trim(switch) ~= "" -- Create output by choosing method to suit options local output if hasOverlay then output = p.withOverlay(parent.args) elseif isMulti then output = p.multi(parent.args) else output = p._main(parent.args) end -- Preprocess output before returning it return frame:preprocess(output) end -- Entry points for modules function p._main(_args) local args = util.trimArgs(_args) local tagContent = make.content(args) local display = mw.text.split(util.getParameterValue(args, 'display') or L10n.defaults.display, '%s*' .. L10n.str.dsep .. '%s*') local displayInTitle = display[1] == L10n.str.title or display[2] == L10n.str.title local displayInline = display[1] == L10n.str.inline or display[2] == L10n.str.inline local output if displayInTitle and displayInline then output = make.titleOutput(args, tagContent) .. make.inlineOutput(args, tagContent) elseif displayInTitle then output = make.titleOutput(args, tagContent) elseif displayInline then output = make.inlineOutput(args, tagContent) else error(L10n.error.badDisplayPara) end return output end function p.multi(_args) local args = util.trimArgs(_args) if not args[L10n.para.switch] then error(L10n.error.noSwitchPara, 0) end local switchParamValue = util.getParameterValue(args, 'switch') local switchLabels = util.tableFromList(switchParamValue) if #switchLabels == 1 then error(L10n.error.oneSwitchLabel, 0) end local mapframeArgs = {} local switchParams = {} for name, val in pairs(args) do -- Copy to mapframeArgs, if not the switch labels or a switch parameter if val ~= switchParamValue and not string.match(val, "^"..L10n.str.switch..":") then mapframeArgs[name] = val end -- Check if this is a param to switch. If so, store the name and switch -- values in switchParams table. local switchList = string.match(val, "^"..L10n.str.switch..":(.+)") if switchList ~= nil then local values = util.tableFromList(switchList) if #values == 1 then error(string.format(L10n.error.oneSwitchValue, name), 0) end switchParams[name] = values end end if util.tableCount(switchParams) == 0 then error(L10n.error.noSwitchLists, 0) end local switchCount = util.subTablesCount(switchParams) if not switchCount then error(L10n.error.switchMismatches, 0) elseif switchCount > #switchLabels then error(string.format(L10n.error.fewerSwitchLabels, switchCount, #switchLabels), 0) end -- Ensure a plain frame will be used (thumbnail will be built by the -- make.switcherHtml function if required, so that switcher options are -- inside the thumnail) mapframeArgs.plain = "yes" local switcher = {} for i = 1, switchCount do local label = switchLabels[i] for name, values in pairs(switchParams) do mapframeArgs[name] = values[i] end table.insert(switcher, { map = p._main(mapframeArgs), label = "Show "..label }) end return make.switcherHtml(switcher, { alignment = args["frame-align"] or "right", isThumbnail = (args.frame and not args.plain) and true or false, width = args["frame-width"] or L10n.defaults.frameWidth, caption = args.text }) end function p.withOverlay(_args) -- Get and trim wikitext for overlay map local overlayMap = _args.overlay if type(overlayMap) == 'string' then overlayMap = overlayMap:match('^%s*(.-)%s*$') end local isThumbnail = (util.getParameterValue(_args, "frame") and not util.getParameterValue(_args, "plain")) and true or false -- Get base map using the _main function, as a plain map local args = util.trimArgs(_args) args.plain = "yes" local basemap = p._main(args) -- Extract overlay options from args local overlayOptions = { width = util.getParameterValue(args, "frameWidth") or L10n.defaults.frameWidth, height = util.getParameterValue(args, "frameHeight") or L10n.defaults.frameHeight, align = util.getParameterValue(args, "frameAlign") or L10n.defaults.frameAlign, border = util.getParameterValue(args, "overlayBorder") or L10n.defaults.overlayBorder, horizontalAlignment = util.getParameterValue(args, "overlayHorizontalAlignment") or L10n.defaults.overlayHorizontalAlignment, horizontalOffset = util.getParameterValue(args, "overlayHorizontalOffset") or L10n.defaults.overlayHorizontalOffset, verticalAlignment = util.getParameterValue(args, "overlayVerticalAlignment") or L10n.defaults.overlayVerticalAlignment, verticalOffset = util.getParameterValue(args, "overlayVerticalOffset") or L10n.defaults.overlayVerticalOffset, isThumbnail = isThumbnail, caption = util.getParameterValue(args, "text") or L10n.defaults.text } -- Make the HTML for the overlaying maps return make.overlayHtml(overlayMap, basemap, overlayOptions) end -- Entry point for testcase tests p.test = util return p i2aeuvttfxapwgjj4sn6wqduc2yimd2 0 463859 6683165 5278377 2026-05-31T00:08:04Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani (so)delavci/uslužbenci SDV */ 6683165 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''SDV - Služba državne varnosti''' ([[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''SDB - Služba državne bezbednosti'') je bila [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tajna [[policija]], ki se je leta 1966 preoblikovala iz [[UDBA|'''UDBE''']]. SDV kot slovenska politična policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje političnih nasprotnikov v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejene pristojnosti, ki so jih sdvjevci formalno spoštovali. SDV je delovala tudi v tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala tajno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. SDV je bila razpuščena leta 1990 z razpadom Jugoslavije. Zadnji načelnik SDV je bil [[Ivan Eržen]], odgovoren za uničenje velikega dela arhivov službe. Leta 2003 je nekdanji častni konzul na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] [[Dušan Lajovic]] na [[Internet|internetu]] na naslovu ''www.udba.net'' objavil gradivo iz Centralne aktivne evidence, ki je vsebovala podatke o ljudeh, ki so sodelovali s tajno policijo. Kasneje pa je Lajovic objavil podatke tudi v [[Knjiga|knjigi]] z naslovom ''Med svobodo in rdečo zvezdo''. Imena pa so bila okrnjena, izbrisan je namreč ves slovenski politični vrh. Ker je v ''seznamu www.udba.net'' omenjen marsikdo, ki je bil samo "žrtev" oz. tarča zalezovanja, tudi spodnji seznam ni popolnoma verodostojen. == Znani (so)delavci/uslužbenci SDV == '''USLUŽBENCI:''' * [[Ivan Eržen]], zadnji načelnik SDV; * [[Janez Zemljarič]], CK ZKS/ZKJ, načelnik SDV, sekretar za notranje zadeve; * Silvo Gorenc, načelnik jugoslovanske SDV; * Stanislav Dovgan, načelnik Ljubljanskega centra SDV; * Boris Zore, vodja SDV Ljubljana mesto; * Branimir Strojanšek, župan [[Občina Braslovče|občine Braslovče]], [[Socialni demokrati|stranka SD]]; * Mitja Močnik, veleposlanik v [[Črna gora|Črni gori]], afera [[Proces proti četverici|JBTZ]]; * [[Matjaž Zanoškar]], nekdanji poslanec [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], nekdanji župan [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]]; * [[Zdenko Roter]], svetovalec [[Milan Kučan|Milana Kučana]], profesor na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|FSPN]], uslužbenec UDBA/SDV, ''specializiran za preganjanje duhovnikov;'' * [[Tone Fornezzi]] - Tof, novinar, urednik rubrike v Nedeljskem dnevniku; * [[Maksimiljan Lavrinc|Maksimiljan (Maks) Lavrinc]], poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], svetovalec [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], stranka [[Zares]]; * [[Silvo Komar]], CK ZKS, ex-SDV, ex-VIS, MB orožje, svetovalec [[Milan Kučan|Milana Kučana]]; * Janez Žirovnik, ex-SDV, ex-[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; * Drago Isajlović, ex-SDV, afera [[Proces proti četverici|JBTZ]], svetovalec ministra za finance [[Franc Križanič|Franca Križaniča]]; * Mag. Stanislav Vidovič, nekdanji generalni sekretar [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|MZZ]], sedanji veleposlanik [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ex-SDV, ex-[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]]; * Boštjan Šefic, ex-SDV, ex-[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], nekdanji državni sekretar na [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|MNZ]], državni sekretar na MORS; * Rafael Mohorko, odvetnik iz [[Celje|Celja]]; * Marjan Petan, član glasbene zasedbe [[New Swing Quartet]] '''SODELAVCI:''' * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora RS]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], sodelavec SDV s kodnim imenom "''Padalec''"; * [[Mitja Meršol]], novinar, nekdanji poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora RS]], nekdanji mestni svetnik v [[Ljubljana|Ljubljani]], sodelavec SDV s kodnim imenom "''Lingvist''" * [[Veno Taufer]], pesnik, sodelavec SDV s kodnim imenom "''Filozof''"; * Jernej Sekolec, slovenski član arbitražnega sodišča, afera Pirangate; * Milan Dorić - Hanzi, ''sodeloval pri umorih''; * Primož Hainz, nekdanji podpredsednik [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora RS]], član stranke [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], redni sodelavec SDV; * [[Manca Košir]], profesorica novinarstva na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]], redna sodelavka SDV; * [[Doro Hvalica|Doro Izidor Hvalica]], sindikat GLOSA, [[Državni svet Republike Slovenije|državni svetnik]] 2002 - 2007; * [[Samo Bevk]], svetovalec v kabinetu [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|MORS]], poslanec [[Socialni demokrati|stranke SD]], ex-župan [[Idrija|Idrije]], ''aktiven pri zapiranju arhivov;'' * [[Božo Jašovič]], nekdanji predsednik uprave NLB; * Dušan Dolamič, nekdanji svetovalec stranke [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], afera pri oškodovanju NLB; * Marjan Bauer, nekdanji odgovorni urednik [[Slovenske novice|Slovenskih novic]]; * Stane Štemberger, nekdanji direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], zaposlen na veleposlaništvu RS v Zagrebu, ''štipendist SDV'' * [[Rudi Rizman]], sociolog in profesor <br /> == Glej tudi == * [[Informbiro]] * [[Afera Udba.net|Afera UDBA]] [[Kategorija:Jugoslovanske varnostne-obveščevalne službe]] 2nx57de95uqq9qd89d3bz82tewqrg2r 6683166 6683165 2026-05-31T00:09:07Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani (so)delavci/uslužbenci SDV */ 6683166 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''SDV - Služba državne varnosti''' ([[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''SDB - Služba državne bezbednosti'') je bila [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanska]] tajna [[policija]], ki se je leta 1966 preoblikovala iz [[UDBA|'''UDBE''']]. SDV kot slovenska politična policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje političnih nasprotnikov v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejene pristojnosti, ki so jih sdvjevci formalno spoštovali. SDV je delovala tudi v tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala tajno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. SDV je bila razpuščena leta 1990 z razpadom Jugoslavije. Zadnji načelnik SDV je bil [[Ivan Eržen]], odgovoren za uničenje velikega dela arhivov službe. Leta 2003 je nekdanji častni konzul na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] [[Dušan Lajovic]] na [[Internet|internetu]] na naslovu ''www.udba.net'' objavil gradivo iz Centralne aktivne evidence, ki je vsebovala podatke o ljudeh, ki so sodelovali s tajno policijo. Kasneje pa je Lajovic objavil podatke tudi v [[Knjiga|knjigi]] z naslovom ''Med svobodo in rdečo zvezdo''. Imena pa so bila okrnjena, izbrisan je namreč ves slovenski politični vrh. Ker je v ''seznamu www.udba.net'' omenjen marsikdo, ki je bil samo "žrtev" oz. tarča zalezovanja, tudi spodnji seznam s tega vidika najbrž ni popolnoma verodostojen. == Znani (so)delavci/uslužbenci SDV == '''USLUŽBENCI:''' * [[Ivan Eržen]], zadnji načelnik SDV; * [[Janez Zemljarič]], CK ZKS/ZKJ, načelnik SDV, sekretar za notranje zadeve; * Silvo Gorenc, načelnik jugoslovanske SDV; * Stanislav Dovgan, načelnik Ljubljanskega centra SDV; * Boris Zore, vodja SDV Ljubljana mesto; * Branimir Strojanšek, župan [[Občina Braslovče|občine Braslovče]], [[Socialni demokrati|stranka SD]]; * Mitja Močnik, veleposlanik v [[Črna gora|Črni gori]], afera [[Proces proti četverici|JBTZ]]; * [[Matjaž Zanoškar]], nekdanji poslanec [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], nekdanji župan [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]]; * [[Zdenko Roter]], svetovalec [[Milan Kučan|Milana Kučana]], profesor na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|FSPN]], uslužbenec UDBA/SDV, ''specializiran za preganjanje duhovnikov;'' * [[Tone Fornezzi]] - Tof, novinar, urednik rubrike v Nedeljskem dnevniku; * [[Maksimiljan Lavrinc|Maksimiljan (Maks) Lavrinc]], poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], svetovalec [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], stranka [[Zares]]; * [[Silvo Komar]], CK ZKS, ex-SDV, ex-VIS, MB orožje, svetovalec [[Milan Kučan|Milana Kučana]]; * Janez Žirovnik, ex-SDV, ex-[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; * Drago Isajlović, ex-SDV, afera [[Proces proti četverici|JBTZ]], svetovalec ministra za finance [[Franc Križanič|Franca Križaniča]]; * Mag. Stanislav Vidovič, nekdanji generalni sekretar [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|MZZ]], sedanji veleposlanik [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ex-SDV, ex-[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]]; * Boštjan Šefic, ex-SDV, ex-[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], nekdanji državni sekretar na [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|MNZ]], državni sekretar na MORS; * Rafael Mohorko, odvetnik iz [[Celje|Celja]]; * Marjan Petan, član glasbene zasedbe [[New Swing Quartet]] '''SODELAVCI:''' * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora RS]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], sodelavec SDV s kodnim imenom "''Padalec''"; * [[Mitja Meršol]], novinar, nekdanji poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora RS]], nekdanji mestni svetnik v [[Ljubljana|Ljubljani]], sodelavec SDV s kodnim imenom "''Lingvist''" * [[Veno Taufer]], pesnik, sodelavec SDV s kodnim imenom "''Filozof''"; * Jernej Sekolec, slovenski član arbitražnega sodišča, afera Pirangate; * Milan Dorić - Hanzi, ''sodeloval pri umorih''; * Primož Hainz, nekdanji podpredsednik [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora RS]], član stranke [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], redni sodelavec SDV; * [[Manca Košir]], profesorica novinarstva na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]], redna sodelavka SDV; * [[Doro Hvalica|Doro Izidor Hvalica]], sindikat GLOSA, [[Državni svet Republike Slovenije|državni svetnik]] 2002 - 2007; * [[Samo Bevk]], svetovalec v kabinetu [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|MORS]], poslanec [[Socialni demokrati|stranke SD]], ex-župan [[Idrija|Idrije]], ''aktiven pri zapiranju arhivov;'' * [[Božo Jašovič]], nekdanji predsednik uprave NLB; * Dušan Dolamič, nekdanji svetovalec stranke [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], afera pri oškodovanju NLB; * Marjan Bauer, nekdanji odgovorni urednik [[Slovenske novice|Slovenskih novic]]; * Stane Štemberger, nekdanji direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], zaposlen na veleposlaništvu RS v Zagrebu, ''štipendist SDV'' * [[Rudi Rizman]], sociolog in profesor <br /> == Glej tudi == * [[Informbiro]] * [[Afera Udba.net|Afera UDBA]] [[Kategorija:Jugoslovanske varnostne-obveščevalne službe]] fqtglol36byj10l7eqs8kkgrmumclso 0 464471 6682970 6627198 2026-05-30T14:06:03Z Shakko 21059 6682970 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Bazilika San Vitale | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Italija | coordinates = {{koord novi|44.42|12.196|display=inline,title}} | location = [[Ravena]], [[Emilija - Romanja]] | country = [[Italija]] | denomination = rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{URL| http://www.ravennamosaici.it/}} | former name = | bull date = | founded date = 526 | completed date = 547 | founder = škof Eklezij | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 547 | status = mala bazilika | capacity = | length = 25 m | width = 25 m | width nave = | height max = | floor area = | spire height = | materials = | | functional status = | heritage designation = | architect = Fra Sisto Fiorentino, Fra Ristoro da Campi | architecture type = cerkev | style = [[Bizantinska arhitektura]] | metropolis = nadškofija Ravenna-Cervia | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | official_name = Cerkev sv. Vitalija | Part_of = Zgodnjekrščanskih spomenikov Ravene | Type = Kulturno | Criteria = i, ii, iii, iv | ID = 788-002 | Year = 1996 | area = 0,14 ha | Session = 20. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/788-002 }} }} '''Bazilika San Vitale''' je cerkev v [[Ravena|Raveni]] v [[Italija|Italiji]] in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske [[Bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] in [[bizantinska arhitektura|arhitekture]] v Evropi. Rimskokatoliška cerkev je stavbo označila za [[bazilika|baziliko]], častni naslov je pripadel cerkvenim zgradbam izjemnega zgodovinskega in cerkvenega pomena, čeprav arhitekturno ni [[bazilika (zgradba)|bazilika]]. Gre za eno od osmih struktur v Raveni, ki so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/788-002]</ref> [[Slika:Sanvitale.jpg|thumb|Pogled v ambulatorij]] == Zgodovina == Cerkev je začel graditi škof Eklezij leta 526, ko je bila Ravena pod vlado [[Ostrogoti|Ostrogotov]], dokončal pa jo je 27. škof Maksimijan Ravenski leta 547 pred bizantinskim [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhatom]] Ravena. Gradnjo cerkve je sponzoriral Julius Argentarius, bankir in arhitekt, o katerem je znanega zelo malo, le da je približno istočasno sponzoriral tudi gradnjo [[Bazilika svetega Apolinarija, Classe |bazilike sv. Apolinarija]] v Classeju <ref>{{navedi knjigo| last = Rivoira | first = Giovanni Teresio | title =Lombardic Architecture: Its Origin, Development and Derivatives | volume=1 | location= London | publisher=William Heinemann | year = 1910 | pages=64–65 | others=trans. Rushford, G.M. | url=https://archive.org/details/lombardicarchite01rivouoft/page/64 }}</ref>. (Med dvorjani na Justinijanovem mozaiku je morda portret donatorja Julija Argentariusa.) Končni stroški so znašali 26.000 ''[[Solidus|solidov]]'' (zlatniki)<ref>Kleiner and Mamiya. ''Gardner's Art Through the Ages'', p. 332.</ref>, enako 36,11 pds. zlata. Predpostavlja se, da je Julijan izviral iz vzhodnega dela [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], kjer je obstajala dolgoletna tradicija javnih donacij. Osrednji [[obok]] je uporabljal zahodno tehniko votlih cevi, vstavljenih druga v drugo, ne pa opeke. Ta metoda je bila prva zabeležena strukturna uporaba [[terakota]] oblik, ki so se kasneje razvile v sodobne strukturne glinene ploščice. [[Ambulatorij]] in [[empora|emporo]] so obokali šele v [[srednji vek|srednjem veku]]. <ref>{{navedi knjigo | last = Krautheimer | first = Richard | year = 1986 | title = Early Christian and Byzantine Architecture | page = 234 | publisher = Yale University Press | location = New Haven, CT | edition = 4 | url = https://books.google.com/books?id=WXwX7fQ2DkUC&dq | isbn = 978-0-300-05294-7 }}</ref> [[baročno slikarstvo|Baročne]] freske na kupoli sta naredila med letoma 1778 in 1782 S. Barozzi, U. Gandolfi in E. Guarana <ref>[http://www.turismo.ra.it/binary/turismo_ravenna_new/arte_monumenti/svitale.1102598750.pdf Basilica of S. Vitale: Justification for the inclusion to the World Heritage List.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071029134830/http://www.turismo.ra.it/binary/turismo_ravenna_new/arte_monumenti/svitale.1102598750.pdf |date=October 29, 2007 }} Retrieved on May 30, 2015.</ref>. == Arhitektura == {{multiple image | align = right | image1 = Mosaic of Justinianus I - Basilica San Vitale (Ravenna).jpg | width1 = 148 | alt1 = | caption1 = | image2 = Theodora_mosaic_-_Basilica_San_Vitale_(Ravenna)_v2.jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = | footer = Mozaika Justinijana I. in Teodore }} [[File:Agnus dei - San Vitale, Ravenna.jpg|thumb|300px|right|Mozaik na stropu nad prezbiterijem]] Cerkev ima osmerokotni tloris. Stavba združuje [[rimska arhitektura|rimske elemente]] ([[kupola|kupolo]] s premerom 15,70 m, obliko vrat in stopničaste stolpe) z bizantinskimi elementi (poligonalna [[apsida]], [[kapitel]]i, ozke [[opeka|opeke]] in zgodnji primer ločnih [[opornik]]ov). Cerkev je najbolj znana po bogastvu bizantinskih [[mozaik]]ov, največjih in najbolje ohranjenih zunaj [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (danes [[Carigrad]]; turško ''Istambul''). Cerkev je v bizantinski umetnosti izrednega pomena, saj je edina večja cerkev iz obdobja cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], ki je do danes ostala skoraj nedotaknjena. Poleg tega naj bi odražala zasnovo sprejemne dvorane [[Hrisotriklin|bizantinske cesarske palače]], od katere sploh ni nič ohranjeno. [[Zvonik]] ima štiri [[zvon]]ove, tenorskega iz 16. stoletja. Po legendah je bila cerkev postavljena na mestu mučeništva svetega Vitalija.<ref>{{navedi knjigo| last = Kleiner | first = Fred S. |first2=Christin J. |last2=Mamiya | title = Gardner's Art Through the Ages |volume=1 | publisher =Wadsworth | location= Mason, OH | edition=12th | year = 2008 | page=332 | isbn =0-495-46740-5 }}</ref> Vendar pa je nekaj zmede glede tega ali gre za milanskega svetega Vitalija ali sveti Vitala, katerega truplo je odkril sveti Ambrozij v Bologni leta 393 skupaj s truplom svetega Agricole. == Mozaiki == Osrednji del obdajata dva ambulatoriji, ki sta v nadstopju. Zgornji, ''matrimoneum'', je bil morda rezerviran za poročene ženske. Niz mozaikov v lunetah nad [[triforij]]em prikazuje žrtve iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]: [6] zgodbo o Abrahamu in Melhizedeku ter o žrtvi Izakovi; zgodba o Mojzesu in gorečem grmu, Jeremiji in Izaiji, predstavnikih dvanajstih izraelskih plemen in zgodba o Abelu in Kajnu. Par angelov, ki imata medaljon s križem, krona vsako luneto. Na stranskih stenah so na vogalih poleg zamaknjenih oken mozaiki štirih evangelistov pod njihovimi simboli (angel, lev, vol in orel) in oblečeni v belo. Zlasti upodobitev leva je izjemna po svoji burnosti. Križno rebrast obok v [[prezbiterij]]u je bogato okrašen z mozaičnimi girlandami iz listov, sadja in cvetov, ki se zlivajo na krošnjo, ki obdaja ''Božje Jagnje''. Krono podpirajo štirje angeli, vsa površina pa je prekrita z obiljem cvetov, zvezd, ptic in živali, vključno s številnimi pavi. Nad obokom na obeh straneh dva angela držita ploščo, poleg njiju pa upodobitev mest [[Jeruzalem]] in [[Betlehem]]. Simbolizirajo človeško raso (Jeruzalem, ki predstavlja Jude, in Betlehem pogane). Vsi ti mozaiki so izvedeni v helenistično-rimski tradiciji: živahni in domiselni, z bogatimi barvami in določeno perspektivo ter z živo upodobitvijo pokrajine, rastlin in ptic. Končani so bili, ko je bila Ravena še pod gotsko vladavino. Apsido obdajata dve kapeli, ''prothesis'' (prostor za bogoslužni pribor) in ''diaconicon'' (oblika zakristije), značilnost bizantinske arhitekture. Znotraj je ''intrados'' velikega triumfalnega loka okrašen s petnajstimi mozaičnimi medaljoni, ki prikazujejo Jezusa Kristusa, dvanajst apostolov ter svetega Gervazija in svetega Protasija, sinova svetega Vitala. ''[[Teofanija]]'' (pojav božanstva človeku) se je začela leta 525 pod škofom Eklezijem. Ima krasno zlato fascijo z rožicami, ptiči in rogovi. Prikaže se Jezus Kristus, sedeč na modrem globusu v vrhu oboka, oblečen v vijolično, z desnico pa svetemu Vitaliju prinaša mučeniško krono. Na levi strani škof Eklezij daruje model cerkve. === Justinijan in Teodora === V vznožju stranskih zidov apside sta dve znani mozaični plošči, dokončani leta 547. Na desni je mozaik, ki prikazuje vzhodno rimskega cesarja Justinijana I., oblečenega v [[škrlat]] z zlatim svetniškim sijem, kako stoji poleg dvornih uradnikov, škofa Maksimijana, palatinske (''Scholae Palatinae'') straže in diakonov. [[Svetniški sij]] okoli njegove glave mu daje enak izgled kot Kristus v kupoli apside, vendar je del tradicije upodabljanja cesarske družine s svetniškimi siji, ki jih Ernst Kantorowicz opisuje v ''Kraljevih dveh telesih''. Sam Justinijan stoji na sredini, z vojaki na desni in duhovščino na levi strani, kar poudarja, da je Justinijan voditelj tako cerkve kot države - svojega cesarstva. Poznejša vstavitev imena škofa Maksimijana nad glavo kaže, da je bil mozaik morda spremenjen leta 547, kar je nadomeščalo predstavitev prejšnjega škofa. Zlato ozadje mozaika kaže, da sta Justinijan in njegova okolica znotraj cerkve. Figure so postavljene v obliko V; Justinijan je postavljen spredaj in na sredino, da pokaže svoj pomen škofu Maksimijanu na levi in manjšim osebam, ki so postavljene za njima. To postavitev je mogoče videti skozi prekrivajoča se stopala posameznikov v mozaiku. <ref>Kleiner and Mamiya. ''Gardner's Art Through the Ages'', pp. 333, 336.</ref> Na drugi plošči je cesarica Teodora slovesna in formalna, z zlatim svetniškim sijem, krono in dragulji ter skupino dvornih žensk in tudi evnuhov. Cesarica drži evharistično posodo za vino, njena plošča pa se razlikuje od Justinijanove po tem, da ima bolj zapleteno ozadje z vodnjakom, kupolo in razkošno draperijo. == Galerija == <gallery heights="130" mode="packed"> File:Byggnadskonsten, San Vitale i Ravenna, Nordisk familjebok.png|Tloris stavbe File:Sanvitale03.jpg|Cesar Justinijan in njegovo spremstvo File:Sanvitale04.jpg|Cesarica Teodora in spremstvo File:Apse mosaic - Basilica of San Vitale (Ravenna)-edit.jpg|Mozaik v apsidi File:Basilica of San Vitale - triumphal arch mosaics.jpg|Triumfalni lok z mozaiki Jezusa Kristusa in apostolov File:Sacrifice of Isaac mosaic - Basilica San Vitale (Ravenna).jpg|Mozaik ''Žrtvovanje Izaka'' File:San vitale, ravenna, int. 01.JPG|Notranjost San Vitale File:Emilia Ravenna5 tango7174.jpg|Prezbiterij </gallery> {{external media |headerimage=[[File:Agnus dei - San Vitale, Ravenna.jpg|160px]] |video1 = [http://smarthistory.khanacademy.org/byzantine-justinian.html Byzantine Art: San Vitale, Ravenna], Smarthistory<ref name="smarth">{{navedi splet | title =Byzantine Art: San Vitale, Ravenna |align=left | publisher =Smarthistory at Khan Academy | date = | url =http://smarthistory.khanacademy.org/byzantine-justinian.html | accessdate =January 8, 2013 | archive-date =2014-10-27 | archive-url =https://web.archive.org/web/20141027133532/http://smarthistory.khanacademy.org/byzantine-justinian.html | url-status =dead }}</ref> }} {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri== {{refbegin|2}} *Alberti, Livia; Muscolino, Cetty (2005). "The conservation of the mosaics of San Vitale in Ravenna, Italy, 1989-1999: Construction technique and treatment methodology". In Bakirtzis, C. (ed.). Proceedings of VIIIth Conference of the International Committee for the Conservation of Mosaics (ICCM). Wall and Floor Mosaics: Conservation, Maintenance, Presentation, Thessaloniki 29 October - 3 November 2002 (PDF). Thessaloniki, Greece: Hellenic Ministry of Culture. pp. 169–180. *Andreas Agnellus (2004). The Book of Pontiffs of the Church of Ravenna. Translated by D. Mauskopf Deliyannis. Washington: The Catholic University of American Press. *Andreescu-Treadgold, Irina; Treadgold, Warren (1997). "Procopius and the Imperial Panels of San Vitale". Art Bulletin. 79 (4): 708–723. JSTOR 3046283. *Mango, Cyril (1986). Art of the Byzantine Empire, 352-1453: Sources and Documents. Toronto: University of Toronto Press. ISBN 978-0-8020-6627-5. *Procopius (1961). On Buildings. Loeb Classical Library. Translated by H.B. Dewing and Glanville Downey. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. *Tedeschi, Claudia; Muscolino, Cetty (2005). "Il pavimento musivo di San Vitale: Nuove osservazioni riguardanti l'aula ottagonale". In Bakirtzis, C. (ed.). Proceedings of VIIIth Conference of the International Committee for the Conservation of Mosaics (ICCM). Wall and Floor Mosaics: Conservation, Maintenance, Presentation, Thessaloniki 29 October - 3 November 2002 (PDF) (in Italian). Thessaloniki, Greece: Hellenic Ministry of Culture. pp. 73–80. *Von Simson, Otto G. (1987). Sacred Fortress: Byzantine Art and Statecraft in Ravenna. Princeton, NJ: Princeton University Press. ISBN 978-0-691-00276-7. *Weitzmann, Kurt, ed. (1979). Age of spirituality : late antique and early Christian art, third to seventh century: Catalogue of the exhibition Nov. 19, 1977 - Feb. 12, 1978. New York: Metropolitan Museum of Art. pp. 666–667. ISBN 978-0-87099-179-0. {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|San Vitale (Ravenna)}} *[https://web.archive.org/web/20051210224712/http://web.kyoto-inet.or.jp/org/orion/eng/hst/byzantz/sanvital.html History of Byzantine Architecture: San Vitale] (photos) *[http://www.greatbuildings.com/buildings/San_Vitale.html Great Buildings On-line: San Vitale] (photos) *[https://web.archive.org/web/20060413083046/http://www.paradoxplace.com/Perspectives/Venice%20%26%20N%20Italy/Ravenna/Ravenna%202004.htm Adrian Fletcher's Paradoxplace Ravenna Pages] (photos) *[https://www.youtube.com/watch?v=It3i-dKusIM San Vitale, Ravenna] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 547]] [[Kategorija:Bazilike v Italiji|Vital, Ravena]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Bizantinska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Krščanska arhitektura]] [[Kategorija:Cerkve v Raveni|Vital]] h0y1jwtrg2vd2n9y0eqy0lgtycyr5rx 6683115 6682970 2026-05-30T19:17:37Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682970|6682970]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Shakko|Shakko]] ([[User talk:Shakko|pogovor]]) 6683115 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Bazilika San Vitale | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Italija | coordinates = {{koord novi|44.42|12.196|display=inline,title}} | location = [[Ravena]], [[Emilija - Romanja]] | country = [[Italija]] | denomination = rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{URL| http://www.ravennamosaici.it/}} | former name = | bull date = | founded date = 526 | completed date = 547 | founder = škof Eklezij | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 547 | status = mala bazilika | capacity = | length = 25 m | width = 25 m | width nave = | height max = | floor area = | spire height = | materials = | | functional status = | heritage designation = | architect = Fra Sisto Fiorentino, Fra Ristoro da Campi | architecture type = cerkev | style = [[Bizantinska arhitektura]] | metropolis = nadškofija Ravenna-Cervia | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | official_name = Cerkev sv. Vitalija | Part_of = Zgodnjekrščanskih spomenikov Ravene | Type = Kulturno | Criteria = i, ii, iii, iv | ID = 788-002 | Year = 1996 | area = 0,14 ha | Session = 20. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/788-002 }} }} '''Bazilika San Vitale''' je cerkev v [[Ravena|Raveni]] v [[Italija|Italiji]] in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske [[Bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] in [[bizantinska arhitektura|arhitekture]] v Evropi. Rimskokatoliška cerkev je stavbo označila za [[bazilika|baziliko]], častni naslov je pripadel cerkvenim zgradbam izjemnega zgodovinskega in cerkvenega pomena, čeprav arhitekturno ni [[bazilika (zgradba)|bazilika]]. Gre za eno od osmih struktur v Raveni, ki so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/788-002]</ref> [[Slika:Sanvitale.jpg|thumb|Pogled v ambulatorij]] == Zgodovina == Cerkev je začel graditi škof Eklezij leta 526, ko je bila Ravena pod vlado [[Ostrogoti|Ostrogotov]], dokončal pa jo je 27. škof Maksimijan Ravenski leta 547 pred bizantinskim [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhatom]] Ravena. Gradnjo cerkve je sponzoriral Julius Argentarius, bankir in arhitekt, o katerem je znanega zelo malo, le da je približno istočasno sponzoriral tudi gradnjo [[Bazilika svetega Apolinarija, Classe |bazilike sv. Apolinarija]] v Classeju <ref>{{navedi knjigo| last = Rivoira | first = Giovanni Teresio | title =Lombardic Architecture: Its Origin, Development and Derivatives | volume=1 | location= London | publisher=William Heinemann | year = 1910 | pages=64–65 | others=trans. Rushford, G.M. | url=https://archive.org/details/lombardicarchite01rivouoft/page/64 }}</ref>. (Med dvorjani na Justinijanovem mozaiku je morda portret donatorja Julija Argentariusa.) Končni stroški so znašali 26.000 ''[[Solidus|solidov]]'' (zlatniki)<ref>Kleiner and Mamiya. ''Gardner's Art Through the Ages'', p. 332.</ref>, enako 36,11 pds. zlata. Predpostavlja se, da je Julijan izviral iz vzhodnega dela [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], kjer je obstajala dolgoletna tradicija javnih donacij. Osrednji [[obok]] je uporabljal zahodno tehniko votlih cevi, vstavljenih druga v drugo, ne pa opeke. Ta metoda je bila prva zabeležena strukturna uporaba [[terakota]] oblik, ki so se kasneje razvile v sodobne strukturne glinene ploščice. [[Ambulatorij]] in [[empora|emporo]] so obokali šele v [[srednji vek|srednjem veku]]. <ref>{{navedi knjigo | last = Krautheimer | first = Richard | year = 1986 | title = Early Christian and Byzantine Architecture | page = 234 | publisher = Yale University Press | location = New Haven, CT | edition = 4 | url = https://books.google.com/books?id=WXwX7fQ2DkUC&dq | isbn = 978-0-300-05294-7 }}</ref> [[baročno slikarstvo|Baročne]] freske na kupoli sta naredila med letoma 1778 in 1782 S. Barozzi, U. Gandolfi in E. Guarana <ref>[http://www.turismo.ra.it/binary/turismo_ravenna_new/arte_monumenti/svitale.1102598750.pdf Basilica of S. Vitale: Justification for the inclusion to the World Heritage List.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071029134830/http://www.turismo.ra.it/binary/turismo_ravenna_new/arte_monumenti/svitale.1102598750.pdf |date=October 29, 2007 }} Retrieved on May 30, 2015.</ref>. == Arhitektura == {{multiple image | align = right | image1 = Mosaic of Justinianus I - Basilica San Vitale (Ravenna).jpg | width1 = 148 | alt1 = | caption1 = | image2 = Theodora_mosaic_-_Basilica_San_Vitale_(Ravenna)_v2.jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = | footer = Mozaika Justinijana I. in Teodore }} [[File:Basilica of San Vitale - Lamb of God mosaic.jpg|thumb|300px|right|Mozaik na stropu nad prezbiterijem]] Cerkev ima osmerokotni tloris. Stavba združuje [[rimska arhitektura|rimske elemente]] ([[kupola|kupolo]] s premerom 15,70 m, obliko vrat in stopničaste stolpe) z bizantinskimi elementi (poligonalna [[apsida]], [[kapitel]]i, ozke [[opeka|opeke]] in zgodnji primer ločnih [[opornik]]ov). Cerkev je najbolj znana po bogastvu bizantinskih [[mozaik]]ov, največjih in najbolje ohranjenih zunaj [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (danes [[Carigrad]]; turško ''Istambul''). Cerkev je v bizantinski umetnosti izrednega pomena, saj je edina večja cerkev iz obdobja cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], ki je do danes ostala skoraj nedotaknjena. Poleg tega naj bi odražala zasnovo sprejemne dvorane [[Hrisotriklin|bizantinske cesarske palače]], od katere sploh ni nič ohranjeno. [[Zvonik]] ima štiri [[zvon]]ove, tenorskega iz 16. stoletja. Po legendah je bila cerkev postavljena na mestu mučeništva svetega Vitalija.<ref>{{navedi knjigo| last = Kleiner | first = Fred S. |first2=Christin J. |last2=Mamiya | title = Gardner's Art Through the Ages |volume=1 | publisher =Wadsworth | location= Mason, OH | edition=12th | year = 2008 | page=332 | isbn =0-495-46740-5 }}</ref> Vendar pa je nekaj zmede glede tega ali gre za milanskega svetega Vitalija ali sveti Vitala, katerega truplo je odkril sveti Ambrozij v Bologni leta 393 skupaj s truplom svetega Agricole. == Mozaiki == Osrednji del obdajata dva ambulatoriji, ki sta v nadstopju. Zgornji, ''matrimoneum'', je bil morda rezerviran za poročene ženske. Niz mozaikov v lunetah nad [[triforij]]em prikazuje žrtve iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]: [6] zgodbo o Abrahamu in Melhizedeku ter o žrtvi Izakovi; zgodba o Mojzesu in gorečem grmu, Jeremiji in Izaiji, predstavnikih dvanajstih izraelskih plemen in zgodba o Abelu in Kajnu. Par angelov, ki imata medaljon s križem, krona vsako luneto. Na stranskih stenah so na vogalih poleg zamaknjenih oken mozaiki štirih evangelistov pod njihovimi simboli (angel, lev, vol in orel) in oblečeni v belo. Zlasti upodobitev leva je izjemna po svoji burnosti. Križno rebrast obok v [[prezbiterij]]u je bogato okrašen z mozaičnimi girlandami iz listov, sadja in cvetov, ki se zlivajo na krošnjo, ki obdaja ''Božje Jagnje''. Krono podpirajo štirje angeli, vsa površina pa je prekrita z obiljem cvetov, zvezd, ptic in živali, vključno s številnimi pavi. Nad obokom na obeh straneh dva angela držita ploščo, poleg njiju pa upodobitev mest [[Jeruzalem]] in [[Betlehem]]. Simbolizirajo človeško raso (Jeruzalem, ki predstavlja Jude, in Betlehem pogane). Vsi ti mozaiki so izvedeni v helenistično-rimski tradiciji: živahni in domiselni, z bogatimi barvami in določeno perspektivo ter z živo upodobitvijo pokrajine, rastlin in ptic. Končani so bili, ko je bila Ravena še pod gotsko vladavino. Apsido obdajata dve kapeli, ''prothesis'' (prostor za bogoslužni pribor) in ''diaconicon'' (oblika zakristije), značilnost bizantinske arhitekture. Znotraj je ''intrados'' velikega triumfalnega loka okrašen s petnajstimi mozaičnimi medaljoni, ki prikazujejo Jezusa Kristusa, dvanajst apostolov ter svetega Gervazija in svetega Protasija, sinova svetega Vitala. ''[[Teofanija]]'' (pojav božanstva človeku) se je začela leta 525 pod škofom Eklezijem. Ima krasno zlato fascijo z rožicami, ptiči in rogovi. Prikaže se Jezus Kristus, sedeč na modrem globusu v vrhu oboka, oblečen v vijolično, z desnico pa svetemu Vitaliju prinaša mučeniško krono. Na levi strani škof Eklezij daruje model cerkve. === Justinijan in Teodora === V vznožju stranskih zidov apside sta dve znani mozaični plošči, dokončani leta 547. Na desni je mozaik, ki prikazuje vzhodno rimskega cesarja Justinijana I., oblečenega v [[škrlat]] z zlatim svetniškim sijem, kako stoji poleg dvornih uradnikov, škofa Maksimijana, palatinske (''Scholae Palatinae'') straže in diakonov. [[Svetniški sij]] okoli njegove glave mu daje enak izgled kot Kristus v kupoli apside, vendar je del tradicije upodabljanja cesarske družine s svetniškimi siji, ki jih Ernst Kantorowicz opisuje v ''Kraljevih dveh telesih''. Sam Justinijan stoji na sredini, z vojaki na desni in duhovščino na levi strani, kar poudarja, da je Justinijan voditelj tako cerkve kot države - svojega cesarstva. Poznejša vstavitev imena škofa Maksimijana nad glavo kaže, da je bil mozaik morda spremenjen leta 547, kar je nadomeščalo predstavitev prejšnjega škofa. Zlato ozadje mozaika kaže, da sta Justinijan in njegova okolica znotraj cerkve. Figure so postavljene v obliko V; Justinijan je postavljen spredaj in na sredino, da pokaže svoj pomen škofu Maksimijanu na levi in manjšim osebam, ki so postavljene za njima. To postavitev je mogoče videti skozi prekrivajoča se stopala posameznikov v mozaiku. <ref>Kleiner and Mamiya. ''Gardner's Art Through the Ages'', pp. 333, 336.</ref> Na drugi plošči je cesarica Teodora slovesna in formalna, z zlatim svetniškim sijem, krono in dragulji ter skupino dvornih žensk in tudi evnuhov. Cesarica drži evharistično posodo za vino, njena plošča pa se razlikuje od Justinijanove po tem, da ima bolj zapleteno ozadje z vodnjakom, kupolo in razkošno draperijo. == Galerija == <gallery heights="130" mode="packed"> File:Byggnadskonsten, San Vitale i Ravenna, Nordisk familjebok.png|Tloris stavbe File:Sanvitale03.jpg|Cesar Justinijan in njegovo spremstvo File:Sanvitale04.jpg|Cesarica Teodora in spremstvo File:Apse mosaic - Basilica of San Vitale (Ravenna)-edit.jpg|Mozaik v apsidi File:Basilica of San Vitale - triumphal arch mosaics.jpg|Triumfalni lok z mozaiki Jezusa Kristusa in apostolov File:Sacrifice of Isaac mosaic - Basilica San Vitale (Ravenna).jpg|Mozaik ''Žrtvovanje Izaka'' File:San vitale, ravenna, int. 01.JPG|Notranjost San Vitale File:Emilia Ravenna5 tango7174.jpg|Prezbiterij </gallery> {{external media |headerimage=[[File:Lamb of God (San Vitale).jpg|160px]] |video1 = [http://smarthistory.khanacademy.org/byzantine-justinian.html Byzantine Art: San Vitale, Ravenna], Smarthistory<ref name="smarth">{{navedi splet | title =Byzantine Art: San Vitale, Ravenna |align=left | publisher =Smarthistory at Khan Academy | date = | url =http://smarthistory.khanacademy.org/byzantine-justinian.html | accessdate =January 8, 2013 | archive-date =2014-10-27 | archive-url =https://web.archive.org/web/20141027133532/http://smarthistory.khanacademy.org/byzantine-justinian.html | url-status =dead }}</ref> }} {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri== {{refbegin|2}} *Alberti, Livia; Muscolino, Cetty (2005). "The conservation of the mosaics of San Vitale in Ravenna, Italy, 1989-1999: Construction technique and treatment methodology". In Bakirtzis, C. (ed.). Proceedings of VIIIth Conference of the International Committee for the Conservation of Mosaics (ICCM). Wall and Floor Mosaics: Conservation, Maintenance, Presentation, Thessaloniki 29 October - 3 November 2002 (PDF). Thessaloniki, Greece: Hellenic Ministry of Culture. pp. 169–180. *Andreas Agnellus (2004). The Book of Pontiffs of the Church of Ravenna. Translated by D. Mauskopf Deliyannis. Washington: The Catholic University of American Press. *Andreescu-Treadgold, Irina; Treadgold, Warren (1997). "Procopius and the Imperial Panels of San Vitale". Art Bulletin. 79 (4): 708–723. JSTOR 3046283. *Mango, Cyril (1986). Art of the Byzantine Empire, 352-1453: Sources and Documents. Toronto: University of Toronto Press. ISBN 978-0-8020-6627-5. *Procopius (1961). On Buildings. Loeb Classical Library. Translated by H.B. Dewing and Glanville Downey. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. *Tedeschi, Claudia; Muscolino, Cetty (2005). "Il pavimento musivo di San Vitale: Nuove osservazioni riguardanti l'aula ottagonale". In Bakirtzis, C. (ed.). Proceedings of VIIIth Conference of the International Committee for the Conservation of Mosaics (ICCM). Wall and Floor Mosaics: Conservation, Maintenance, Presentation, Thessaloniki 29 October - 3 November 2002 (PDF) (in Italian). Thessaloniki, Greece: Hellenic Ministry of Culture. pp. 73–80. *Von Simson, Otto G. (1987). Sacred Fortress: Byzantine Art and Statecraft in Ravenna. Princeton, NJ: Princeton University Press. ISBN 978-0-691-00276-7. *Weitzmann, Kurt, ed. (1979). Age of spirituality : late antique and early Christian art, third to seventh century: Catalogue of the exhibition Nov. 19, 1977 - Feb. 12, 1978. New York: Metropolitan Museum of Art. pp. 666–667. ISBN 978-0-87099-179-0. {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|San Vitale (Ravenna)}} *[https://web.archive.org/web/20051210224712/http://web.kyoto-inet.or.jp/org/orion/eng/hst/byzantz/sanvital.html History of Byzantine Architecture: San Vitale] (photos) *[http://www.greatbuildings.com/buildings/San_Vitale.html Great Buildings On-line: San Vitale] (photos) *[https://web.archive.org/web/20060413083046/http://www.paradoxplace.com/Perspectives/Venice%20%26%20N%20Italy/Ravenna/Ravenna%202004.htm Adrian Fletcher's Paradoxplace Ravenna Pages] (photos) *[https://www.youtube.com/watch?v=It3i-dKusIM San Vitale, Ravenna] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 547]] [[Kategorija:Bazilike v Italiji|Vital, Ravena]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Bizantinska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Krščanska arhitektura]] [[Kategorija:Cerkve v Raveni|Vital]] 507zbk1ljawil8ovto1dnzm7po4if2p 0 464473 6682993 6682147 2026-05-30T14:56:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682993 wikitext text/x-wiki [[File:Manjuvajramandala con 43 divinità - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|thumb|Thangka slika Manjuvadžra mandale]] '''Mandala''' (poudarek na prvem zlogu; [[sanskrt]] मण्डल, ''maṇḍala'' - dobesedno 'krog') je duhovna in / ali obredna geometrijska konfiguracija simbolov ali zemljevida (v [[šintoizem|šintoizmu]]) v indijskih religijah [[hinduizem|hinduizmu]], [[budizem|budizmu]], [[džainizem|džainizmu]] ali japonskem življenjskem slogu šintoizmu, ki predstavlja božanstva ali v primeru šintoizma, paradiž, [[kami]] ali dejansko svetišče.<ref name="M-W">{{navedi splet | title = mandala | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/mandala | year = 2008 | publisher = Merriam–Webster Online Dictionary | accessdate = 2008-11-19 }}</ref><ref name="M-W"/> V sodobni, tipično ameriški rabi, je 'mandala' postala generičen izraz za kateri koli diagram, grafikon ali geometrijski vzorec, ki kozmično metafizično ali simbolično predstavlja 'kozmos'; časovni mikrokozmos [[vesolje|vesolja]], čeprav je prvotno pomenil predstavljati celovitost in model same organizacijske strukture življenja - kozmični diagram, ki nam prikazuje naš odnos do neskončnega, svet, ki sega onkraj in znotraj naših možganov in teles. Osnovna oblika večine mandale je kvadrat s štirimi vrati, ki vsebujejo krog s sredinsko točko (sanskrt बिंदु – ''Bindu''). Vsaka vrata so v splošni obliki T.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kheper.net/topics/Buddhism/mandala.html |title=Kheper,''The Buddhist Mandala – Sacred Geometry and Art'' |accessdate=2019-08-09 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514052538/http://www.kheper.net/topics/Buddhism/mandala.html |url-status=dead }}</ref> Mandale imajo pogosto radialno ravnovesje.<ref name=SaylorIntroPDF>{{navedi splet|last=www.sbctc.edu (adapted)|title=Module 4: The Artistic Principles|url=http://www.saylor.org/site/wp-content/uploads/2011/12/Module-4.pdf|publisher=Saylor.org|accessdate=2 April 2012}}</ref> Izraz se v [[Rigveda|Rigvedi]] pojavlja kot ime odsekov dela, [[Vede|vedski]] obredi pa vse do danes uporabljajo mandale, kot je mandala Navagraha. Mandale se uporabljajo tudi v budizmu. V različnih duhovnih tradicijah se lahko mandale uporabijo za usmerjanje pozornosti praktikov in strokovnjakov, kot duhovno vodilo, za vzpostavljanje [[temenos|svetega prostora]] in kot pomoč [[meditacija|meditaciji]] in [[trans]]u. == Hinduizem == [[File:Vishnu Mandala.jpg|thumb|Mandala Višnu]] === Religiozni pomen === ''Yantra'' je podobna mandali, običajno je manjša in uporablja bolj omejeno barvno paleto. Lahko je dvodimenzionalna ali tridimenzionalna geometrijska kompozicija, ki se uporablja v ''sadhanah'', puja ali meditativnih ritualih in lahko v svojo zasnovo vključuje [[mantra|ntro]]. Predstavljala naj bi bivališče božanstva. Vsaka ''yantra'' je edinstvena in s pomočjo zapletenih simboličnih geometrijskih zasnov kliče božanstvo v prisotnost praktikanta. Po mnenju nekega učenjaka »Yantra deluje kot simbol razodetja kozmičnih resnic in kot poučna karta duhovnega vidika človeške izkušnje«.<ref>Khanna Madhu, ''Yantra: The Tantric Symbol of Cosmic Unity''. Thames and Hudson, 1979, p. 12.</ref> Številne ''yantre'' so glavne osredotočene točke za hindujsko tantrično prakso. Niso upodobitve ampak so žive, izkustvene, nedvojne resničnosti. Kot opisuje Khanna: <blockquote>Kljub kozmičnim pomenom je ''yantra'' v resnici živela. Zaradi odnosa Tantre med zunanjim svetom (makrokozmos) in človekovim notranjim svetom (mikrokozmos) je vsak simbol v ''yantri'' ambivalentno resonanten v notranji-zunanji sintezi in je povezan s subtilnim telesom in vidiki človeške zavesti.<ref>Khanna, Madhu, ''Yantra: The Tantric Symbol of Cosmic Unity''. Thames and Hudson, 1979, pp. 12-22</ref></blockquote> === Politični pomen === Indijski avtor Kautilya je v svojem delu o državni in gospodarski politiki ''Arthashastra'' (napisano v sanskrtu med 4. st. pr. n. št. in 2. st.pr. n. št.) oblikoval ''rajamandalo'' (''Raja-mandala'' – 'krog držav'). Opisuje kroge prijateljskih in sovražnih držav, ki obkrožajo kraljevo državo.<ref>Singh, Prof. Mahendra Prasad (2011). ''[https://books.google.com/books?id=80q_hd7ASdEC Indian Political Thought: Themes and Thinkers]''. Pearson Education India. {{ISBN|8131758516}}. pp. 11-13.</ref> V zgodovinskem, družbenem in političnem smislu se izraz 'mandala' uporablja tudi za označevanje tradicionalnih političnih formacij jugovzhodne Azije (na primer zveze kraljestev ali vazalnih držav). Zahodni zgodovinarji 20. stoletja so jo sprejeli iz starodavnega indijskega političnega diskurza kot sredstvo za izogibanje izrazu 'država' v konvencionalnem pomenu. Politike jugovzhodne Azije niso le ustrezale kitajskim in evropskim pogledom na teritorialno opredeljeno državo s fiksnimi mejami in birokratskim aparatom, ampak so se precej razlikovale v nasprotni smeri: političnost je bila določena glede na njeno središču in ne po mejah in ta je lahko sestavljena iz številnih drugih priključenih politik, ne da bi se podvrgle administrativni integraciji.<ref>{{navedi splet| url = http://epublications.bond.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1007&context=cewces_papers&sei-redir=1| title = Mandala: from sacred origins to sovereign affairs in traditional Southeast Asia | accessdate = 2011-12-11 | last = Dellios | first = Rosita | authorlink = | date = 2003-01-01 | website = | publisher = Bond University Australia}}</ref> Cesarstva, kot so [[Pagansko kraljestvo|Bagan]], Ayutaja, Čampa, [[Khmersko cesarstvo|Khmer]], Šrividžaja in Madžapahit, so v tem smislu znane kot 'mandale'. == Budizem == [[File:Painted 17th century Tibetan 'Five Deity Mandala', in the center is Rakta Yamari (the Red Enemy of Death) embracing his consort Vajra Vetali, in the corners are the Red, Green White and Yellow Yamari.jpg|thumb|Naslikans tibetansks ''Mandala s petimi božanstvi iz 17. stoletja'': v središču je Rakta Yamari (Rdeči sovražnik smrti), ki objema svojo sopotnico Vajro Vetali, na vogalih so rdeči, zeleni, beli in rumeni Yamaris, Muzej umetnosti Rubina]] [[File:Buddha mandala.jpg|thumb|right|Peščena slika prikazuje Budovo mandalo, ki je narejena kot del smrtnih ritualov med budističnimi Nevarci iz Nepalu.]] === Vadžrajana === {{glavni| Vadžrajana}} V vadžrajanskem budizmu so mandale izdelali tudi v pesku. So tudi ključni del meditacijskih praks Anutarajoga tantra ('neobvladljiva joga tantra' ali 'najvišja joga tantra', je izraz, ki se v tibetanskem budizmu uporablja v kategorizaciji ezoteričnih tantričnih indijskih budističnih besedil). ==== Vizualizacija učenja Vadžrajane ==== Lahko se pokaže, da mandala v vizualni obliki predstavlja bistvo bistva učenja Vadžrajane. Um je »mikrokozmos, ki predstavlja različne božanske sile pri delu v vesolju«.<ref>{{citation|url=https://books.google.com/books?id=SghdYBbMds0C&pg=PA343 |title=Encyclopedia of New Age Beliefs: The New Age Movement |author=John Ankerberg, John Weldon |page=343|isbn=9781565071605 |year=1996 }}</ref> Mandala predstavlja naravo 'Čiste dežele', razsvetljenega uma. Primer te vrste mandale je Vadžrabhairaja mandala - svilena tapiserija, pletena s pozlačenim papirjem, ki prikazuje razkošne elemente, kot so krone in nakit, kar daje predmetu tridimenzionalen učinek.<ref>{{navedi splet|title=Vajrabhairava Mandala|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/37614|website=The Metropolitan Museum of Art|publisher=The Metropolitan Museum of Art|accessdate=19 November 2017}}</ref> ===== Gora Meru ===== Mandala lahko predstavlja tudi celotno vesolje, ki je z goro Meru tradicionalno upodobljeno kot ''os mundi'' v središču, obkrožena s celinami.<ref>Mipham (2000) pp. 65,80</ref> En primer je ''Kozmološka mandala z goro Meru''[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/39738], svilena [[tapiserija]] iz dinastije Yuan, ki služi kot diagram tibetanske kozmologije, ki so jo Kitajski dobili iz Nepala in Tibeta.<ref>{{navedi splet|title=Cosmological Mandala with Mount Meru|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/39738|website=The Metropolitan Museum of Art|publisher=The Metropolitan Museum of Art|accessdate=19 November 2017}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Watt|first1=James C.Y.|title=The World of Khubilai Khan: Chinese Art in the Yuan Dynasty|date=2010|publisher=Yale University Press|location=New York|page=247|url=https://www.metmuseum.org/art/metpublications/The_World_of_Khubilai_Khan_Chinese_Art_in_the_Yuan_Dynasty#|accessdate=19 November 2017}}</ref> ===== Modrost in nestalnost ===== V mandali navadno zunanji krog ognja simbolizira modrost. Obroč z osmimi pokopališči <ref>{{navedi splet|url=http://www.bdcu.org.au/scw/thanka.html |title=A Monograph on a Vajrayogini Thanka Painting |date=13 August 2003 |publisher= |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20030813002533/http://www.bdcu.org.au/scw/thanka.html |archivedate=13 August 2003 |df= }}</ref> predstavlja budistično prepričanje, naj se vedno spominja smrti in nespremenljivosti, s katero je prepojena [[samsara]]: »take lokacije so bile uporabljene za spopadanje in uresničitev prehodne narave življenja«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.yoniversum.nl/dakini/charnel_g.html|title=Charnel- and Cremation Grounds|first=Rufus C.|last=Camphausen|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016}}</ref> Drugje opisan: »znotraj gorečega mavričnega nimba in obkroženega s črnim obročem ''vajras'' je glavni zunanji obroč prikazan kot osem imenitnih razlogov, ki poudarjajo nevarnost človeškega življenja«. (''Vajra'' je orožje, ki se uporablja kot obredni predmet, ki simbolizira lastnosti diamanta (neuničljivost) in gromozanskega vretena (neustavljiva sila)).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sootze.com/tibet/mandala.htm |title=Archived copy |accessdate=2006-11-25 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060303134523/http://www.sootze.com/tibet/mandala.htm |archivedate=2006-03-03 |df= }}</ref> Znotraj teh obročev ležijo stene same palače mandala, natančneje kraj, ki ga naseljujejo božanstva in Bude. ===== Petero Bud ===== Ena dobro znanih vrst mandale je mandala ''petero Bud'', arhetipske oblike Bude, ki vključujejo različne vidike razsvetljenja. Takšni Bude so upodobljeni glede na šolo budizma in celo posebnega namena mandale. Skupna mandala te vrste je ''Pet Bud modrosti'' ali ''tathagat'' (približno pet ''Tirthankara''), Bude Vairocana, Aksobhja, Ratnasambhava, Amitabha in Amoghasiddhi. Ko je vzporejena z drugo mandalo, ki prikazuje ''Pet kraljev modrosti'', to tvori ''Mandalo dveh kraljestev''. ==== Prakticiranje ==== [[File:Painted 19th century Tibetan mandala of the Naropa tradition, Vajrayogini stands in the center of two crossed red triangles, Rubin Museum of Art.jpg|thumb|Tantrična mandala Vadžrajogini]] Mandale pogosto uporabljajo tantrični budisti kot pomoč pri meditaciji. Mandala je »podpora meditirajoči oseb«, nekaj, kar je treba večkrat premišljevati do nasičenosti, tako da se podoba mandale v celoti ponotranji tudi v najmanjših podrobnostih, nato pa jo je mogoče priklicati in razmišljati po volji, kot jasna in živo vizualizirana slika. Z vsako mandalo prihaja tisto, kar Tucci imenuje »njena povezana liturgija ..., vsebovana v besedilih, imenovanih tantre« <ref>{{navedi splet|url=http://www.asianart.com/mandalas/tibet.html|title=The Mandala in Tibet|author=|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016}}</ref>, poučuje praktikante, kako naj mandalo narišejo, gradijo in vizualizirajo ter nakazujejo, da bodo mantre recitirali med njeno obredno uporabo. Z vizualizacijo 'čistih dežel' se človek nauči razumeti doživljanje samega sebe kot čisto in kot bivališče razsvetljenja. Zaščita, ki jo po našem mnenju potrebujemo, je od lastne pameti, pa tudi od zunanjih virov zmede. V mnogih tantričnih mandalah ta vidik ločevanja in zaščite od zunanjega samsaričnega sveta prikazujejo »štirje zunanji krogi: očiščevalni ogenj modrosti, krog vajre, krog z osmimi grobovi, krog lotosa«. Obroč vajr tvori povezano obliko v smislu ograje, ki poteka po obodu zunanjega kroga mandale.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jyh.dk/indengl.htm#Circles|title=Mandala|author=|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016|archive-date=2016-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161223225316/http://www.jyh.dk/indengl.htm#Circles|url-status=dead}}</ref> Kot meditacija o stalnosti (osrednje učenje budizma) se po dneh ali tednih ustvarjanja zapletenega vzorca peščene mandale pesek zdrgne v kup in prelije v telo tekoče vode, da se širi blagoslov mandale. ==== Daritve ==== [[File:Chenrezig Sand Mandala.jpg|thumb|Avalokitešvarova peščena mandala, ki je nastala v občinski hiši v Združenem kraljestvu ob obisku Dalajlame maja 2008]] ''Darilna mandala'' <ref>{{navedi splet|url=http://studybuddhism.com/en/tibetan-buddhism/tantra/buddhist-tantra/what-is-a-mandala|title=What Is a Mandala?|website=studybuddhism.com}}</ref> v [[tibetanski budizem|tibetanskem budizmu]] je simbolično darilo celotnega vesolja. Vsak zapleten detajl teh mandal je določen v tradiciji in ima posebne simbolne pomene, pogosto na več kot eni ravni. Medtem ko zgornja mandala predstavlja čisto okolico Bude, ta mandala predstavlja vesolje. Ta vrsta mandale se uporablja za daritve, med katerimi se simbolno ponuja vesolje Budi ali svojemu učitelju. V vadžrajanski praksi je lahko 1.000.000 teh ponudb mandale del predhodnih praks, preden študent sploh začne dejanske tantrične prakse. Ta mandala je na splošno strukturirana po vzoru vesolja, kot ga poučuje v budističnem klasičnem besedilu ''Abhidharma-kośa'', z goro Meru v središču, obkroženo s celinami, oceani in gorami, itd === Šingon budizem === Ena japonska veja mahajanskega budizma - šindonski budizem – tudi pogosto uporablja mandale v svojih obredih, čeprav se te mandale razlikujejo. Ko se je ustanovitelj Kukai vrnil s svojega usposabljanja na Kitajskem, je prinesel nazaj dve mandali, ki sta postali osrednji v Šingon obredu: mandala iz kraljestva Womb in mandala Diamantnega kraljestva. Ti dve mandali sta vključeni v obrede iniciacije ''abhiseka'' za nove študente, bolj znane kot ''Kechien Kanjō'' (結縁灌頂). Skupna značilnost tega obreda je, da novincu iniciacije zavežejo oči in jim naredijo cvet na obe mandali. Kjer roža dežela pomaga pri določanju, katerim skrbniškim božanstvom naj sledijo inicianti. Peščene mandale, kakršne najdemo v tibetanskem budizmu, v šingonskem budizmu ne prakticirajo. === Ničiren budizem === Mandala v Ničirenskem budizmu se imenuje ''moji-mandala'' (文字曼陀羅) in je papirnati svitek ali lesena tablica, katere napis je sestavljen iz kitajskih znakov in srednjeveško-sanskrtske pisave, ki predstavljajo elemente budističnega razsvetljenja, zaščitna budistična božanstva in nekatere budistične koncepte. Imenovan ''Gohonzon'', ga je v poznem 13. stoletju najprej opisal Ničiren, ustanovitelj te veje japonskega budizma. ''Gohonzon'' je glavni predmet čaščenja v nekaterih ničirenskih šolah in edini v drugih, ki menijo, da je najvišji predmet čaščenja kot utelešenje vrhovne dharme in ničirenovega notranjega razsvetljenja. Sedem znakov Namu Myōhō Renge Kyō, ki veljajo za ime vrhovne dharme, pa tudi priziv, ki ga verniki prepevajo, so zapisani v središče vseh ''Gohonzonov'' iz Ničiren-sekte, katerih videz se lahko razlikuje glede na posamezno šolo in druge dejavnike. == Mezoameriške kulture == === Majevsko ''Tzolk'in'' kolo === [[File:Mayan_Compass_2.jpg|thumb|right| Majevsko ''Tzolk'in'' kolo iz leta 498.]] Majevska civilizacija je bila ena od številnih vzporednic med vzhodno in mezoameriško kulturo oblike koledarjev, podobnih mandali.<ref>{{Navedi splet |url=http://frontiers-of-anthropology.blogspot.com/2012/01/mayan-mandala.html |title=Frontiers of Anthropology — The Mayan Mandala |accessdate=2019-08-10 |archive-date=2018-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180705124824/http://frontiers-of-anthropology.blogspot.com/2012/01/mayan-mandala.html |url-status=dead }}</ref> Po obliki in funkciji so ''Kalačakre'' ('Kolo časa') podobne peščenim mandalam tibetanskih budistov <ref>[http://www.human-resonance.org/maya.html Mandalas of the Maya: Celestial Waters and the Auroral Plumes of Tláloc]</ref>. Kolo ''tzolk'in'' ima 260 segmentov, kar preseneča, saj so Maji vedeli, da ima koledarsko leto 365 dni. Vključitev specifične številke 260 pa bi se lahko nanašala na 26.000 letni cikel precejšnje enakonočja. Če bi bilo tako, bi to kazalo na zavestno zavedanje teh velikih časovnih ciklov. Konec koncev je bil simbol verjetno uporabljen za obredne namene in za merjenje intervala številnih 9-mesečnih intervalov, kot so nosečnost, čas gojenja nekaterih pridelkov in obredi, ki so se izvajali na 260-dnevnem razmiku vsako leto, na primer, pomlad in jesen. Ta majevska simbolika je celo prodrla v novodobno simboliko kot ''Dreamspell'' (delno ezoterični koledar iz leta 1987 in izšel kot družabna igra leta 1992), ki jo je razvil José Argüelles. Včasih ga opisujejo kot pristno majevsko mandalo, saj jo navdihujejo elementi ''Tzolk'inovega'' kolesa časa === Azteški Sončni kamen === [[Azteški sončni kamen]] je nekoč veljal za njihov ekvivalent tzolkinskemu koledarju, zdaj pa velja, da je to slovesna predstavitev celotnega vesolja, kot ga vidi azteški verski razred, na nek način podoben mandali. Najzgodnejše interpretacije kamna se nanašajo na njegovo uporabo kot koledar. Mehiški antropolog Antonio de León y Gama je leta 1792, dve leti po najdbi kamna, napisal traktat o azteškem koledarju in kamen uporabil kot osnovo.<ref>Antonio de León y Gama: ''Descripción histórica y cronológica de las dos piedras'' [http://memory.loc.gov/service/rbc/rbc0001/2006/2006kislak2/2006kislak2.pdf León y Gama]</ref> Nekateri krogi glifov so glifi za dneve v mesecu <ref name="colonial_latin_america_p23">K. Mills, W. B. Taylor & S. L. Graham (eds), ''Colonial Latin America: A Documentary History'', 'The Aztec Stone of the Five Eras', p. 23</ref>. Štirje simboli, vključeni v Ollin glif, predstavljajo štiri prejšnja sonca, za katera je Mehika verjela, da jih je prešla zemlja.<ref>{{navedi knjigo|title=State and Cosmos in the Art of Tenochtitlan|last=Townsend|first=Casey|publisher=Dumbarton Oaks|year=1979|isbn=|location=Washington, DC|pages=|quote=|via=}}</ref> Drugi vidik kamna je njegov verski pomen. Ena teorija je, da obraz v središču kamna predstavlja Tonatiuh, azteško božanstvo sonca. Prav zaradi tega je kamen postal znan kot ''Sončni kamen''. Richard Townsend je predlagal drugačno teorijo in trdil, da figura v središču kamna predstavlja Tlaltecuhtli, mehiško zemeljsko božanstvo, ki je značilno za mite o ustvarjanju Mehike. Sodobni arheologi, denimo tisti iz Nacionalnega muzeja antropologije v Ciudad de Mexico verjamejo, da je bolj verjetno, da so ga uporabljali predvsem kot ceremonialni vodnjak ali obredni oltar za gladiatorske žrtve kot pa astrološko ali astronomsko referenco.<ref name="getty.edu">[https://www.getty.edu/research/exhibitions_events/exhibitions/obsidian_mirror/aztec_calendar_stone.html Getty Museum, "Aztec Calendar Stone"] ''getty.edu'', accessed 22 August 2018</ref> Še ena značilnost kamna je njegov možni geografski pomen. Štiri točke se lahko nanašajo na štiri zemeljske vogale ali na kardinalne točke. Notranji krogi lahko izražajo tako prostor kot čas.<ref>K. Mills, W. B. Taylor & S. L. Graham (eds), ''Colonial Latin America: A Documentary History'', 'The Aztec Stone of the Five Eras', pp. 23, 25</ref> Končno je tu politični vidik kamna. Morda naj bi bil Tenochtitlan prikazan kot središče sveta in zato kot središče oblasti <ref>K. Mills, W. B. Taylor & S. L. Graham (eds), ''Colonial Latin America: A Documentary History'', 'The Aztec Stone of the Five Eras', pp. 25-6</ref>. Townsend stoji za to idejo in trdi, da majhni glifi dodatnih datumov med štirimi prejšnjimi sonci - 1 kremen (''Tecpatl''), 1 dež (''Atl'') in 7 opica (''Ozomahtli'') - predstavljajo zadeve, ki so povezane z zgodovino Mehike. Na primer trdi, da 7 opica predstavlja pomemben dan za kult skupnosti znotraj Tenochtitlana. Njegova trditev je podprta tudi s prisotnostjo imena mehiškega vladarja Moctezuma II. na delu. Ti elementi utemeljujejo kamnovo ikonografijo v zgodovini in ne mitu ter legitimnosti države v kozmosu.<ref>{{navedi knjigo|title=State and cosmos in the art of Tenochtitlan|url=https://archive.org/details/bwb_W8-BBI-612|last=Townsend|first=Richard Fraser|date=1997-01-01|publisher=Dumbarton Oaks, Trustees for Harvard University|isbn=9780884020837|location=|pages=|oclc=912811300|quote=}}</ref> == Krščanstvo == [[File:Marsh-chapel-window.jpg|thumb|right|Okno rozeta v kapeli Velikega petka pod nadzorom Walterja Pahnkeja]] V krščanstvu prevladujejo oblike, ki spominjajo na mandale: [[keltski križ]], [[rožni venec]], [[svetniški sij]], [[mandorla]], [[Okulus (arhitektura)|okulus]], [[trnova krona]], okno [[rozeta (arhitektura)|rozeta]], rožni križ in [[labirint]] na tleh [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnice v Chartresu]]. Labirint predstavlja potovanje od zunanjega sveta do notranjega svetega središča, kjer je Božansko. [34] [[Kozmatsko delo|Kozmatski]] [[Tlak (arhitektura)|tlaki]], vključno s tistim v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]], so geometrijski mandali podobni mozaični vzorci iz Italije iz 13. stoletja. Verjame se, da Veliki tlak v Westminstrski opatiji uteleša božansko in kozmično geometrijo kot sedež ustoličenja angleških monarhov. [35] Podobno je mogoče številne iluminacije [[Hildegarda iz Bingna|Hildegarde iz Bingna]] uporabiti kot mandale, pa tudi številne slike ezoteričnega krščanstva, kot v krščanskem [[Hermetizem|hermetizmu]], krščanski [[alkimija|alkimiji]] in rozenkrojceriji. Alkimist, matematik in astrolog [[John Dee]] je razvil geometrijski simbol, ki ga je poimenoval ''Sigillum Dei'' – 'pečat božji' in označil univerzalni geometrijski red, v katerega so vdelana imena nadangelov, ki izhajajo iz prejšnjih oblik ''clavicula salomonis'' ali ''Salomonov ključ''. [[File:Sloane3188-john dee.png|thumb|right|’Pečat božji'; mistični heptagramski simbol, ki ga je sestavil Dee]] Layerjev spomenik iz zgodnjega 17. stoletja, marmorna večbarvna plastika v cerkvi svetega Janeza Krstnika, Maddermarket v Norwichu, je redek primer krščanske ikonografije, ki absorbira alkemični simbolizem za ustvarjanje mandale v zahodni pogrebni umetnosti. == Mandale v perzijski umetnosti == V perzijski islamski teozofiji je vsak od nas del Boga. Od sonca smo ločeni kot sončni žarki in vedno moramo imeti v mislih, da imamo v sebi božansko svetlobo, ki je vir ljubezni. Ta svetloba nam vedno pokaže pravo pot za rast in iskanje poti do našega izvora. Zato je v perzijskem motivu šamseh [https://www.farwayart.com/blog/persian-mandalas-in-home-decors], ki simbolizira sonce, središče kjer je simbol boga ali vir energije. Ta majhen krog je obdan s številnimi drugimi krogi ali poligoni z istim središčem, vendar v različnih velikostih. Ti krogi so sončni žarki, ki simbolizirajo vsako božje bitje. Vsako bitje se nagiba k Bogu, zato je namen življenja doseči vir energije, ki je v nekaterih navedbah omenjen kot čista ljubezen. Nekateri smo bližje svojemu izvoru, medtem ko nekateri od nas čakajo dolgo pot. Tako kot v Šamsehu so tudi nekateri krogi manjši, zato bližje središču. Motiv šamseh je bil v času [[Safavidi|Safavidov]] v [[Iran]]u divje uporabljen. Safavidi so bili med najpomembnejšimi iranskimi rodbinami v umetnosti, arhitekturi, astrologiji, filozofiji in teozofiji. Izjemen primer motiva šamseh bi bil strop [[Džamija šeika Lotfalāha|džamije šeika Lotfalāha]] v [[Isfahan]]u. Perzijski motiv šamseh je naslikan na bakreni plošči. Umetnost ročnega slikanja in emajliranja se v [[Perzijščina|farsiju]] imenuje ''meenakari''. == Zahodne psihološke interpretacije == Po besedah umetniške terapevtke in svetovalke za duševno zdravje Susanne F. Fincher dolgujemo ponovnemu uvajanju mandal v moderno zahodno misel Carlu Jungu, švicarskemu analitičnemu psihologu. V svojem pionirskem raziskovanju nezavednega z lastnim likovnim ustvarjanjem je Jung opazoval motiv kroga, ki se je spontano pojavil. Risbe v krogu so odsevale njegovo notranje stanje v tistem trenutku. Poznavanje filozofskih spisov Indije je Junga spodbudilo, da je sprejel besedo 'mandala', s katero je opisal te krožne risbe, ki jih je naredil on in njegovi pacienti. Jung je v svoji avtobiografiji zapisal: {{citatni blok|Vsako jutro sem v zvezek narisal majhno krožno risbo, ... ki je bila videti, da ustreza mojemu takratnemu notranjemu položaju. … Šele postopoma sem odkril, kaj je v resnici mandala:… jaz, celost osebnosti, ki je, če gre vse po redu, harmonično.|Carl Jung|''Memories, Dreams, Reflections'', pp. 195–196.}} Jung je spoznal, da se potreba po mandalah pojavlja v trenutkih intenzivne osebne rasti. Njihov videz kaže na to, da v psihi poteka temeljit postopek ponovnega uravnoteženja. Rezultat postopka je bolj zapletena in bolje integrirana osebnost. {{citatni blok | Mandala služi konzervativnemu namenu - namreč obnoviti predhodno obstoječi red. A služi tudi ustvarjalnemu namenu, da daje izraz in obliko nekaj, kar še ne obstaja, nekaj novega in edinstvenega. ... Proces je vzpenjajoče se spirale, ki raste navzgor, hkrati pa se vedno znova vrača v isto točko.|C. G. Jung|'' Človek in njegovi simboli '', str. 225}} Ustvarjanje mandal pomaga stabilizirati, vključevati in ponovno urejati notranje življenje.<ref>see Susanne F. Fincher: ''Creating Mandalas: For Insight, Healing, and Self-Expression'', pp. 1 - 18</ref> Po mnenju psihologa Davida Fontana lahko njena simbolična narava pomaga »doseči postopno globlje ravni nezavednega in na koncu pomaga meditatorju, da doživi mistični občutek enosti z dokončno enotnostjo, iz katere izhaja kozmos v vseh njegovih mnogovrstnih oblikah«.<ref>See David Fontana: ''Meditating with Mandalas'', p. 10</ref> == V arheologiji == [[File:Bihu Loukon - Starfort.jpg|thumb|Pogled na mandalo iz zraka leta 2013 iz Google Earth v zvezni državi Maklang v Manipurju v Indiji]] Eno najintenzivnejših arheoloških odkritij v zadnjih letih, ki bi lahko na novo opredelilo zgodovino vzhodne misli in tradicije mandale, je odkritje petih velikanskih mandal v dolini Manipur, narejenih s slikami Google Earth. Maklangski geoglif je na riževem polju na zahodu mesta Imfal, glavnem mestu Manipurja, morda največja svetovna mandala, zgrajena v celoti iz blata. Lokacija ni bila odkrita do leta 2013, saj je bila celotna struktura vidna samo prek satelitskih posnetkov Google Earth. Celo riževo polje, lokalno znano kot [[Bihu Loukon]], je vlada Manipurja istega leta zaščitila in ga istega leta razglasila za zgodovinski spomenik in najdišče. Lokacija leži 12&nbsp;km zračne razdalje od Kangle z GPS koordinatama 24 ° 48 ' S in 93 ° 49 ' E. Zajema skupno površino približno 224.161,45 kvadratnih metrov. Ta kvadratna mandala ima štiri podobna štrleča pravokotna 'vrata' v kardinalnih smereh, ki jih na levi in desni strani ščitijo podobna, vendar manjša pravokotna 'vrata'. Znotraj kvadrata je osem cvetnih listov ali žarkasta zvezda, ki jih domačini imenujejo Maklang 'utrdba zvezd', v središču pa pokriva približno 50.836,66 kvadratnih metrov. Odkrivanje drugih petih velikanskih mandal v dolini Manipur poteka tudi s programom Google Earth. Pet velikanskih mandal, na primer, Sekmai mandala, Heikakmapal mandala, Phurju mandala dvojčka in Sangolmang mandala, so na zahodnem bregu reke Iril.<ref>Wangam, Somorjit (2018). ''World's Largest Mandalas from Manipur and Carl Jung's Archetype of the Self'', p. 25-33. NeScholar, ed. Dr. R.K.Nimai Singh ,Imphal. {{ISSN|2350-0336}}.</ref> == V arhitekturi == [[File:Borobudur Mandala.svg|thumb|right|Tloris Borobudurja v obliki mandale]] [[Budistična arhitektura]] je pogosto uporabljala mandale kot osnovo ali tloris načrtovanja budističnih struktur, vključno s kompleksom [[Budistični tempelj|templjev]] in [[Stupa (zgradba)|stup]]. Odmeven primer mandale v arhitekturi je [[Borobudur]] iz 9. stoletja na Srednji [[Java|Javi]] v [[Indonezija|Indoneziji]]. Zgrajen je kot velika stupa, obdan z manjšimi, razporejenimi na terasah, oblikovanih kot stopničasta piramida in če gledamo od zgoraj, ima obliko velikanske tantrične budistične mandale, hkrati pa predstavlja budistično kozmologijo in naravo uma.<ref name="Wayman">{{cite conference|author=A. Wayman| title=Reflections on the Theory of Barabudur as a Mandala| book-title=Barabudur History and Significance of a Buddhist Monument| publisher=Asian Humanities Press| location=Berkeley| year=1981}}</ref> Drugi templji iz istega obdobja, ki imajo tudi tloris mandale, vključujejo [[Sewu]], [[Plaosan]] in [[Prambanan]]. Podobno zasnovo mandale je mogoče opaziti tudi v Kambodži, na Tajskem in v Mjanmaru. == V znanosti == [[File:Hexapoda phylogenetic tree.png|thumb|Filogenetsko drevo Hexapoda (žuželke in njihovi šestnožni sorodniki). Takšna drevesa so poimenovali ''filogenetske mandale''.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Hasegawa|first=Masami|title=Phylogeny mandalas for illustrating the Tree of Life|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=117|pages=168–178|doi=10.1016/j.ympev.2016.11.001|pmid=27816710|year=2017}}</ref>]] Krožni diagrami se pogosto uporabljajo v filogenetiki, zlasti za grafično predstavitev filogenetskih razmerij. Evolucijska drevesa pogosto vključujejo številne vrste, ki so priročno prikazane na krožnem drevesu, s podobami vrst, ki so prikazane na obodu drevesa. Take diagrame imenujemo filogenetske mandale. == V sodobni rabi == Modna oblikovalka Mandali Mendrilla je zasnovala interaktivno umetniško instalacijo, imenovano ''Mandala želja'' (Modri lotos drevo želja), izdelano iz svile in okolju prijaznega tekstilnega črnila, razstavljena v Muzeju umetnosti Kitajske v Šanghaju novembra 2015. Vzorec obleke je temeljil na Goloka Yantra mandali, oblikovaia kot lotos z osmimi cvetnimi listi. Obiskovalce so pozvali, da izrazijo željo na obleki skulpture, ki jo bodo odnesli v Indijo in jo darovali pravemu živemu drevesu želja.<ref>{{navedi splet|url=http://formsofdevotion.org/china-art-museum-in-shanghai/|title=China Art Museum in Shanghai - Forms of Devotion|author=|date=|publisher=|accessdate=10 October 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://wall.hr/fashion/izlozena-haljina-mandali-mendrile-hit-je-izlozbe-u-najvecem-kineskom-muzeju/|title=Haljinu "Mandala of Desires" dnevno posjećuje čak 30 000 ljudi!|publisher=}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="5"> File:元 緙絲 須彌山曼陀羅-Cosmological Mandala with Mount Meru MET DP276037.jpg|[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/39738 Kozmološka mandala z goro Meru], svilena tapiserija, Kitajska via Metropolitan Museum of Art File:元 緙絲大威德金剛曼陀羅-Vajrabhairava Mandala MET DT841.jpg|[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/37614 Vadžrabhairava mandala], svilena tapiserija, Kitajska via Metropolitan Museum of Art File:Sri Yantra 256bw.gif|Diagramična risba Šri Yantre, ki prikazuje zunanji kvadrat s štirimi vrati v obliki črke T in osrednjim krogom File:Vishnu Mandala.jpg|Višnu mandala (tradicionalno najdena v Nepalu) File:Painted 19th century Tibetan mandala of the Naropa tradition, Vajrayogini stands in the center of two crossed red triangles, Rubin Museum of Art.jpg|Naslikana tibetanska mandala (19. stoletje) iz tradicije Naropa, stoji Vadžrajogini v središču dveh prekrižanih rdečih trikotnikov, Rubin Museum of Art File:Medicine Buddha painted mandala with goddess Prajnaparamita in center, 19th century, Rubin.jpg| Slikana butanska medicinska Buda mandalo z boginjo Prajnaparamito v središču, 19. stoletje, Rubin Museum of Art File:Mandala of the Six Chakravartins.JPG|Mandala šest Čakravartin File:Vajravarahi Mandala.jpg|Vadžravarahi mandala |Kalačakra mandala File:Sankhitta Sangheyani Cosmography.jpg|Džainistični kozmološki diagrami in tekst. File:Mandala Golden Flower Jung.JPG|Mandala painted by a patient of Carl Jung File:Mahavra 1900 art.jpg|Džain slika Mahavira File:Kalachakra mandala in a special glass pavilion.jpg|Kalačakra mandala v posebnem steklenem paviljonu. Budistični romarji trikrat obidejo paviljon v smeri urinega kazalca. Burjatija, 16. julij 16 2019 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin}} * Brauen, M. (1997). ''The Mandala, Sacred circle in Tibetan Buddhism'' Serindia Press, London. * Bucknell, Roderick & Stuart-Fox, Martin (1986). ''The Twilight Language: Explorations in Buddhist Meditation and Symbolism''. Curzon Press: London. {{ISBN|0-312-82540-4}} * Schuyler V. Cammann (1950). ''Suggested Origin of the Tibetan Mandala Paintings'' The Art Quarterly, Vol. 8, Detroit. * Cowen, Painton (2005). ''The Rose Window'', London and New York, (offers the most complete overview of the evolution and meaning of the form, accompanied by hundreds of colour illustrations.) * Crossman, Sylvie and Barou, Jean-Pierre (1995). ''Tibetan Mandala, Art & Practice'' The Wheel of Time, Konecky and Konecky. * Fontana, David (2005). "Meditating with Mandalas", Duncan Baird Publishers, London. * {{navedi knjigo |first=Peter|last=Gold |authorlink= |title= Navajo & Tibetan sacred wisdom: the circle of the spirit |url=https://archive.org/details/navajotibetansac00gold|year=1994 |isbn= 0-89281-411-X}} Rochester, Vermont: Inner Traditions International. * Mipham, Sakyong Jamgön (2002) ''2000 Seminary Transcripts Book 1'' Vajradhatu Publications {{ISBN|1-55055-002-0}} * Somorjit, Wangam (2018). "World's Largest Mandalas from Manipur and Carl Jung's Archetype of the Self", neScholar, vol.04, Issue 01, ed.Dr. R.K. Nimai Singh {{ ISSN|2350-0336}} * Tucci, Giuseppe (1973). ''The Theory and Practice of the Mandala'' trans. Alan Houghton Brodrick, New York, Samuel Weisner. * Vitali, Roberto (1990). ''Early Temples of Central Tibet'' London, Serindia Publications. * Wayman, Alex (1973). ''"Symbolism of the Mandala Palace"'' in ''The Buddhist Tantras'' Delhi, Motilal Banarsidass. {{refend}} == Literatura == * Grotenhuis, Elizabeth Ten (1999). Japanese mandalas: representations of sacred geography, Honolulu: University of Hawai'i Press ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Mandalas}} *[http://kalachakranet.org/mandala_introduction.html Introduction to Mandalas] *[http://losangsamten.com/mandalas.html Mandalas in the Tradition of the Dalai Lamas' Namgyal Monastery by Losang Samten] * {{navedi knjigo |author=Kossak, S| title= Sacred visions : early paintings from central Tibet | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1998 | url= http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/101557}} (see index) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Budistična umetnost]] [[Kategorija:Religiozna filozofija in doktrina]] [[Kategorija:Verski simboli]] [[Kategorija:Budizem]] [[Kategorija:Hinduizem]] h81il9ugt28c709st1su2mgp7qhkelc 0 467548 6682936 6563769 2026-05-30T13:19:44Z ~2026-32305-12 260806 6682936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | image = Mestni-PO-Škofja-Loka.jpg | caption = Grb Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka | alt = Mestni pihalni orkester Škofja Loka | Background = group_or_band | origin = [[Škofja Loka]], {{SVN}} | genre = {{hlist|[[godba]]|[[koračnice]]|[[narodnozabavna glasba]]|[[klasika]]|[[filmska glasba]]}} | years_active = {{start date|1876}}–danes }} '''Mestni pihalni orkester Škofja Loka''' je ljubiteljski [[pihalni orkester]] iz [[Škofja Loka|Škofje Loke]]. Ustanovljen je bil leta [[1876]]. Vodi ga [[dirigent]] [[Roman Grabner|Matjaž Škoberne]]. == O orkestru == Ustanovitev godbe sega v leto [[1876]]. 20-članska zasedba '''Godbe prostovoljnega gasilskega društva''' iz začetka 20. stoletja je kasneje delovala kot '''sokolski orkester''' in '''Godba Lubnik'''. Njegova glasba ni utihnila niti med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]].<ref>{{navedi splet |author=Irena Jerala |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YCR8LAPX/6f869c83-e486-42bd-90e8-fba830be3cc0/PDF |title=Prosti čas Ločanov med obema vojnama 1918–1941 |accessdate=31.10.2019 |series=Loški razgledi 39 (1992) |website=www.dlib.si |pages=47–74}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Irena Jerala |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AN0DHE0N/3da31476-07b9-4dd5-97ea-581adbe163d9/PDF |title=Prosti čas Ločanov med obema vojnama 1918–1941 (2. del) |accessdate=31.10.2019 |series=Loški razgledi 41 (1994) |website=www.dlib.si |pages=161–179}}</ref> Včasih je deloval pod imenom '''Pihalni orkester Škofja Loka'''.<ref name="70 let">Franc Križnar: ''70 let Pihalnega orkestra Škofja Loka''</ref> Danes orkester deluje kot samostojno društvo v javnem interesu in šteje preko 50 članov. Nastopa na prireditvah v okviru domače [[Občina Škofja Loka|škofjeloške občine]] in širše, občasno tudi v tujini. Bili so že v [[Avstrija|Avstriji]], [[Belgija|Belgiji]], [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]], [[Nemčija|Nemčiji]], pa na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref name="Loka jo piha 140">Franc Križnar: ''Od Godbe prostovoljnega gasilskega društva in Sokola do Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka (1876–2016)''</ref> == Loka jo piha == [[Slika:Mestni-PO-Škofja-Loka-jo-piha-140-let.jpg |alt=Loka jo piha: 140 let |sličica | Na ovitku albuma ''[[Loka jo piha: 140 let]]'' je Mestni pihalni orkester Škofja Loka slikan v središču [[Škofja Loka|Škofje Loke]] skupaj z dirigentom [[Roman Grabner|Romanom Grabnerjem]].]] Od leta [[2009]] orkester organizira v Škofji Loki odmeven mednarodni festival pihalnih orkestrov ''Loka jo piha''. Na njem sodelujejo tako domače godbe in pihalni orkestri kot tudi gostje iz tujine.<ref name="Loka jo piha 140" /> == Dirigenti orkestra == * [[Oton Sadar]] * [[Zoran Pianetzki st.]] (1909–1911) * [[Jožef Trmota]] (1911–1912) * [[Josip Eliška]] (1912–1913) * [[Anton Pöschl]] (1913) * [[Zoran Pianetzki ml.]] (1925–1927) * [[Jože Matek]] * [[Edvard Lipovšek]] * [[Lojze Štajer]] (–1952) * [[Miško Gal]] (1952–1954) * [[Oskar Škulj]] (1954–) * [[Ivo Gulić]] (1957–1974, 1986–2006) * [[Franc Sever (glasbenik)|Franc Sever]] (1974–) * [[Janez Ravnihar]] (1976–1985) * [[Velimir Piskač]] (1985–) * [[Roman Grabner]] (2006–danes) {{stublist}} == Nagrade in priznanja == * [[2001]] ''Državno tekmovanje slovenskih godb'', '''zlata plaketa''' * [[2002]] ''Državno tekmovanje slovenskih godb'', '''zlata plaketa''' * [[2003]] Škofja Loka: ''Priznanja Občine Škofja loka za leto 2003'', '''zlati grb Občine Škofja Loka''' (dirigent Ivo Gulić za petdesetletno delovanje na področju kulturnega in javnega življenja v občini)<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STF0KFP2 |author=Jernej Tavčar |title=Priznanja Občine Škofja loka za leto 2003 |accessdate=17.10.2019 |series=Loški razgledi 59 (2012) |website=www.dlib.si |pages=181–183}}</ref> * [[2013]] Ormož: ''18. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2013'', '''zlata plaketa''' (kategorija do 40 članov), '''pokal Vinka Štrucla''' (za doseženo prvo mesto)<ref>{{navedi splet |url=https://www.jskd.si/glasba/instrumentalna/prireditve_instrumentalna/drzavne/godbe_zabavno_13/godbe_zabavno_13_uvod.htm |title=Tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov za pokal Vinka Štrucla spodbuja programe zabavne glasbe za pihalne orkestre |accessdate=17.10.2019 |series=JSKD: glasba / instrumentalna glasba / zabavno |website=www.jskd.si |archive-date=2019-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191002195238/https://www.jskd.si/glasba/instrumentalna/prireditve_instrumentalna/drzavne/godbe_zabavno_13/godbe_zabavno_13_uvod.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://ktv-ormoz.si/z-18-tekmovanja-godb-slovenije-v-zabavnem-programu-za-pokal-vinka-stricla-2013/ |title=Z 18. tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2013 |accessdate=17.10.2019 |series=KTV Ormož: Novice |website=ktv-ormoz.si |date=9.11.2013}}</ref> * [[2016]] Škofja Loka: ''Priznanja Občine Škofja loka za leto 2016'', '''zlati grb Občine Škofja Loka''' (ob 140-letnici delovanja na področju kulture)<ref>{{navedi splet |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20160601/C/160609980/potrdili-obcinske-nagrajence-1 |title=Potrdili občinske nagrajence |accessdate=17.10.2019 |series=Gorenjski glas: Arhiv člankov |website=arhiv.gorenjskiglas.si |date=1. junij 2016}}</ref> * [[2017]] Ormož: ''22. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla'', '''zlata plaketa s pohvalo''' (kategorija do 34 članov), '''pokal Vinka Štrucla''' (za doseženo prvo mesto)<ref>{{navedi splet |author=Igor Kavčič |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20171120/C/171129972/1082/1168/loski-orkester-zmagal-v-ormozu |title=Loški orkester zmagal v Ormožu |accessdate=17.10.2019 |series=Gorenjski glas: Arhiv člankov |website=www.gorenjskiglas.si |date=20. november 2017}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://ktv-ormoz.si/pokale-vinka-strucla-so-si-na-danasnjem-tekmovanju-godb-slovenije-priigrale-mengeska-godba-pihalni-orkester-sentilj-paloma-in-mestni-pihalni-orkester-skofja-loka/ |title=Pokale Vinka Štrucla so si na današnjem tekmovanju godb Slovenije priigrale Mengeška godba, Pihalni orkester Šentilj–Paloma in Mestni pihalni orkester Škofja Loka |accessdate=17.10.2019 |series=KTV Ormož: Novice |website=ktv-ormoz.si |date=11.11.2017}}</ref> {{stublist}} == Diskografija == * Pihalni orkester Škofja Loka – ''[[Koncert ob 70-letnici]]'', dirigent Ivo Gulić (kaseta, 1996) * Mestni pihalni orkester Škofja Loka – ''[[Loka jo piha: 140 let|Loka jo piha: 140 let (1876–2016)]]'', dirigent Roman Grabner {{COBISS|ID=87682561}} (CD, Mestni pihalni orkester Škofja Loka, 2016) {{stublist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Franc Križnar: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EJHGRXVF ''70 let Pihalnega orkestra Škofja Loka''] {{COBISS|ID=70182144}} Loški razgledi '''43''' (1996), str. 245–250. * Franc Križnar: [http://www.publishwall.si/mpo.skofja.loka/post/192670/od-godbe-prostovoljnega-gasilskega-drustva-in-sokola-do-mestnega-pihalnega-orkestra-skofja-loka-187 ''Od Godbe prostovoljnega gasilskega društva in Sokola do Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka (1876–2016)''], album ''Loka jo piha: 140 let (1876–2016)'' {{COBISS|ID=87682561}} Društvo Mestni pihalni orkester Škofja Loka, 2016. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih orkestrov]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1876]] [[Kategorija:Slovenski pihalni orkestri]] [[Kategorija:Škofja Loka]] pptj0r9gj6o9bkl1knj7ofkeiamfbem 10 477463 6682982 5842175 2026-05-30T14:32:21Z Pinky sl 2932 |%={{{%|&nbsp;%}}} 6682982 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Percentage|main|{{#expr:{{formatnum:{{{1|0}}}|R}}}}|{{#expr:{{formatnum:{{{2|100}}}|R}}}}|{{{3|}}}|pad={{{pad|}}}|sigfig={{{sigfig|}}}|%={{{%|&nbsp;%}}}|nonscinote={{{nonscinote|}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> ly51jqhtpemrsannhtd4079mr52nvpk 6682989 6682982 2026-05-30T14:42:54Z Pinky sl 2932 |%=&nbsp;{{{%|%}}} 6682989 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{safesubst:<noinclude/>#invoke:Percentage|main|{{#expr:{{formatnum:{{{1|0}}}|R}}}}|{{#expr:{{formatnum:{{{2|100}}}|R}}}}|{{{3|}}}|pad={{{pad|}}}|sigfig={{{sigfig|}}}|%=&nbsp;{{{%|%}}}|nonscinote={{{nonscinote|}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> 0j1v3j4wu677lrcgpdc03qyi41czzjb 0 478831 6682983 6682823 2026-05-30T14:36:41Z Yerpo 8417 np 6682983 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom policističnih jajčnikov | image = PCOS.jpg | caption = Policistični [[jajčnik]], prikazan na ultrazvočnem posnetku | field = [[ginekologija]] | synonyms = sindrom policističnih ovarijev, bolezen policističnih ovarijev, PCOS, Stein-Leventhalov sindrom, syndroma Stein-Leventhal,<ref name=SMS/> hiperandrogena anovulacija<ref name="KollmannMartins2014">{{cite journal | vauthors = Kollmann M, Martins WP, Raine-Fenning N | title = Terms and thresholds for the ultrasound evaluation of the ovaries in women with hyperandrogenic anovulation | journal = Hum. Reprod. Update | volume = 20 | issue = 3 | pages = 463–464 | year = 2014 | pmid = 24516084 | doi = 10.1093/humupd/dmu005 }}</ref> | symptoms = neredni menstrualni cikli, močne menstruacije, [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečina v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub)<ref name=NIH2013Sym/> | complications = [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]]<ref name=NIH2017Def/> | onset = | duration = trajajoča bolezen<ref name=NIH2013Cure/> | causes = genetski in okolijski dejavniki<ref name=De2016/><ref name=Endo2006/> | risks = [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti, pojavljanje v družini<ref name=NIH2013Epi/> | diagnosis = na osnovi izostanka [[ovulacija|ovulacij]], visokih ravni [[adrogen]]ov in [[Cista (medicina)|cist]] na jajčnikih<ref name=NIH2017Def/> | differential = [[adrenalna hiperplazija]], [[hipertiroidizem]], [[hiperprolaktinemija|povišane ravni prolaktina v krvi]]<ref name=NIH2013Diag/> | prevention = | treatment = izguba telesne teže, telesna dejavnost<ref name=Mor2015/><ref name=Gia2009/> | medication = [[kontracepcijske tablete]], [[metformin]], [[antiandrogen]]i<ref name=NIH2014Tx1/> | prognosis = | frequency = 2 do 20 % žensk v rodni dobi<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Poliendokrini presnovni jajčnikov sindrom''' ali '''poliendokrini metabolni ovarijski sindrom''' (PMOS), prej imenovan '''sindrom policističnih jajčnikov''' (PCOS),<ref name=":15">{{cite journal |last1=Teede |first1=Helena J |last2=Khomami |first2=Mahnaz Bahri |last3=Morman |first3=Rachel |last4=Laven |first4=Joop S E |last5=Joham |first5=Anju E |last6=Costello |first6=Michael F |last7=Patil |first7=Madhuri |last8=Rees |first8=D Aled |last9=Berry |first9=Lorna |last10=Cree |first10=Melanie G |last11=Zhao |first11=Han |last12=Norman |first12=Robert J |last13=Dokras |first13=Anuja |last14=Piltonen |first14=Terhi |title=Polyendocrine metabolic ovarian syndrome, the new name for polycystic ovary syndrome: a multistep global consensus process |journal=[[The Lancet]] |date=May 2026 |doi=10.1016/S0140-6736(26)00717-8 |pmid=42119588 }}</ref> je skupek [[simptom]]ov in [[bolezenski znak|bolezenskih znakov]] pri povišanih vrednostih [[androgen]]ov (moških spolnih hormonov) pri ženski.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 5. 2020.</ref><ref name=NIH2017Def>{{navedi splet|title=Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Condition Information |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pcos/conditioninfo|publisher=National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=19. 11. 2018|date=31. 1. 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Polycystic ovary syndrome (PCOS) fact sheet|url=http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|website=Women's Health|accessdate=11. 8. 2016|date=23. 12. 2014 |url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160812093306/http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|archivedate=12. 8. 2016}}</ref> Znaki in simptomi zajemajo neredne ali povsem odsotne [[menstrualni cikel|menstrualne cikle]], čezmerne ali podaljšane menstruacije ([[menoragija]]), [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečine v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub).<ref name="NIH2013Sym">{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|title=What are the symptoms of PCOS?|website=National Institute of Child Health and Human Development (NICHD)|format=05/23/2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150303190314/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|archivedate=3. 3. 2015|accessdate=13. 3. 2015}}</ref> S sindromom policističnih jajčnikov so povezani [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]].<ref name=NIH2017Def/> <!-- Vzroki in diagnoza --> Sindrom policističnih jajčnikov nastane zaradi preplete genetskih in okolijskih dejavnikov.<ref name=De2016>{{cite journal |vauthors=De Leo V, Musacchio MC, Cappelli V, Massaro MG, Morgante G, Petraglia F |title=Genetic, hormonal and metabolic aspects of PCOS: an update |journal=Reproductive Biology and Endocrinology |volume=14 |issue=1 |pages=38 |year=2016 |pmid=27423183 |pmc=4947298 |doi=10.1186/s12958-016-0173-x |type=Review}}</ref><ref name=Endo2006>{{cite journal |vauthors = Diamanti-Kandarakis E, Kandarakis H | title = The role of genes and environment in the etiology of PCOS | journal = Endocrine | volume = 30 | issue = 1 | pages = 19–26 | year = 2006 | pmid = 17185788 | doi = 10.1385/ENDO:30:1:19 }}</ref><ref name=Du2015>{{cite journal |vauthors=Dumesic DA, Oberfield SE, Stener-Victorin E, Marshall JC, Laven JS, Legro RS |title=Scientific Statement on the Diagnostic Criteria, Epidemiology, Pathophysiology, and Molecular Genetics of Polycystic Ovary Syndrome |journal=Endocrine Reviews |volume=36 |issue=5 |pages=487–525 |year=2015 |pmid=26426951 |pmc=4591526 |doi=10.1210/er.2015-1018 |type=Review}}</ref> Med dejavnike tveganja spadajo [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti ter pojavljanje bolezni v družini.<ref name=NIH2013Epi>{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|title=How many people are affected or at risk for PCOS?|date=23. 5. 2013|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=13. 3. 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150304124420/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|archivedate=4 March 2015}}</ref> Za postavitev diagnoze sta potrebna dva od naslednjih treh znakov: odsotnost [[ovulacija|ovulacije]], povišane ravni [[androgen]]ov v krvi in [[Cista (medicina)|ciste]] na jajčnikih.<ref name=NIH2017Def/> Prisotnost cist na jajčnikih se lahko ugotovi z [[ultrazvočno slikanje|ultrazvočnim slikanjem]].<ref name=NIH2013Diag/> Druge bolezni s podobno simptomatiko so [[adrenalna hiperplazija]], [[hipotiroidizem]] in [[hiperprolaktinemija|visoke ravni prolaktina v krvi]].<ref name=NIH2013Diag>{{navedi splet|title=How do health care providers diagnose PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402164900/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|archivedate=2. 4. 2015}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Za sindrom policističnih jajčnikov ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev.<ref name=NIH2013Cure>{{navedi splet|title=Is there a cure for PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|website=US Department of Health and Human Services, National Institutes of Health|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405021527/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|archivedate=5. 4. 2015}}</ref> Bolezen lahko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.<ref name=Mor2015>{{cite journal |vauthors=Mortada R, Williams T |title=Metabolic Syndrome: Polycystic Ovary Syndrome |journal=FP Essentials |volume=435 |issue= |pages=30–42 |year=2015 |pmid=26280343 |doi= |type=Review}}</ref><ref name=Gia2009>{{cite journal |vauthors=Giallauria F, Palomba S, Vigorito C, Tafuri MG, Colao A, Lombardi G, Orio F |title=Androgens in polycystic ovary syndrome: the role of exercise and diet |journal=Seminars in Reproductive Medicine |volume=27 |issue=4 |pages=306–315 |year=2009 |pmid=19530064 |doi=10.1055/s-0029-1225258 |type=Review}}</ref> Uporaba [[kontracepcijska tableta|kontracepcijskih tablet]] lahko pomaga pri uravnavanju menstrualnega cikla ter ublažitvi prekomerne poraščenosti in aken.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje se lahko uporabijo tudi [[metformin]] in zdravila z [[antiandrogen]]im delovanjem.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje aken in prekomerne poraščenosti se lahko uporabijo druge ustrezne oblike zdravljenja.<ref name=NIH2014Tx1>{{navedi splet|title=Treatments to Relieve Symptoms of PCOS|author=National Institutes of Health (NIH)|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402132607/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|archivedate=2 April 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> Pri izboljšanju plodnosti lahko pomagata izguba telesne teže ter uporaba klomifena ali metformina.<ref name=NIH2014Tx2/> Pri bolnicah, pri katerih drugi ukrepi niso učinkoviti, se lahko opravi tudi [[zunajtelesna oploditev]].<ref name=NIH2014Tx2>{{navedi splet|title=Treatments for Infertility Resulting from PCOS|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|author=National Institutes of Health (NIH)|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402200400/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|archivedate=2. 4. 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> <!-- Epidemiologija--> Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah med 18. in 44. letom starosti.<ref name=BMC2010>{{cite journal | vauthors = Teede H, Deeks A, Moran L | title = Polycystic ovary syndrome: a complex condition with psychological, reproductive and metabolic manifestations that impacts on health across the lifespan | journal = BMC Med | volume = 8 | pages = 41 | year = 2010 | pmid = 20591140 | pmc = 2909929 | doi = 10.1186/1741-7015-8-41 | issue=1}}</ref> Po oceni prizadene okoli 2 do 20 % žensk v tem obdobju; ocene se razlikujejo glede na opredelitev same bolezni.<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013>{{navedi knjigo |editor-first1=Lubna |editor-last1=Pal |title=Polycystic Ovary Syndrome Current and Emerging Concepts|date=2013|publisher=Springer|location=Dordrecht|isbn=9781461483946|page=7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|chapter=Diagnostic Criteria and Epidemiology of PCOS|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170910181322/https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|archivedate=2017-09-10}}</ref> Pri ženskah, ki so neplodne zaradi odsotnosti ovulacije, je sindrom policističnih jajčnikov najpogostejši vzrok.<ref name=NIH2017Def/> Bolezensko stanje, ki jo danes poznamo pod imenom sindrom policističnih jajčnikov, so prvič opisali v Italiji leta 1721.<ref name="Kovacs2007">{{navedi knjigo|last1=Kovacs|first1=Gabor T.|last2=Norman|first2=Robert|title=Polycystic Ovary Syndrome|url=https://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|accessdate=29. 3. 2013|date=22. 2. 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139462037|page=4|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616151243/http://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|archivedate=16. 6. 2013}}</ref> == Znaki in simptomi == Klinična slika bolezni je zelo pestra, eden vodilnih simptomov pa je [[neplodnost]] zaradi kronične [[anovulacija|anovulacije]] (popolne odsotnosti ovulacije) oziroma oligoovulacije (preredke ovulacije).<ref>Ribič-Pucelj, Martina, Tomaževič, Tomaž, Vogler, Andrej, Vrtačnik-Bokal, Eda, Drobnič, Sašo, Zorn, Branko, Meden-Vrtovec, Helena (2003). Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah. Zdravniški vestnik, letnik 72, supl. 2, str. II-101-II-104.</ref> Poleg motenj menstrualnega cikla (popolnoma odsotne ali preredke menstruacije) se lahko pojavljajo še naslednji znaki in simptomi: * [[hiperadrogenizem|povišane ravni moških hormonov]] (hiperandrogenizem) – najpogosteje se kaže kot [[mozoljavost]], [[hirsutizem]] (prekomerna poraščenost moškega tipa pri ženski, na primer na bradi in prsih), povzroči pa lahko tudi močne im podaljšane menstruacije (hipermenoreja), andrigeno alopecijo (tanšanje las ali njihovo izpadanje) ter druge simptome;<ref name=BMC2010 /><ref name="AMN">{{navedi splet|author1=Christine Cortet-Rudelli|author2=Didier Dewailly|title=Diagnosis of Hyperandrogenism in Female Adolescents|website=Hyperandrogenism in Adolescent Girls|url=http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|date=21. 9. 2006|publisher=Armenian Health Network, Health.am|accessdate=21. 11. 2006|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181313/http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|archivedate=30. 9. 2007}}</ref> * [[presnovni sindrom]] – kaže se kot nagnjenost k [[centralna debelost|centralni debelosti]] (v predelu trebuha) ter povzroča druge simptome, ki so povezani z [[neodzivnost na inzulin|neodzivnostjo na inzulin]].<ref name=BMC2010 /> Pri bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov so povišane serumske ravni [[inzulin]]a, in [[homocistein]]a.<ref name="FertSter_insulin">{{cite journal | vauthors = Nafiye Y, Sevtap K, Muammer D, Emre O, Senol K, Leyla M | title = The effect of serum and intrafollicular insulin resistance parameters and homocysteine levels of nonobese, nonhyperandrogenemic polycystic ovary syndrome patients on in vitro fertilization outcome | journal = Fertil. Steril. | volume = 93 | issue = 6 | pages = 1864–1869 | year = 2010 | pmid = 19171332 | doi = 10.1016/j.fertnstert.2008.12.024 }}</ref> == Vzrok == Glede na veliko raznolikost in kompleksnost klinične slike je razvoj sindroma policističnih jajčnikov zelo verjetno posledica zapletenega medsebojnega vpliva [[genetika|genetskih]] dejavnikov in/ali dejavnikov okolja (način prehranjevanja, [[telesna dejavnost]]). Gre za multifaktorsko patogenezo, ki kljub številnim raziskavam ostaja v veliki meri nepojasnjena.<ref>Ferk, Polonca, Čelhar, Teja, Geršak, Ksenija (2007). Genetika sindroma policističnih jajčnikov - vloga mikrosatelitskega polimorfizma (TAAAA)n v genu SHBG. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 1, str. 21-28.</ref> == Zdravljenje == Za lajšanje sindroma policističnih jajčnikov se primarno priporoča sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil.<ref>{{Cite journal|last=Legro|first=Richard S.|last2=Arslanian|first2=Silva A.|last3=Ehrmann|first3=David A.|last4=Hoeger|first4=Kathleen M.|last5=Murad|first5=M. Hassan|last6=Pasquali|first6=Renato|last7=Welt|first7=Corrine K.|last8=Endocrine Society|date=December 2013|title=Diagnosis and treatment of polycystic ovary syndrome: an Endocrine Society clinical practice guideline|journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism|volume=98|issue=12|pages=4565–4592|doi=10.1210/jc.2013-2350|issn=1945-7197|pmc=5399492|pmid=24151290}}</ref> === Sprememba življenjskega sloga === Velik delež bolnic s sindromom policističnih jajčnikov ima preveliko telesno težo; ena od raziskav je ugotovila, da je takih 44 %. Debelost je tesno povezana z razvojem odpornosti na inzulin. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov imajo tudi povečano tveganje za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni, saj se poleg debelosti pri njih pogosteje pojavljajo [[dislipidemija]] (mejne ali visoke vrednosti [[lipid]]ov v krvi), povečane vrednosti [[triglicerid]]ov in [[LDL-holesterol]]a v krvi ter zmanjšane vrednosti [[HDL-holesterol]]a v krvi, [[povišan krvni tlak]] in zgodnja [[ateroskleroza]]. V povezavi s tem se bolnicam priporoča sprememba življenjskega sloga, ki zajema primerno dieto, redno telesno vadbo, izgubo telesne teže in ukinitev kajenja.<ref>Tekavc, Janja, Šćepanović, Darija (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Fizioterapija (Ljubljana), letnik 21, številka 2, str. 36-41.</ref> Mnoge raziskave so pokazale, da izguba teže pri bolnicah s čezmerno težo lahko vodi v vzpostavitev ovulacije v nekaj tednih. Že 5-odstotna izguba telesne teže izboljša ovulacijo in [[plodnost]], zato se vsem čezmerno težkim bolnicam priporočata telovadba in pravilna prehrana. V 6–9 mesecih se zmanjša hirsutizem, redni menstruacijski ciklusi pa se zopet pojavijo, ko se zniža vrednost [[androgen]]ov.<ref>Košir-Pogačnik, Renata, Meden-Vrtovec, Helena (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 3, str. 137-141.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Sindromi]] 7tbmmjbnocnavkw1xbi4pur4lj6siz8 0 480577 6683259 6317773 2026-05-31T11:08:24Z Francsolina 176548 6683259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nagrada | image = Nagrada Donald Michie and Alan Turing.jpg | captation= Nagrado "Donald Michie and Alan Turing" je oblikoval [[Oskar Kogoj]] | description = za pomembne prispevke informacijski družbi v Sloveniji in tujini | presenter = Organizacijski in programski odbor vsakoletne konference [[Informacijska družba (konferenca)|Informacijska družba]] | country = [[Slovenija]] | year = 2005 | year2=<!--Zadnjič podeljena--> | website = https://is.ijs.si/?page_id=40 }} '''Nagrada “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo''' je nagrada, ki jo Organizacijski in Programski odbor multikonference [[Informacijska družba (konferenca)|"Informacijska družba"]] vsako leto podeljuje posamezniku za pomembne prispevke informacijski družbi v Sloveniji in tujini. Konferenca se odvija na [[Institut Jožef Stefan|Institutu "Jožef Stefan"]]. Plaketo za nagrado je oblikoval [[Oskar Kogoj]]. ==Prejemniki== {{stolpci|2| * 2005: [[Anton P. Železnikar]] * 2006: [[Cene Bavec]] * 2007: [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * 2008: [[Ivan Rozman (elektrotehnik)|Ivan Rozman]] * 2009: [[Vladislav Rajkovič]] * 2010: [[Tomaž Kalin]] * 2011: [[Vladimir Batagelj]] * 2012: [[Franc Solina]] * 2013: [[Dušan Kodek]] * 2014: [[Janez Grad]] * 2015: [[Jurij Tasič]] * 2016: [[Tomaž Pisanski]] * 2017: [[Marjan Krisper]] * 2018: [[Saša Divjak]] * 2019: [[Marjan Mernik]] * 2020: [[Lidija Zadnik Stirn]] * 2021: [[Jernej Kozak]] * 2022: [[Jadran Lenarčič]] * 2023: [[Andrej Brodnik (profesor)|Andrej Brodnik]] * 2024: [[Borut Žalik]] * 2025: [[Niko Schlamberger]] }} == Sklic == {{sklici|1}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2005]] j7pqj4fug6h615xqsr43jb51y7a2xot 0 482229 6683260 6486802 2026-05-31T11:09:45Z ~2026-13659-49 255600 6683260 wikitext text/x-wiki '''Stritarjeva nagrada''' je nagrada [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] za [[literarna kritika|literarno kritiko]], ki je bila ustanovljena na pobudo [[Vital Klabus|Vitala Klabusa]], poimenoval pa jo je [[pesnik]] [[Veno Taufer]]. Podeljuje se od leta 1998 »mladim, obetavnim kritiškim avtoricam in avtorjem, ki s svojim pisanjem in prodornim ocenjevanjem literarnih del vstopajo na področje kulturnega ustvarjanja in ga s svojo poglobljeno oceno pomembno sooblikujejo«,<ref>{{navedi splet|url=https://drustvo-dsp.si/nagrade/|title=Nagrade|accessdate=24. julija 2020}}</ref> od vključno leta 2024 pa vsem kritikom, ne glede na starost. == Nagrajenci == * 1998: [[Mitja Čander]] * 1999: [[Petra Vidali]] * 2000: [[Ignacija Fridl Jarc|Ignacija Fridl]] * 2001: [[Vanesa Matajc]] * 2002: [[Urban Vovk]] * 2003: [[Lucija Stepančič]] * 2004: [[Alenka Jovanovski]] * 2005: [[Petra Pogorevc]] * 2006: [[Gorazd Trušnovec]] * 2007: [[Tina Kozin]] * 2008: [[Jelka Ciglenečki]] * 2009: [[Goran Dekleva]] * 2010: [[Gaja Kos]] * 2011: [[Ana Geršak]] * 2012: [[Mojca Pišek]] * 2013: [[Gabriela Babnik]] * 2014: [[Aljoša Harlamov]] * 2015: [[Tanja Petrič]] * 2016: [[Aljaž Krivec]] * 2017: [[Maja Šučur]] * 2018: [[Diana Pungeršič]] * 2019: [[Martina Potisk]] * 2020: [[Veronika Šoster]] * 2021: [[Robert Kuret]] * 2022: [[Muanis Sinanović]] * 2023: [[Anja Radaljac]] * 2024: [[Petra Koršič]] * 2025: [[Majda Travnik Vode]] * 2026: [[Matej Bogataj]] ==Sklici== {{refsez}} {{lit-stub}} {{StritarjeviNagrajenci}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1998]] [[Kategorija:Literarna kritika]] l03t416hy86i6cocb5ivmue00ihcomc 0 484728 6683219 6341790 2026-05-31T09:01:34Z Ljuba24b 92351 dp 6683219 wikitext text/x-wiki [[File:Duomo di sansepolcro, esterno.JPG|thumb|240px|Stolnica v Sansepolcru.]] '''Stolnica v Sansepolcru''' (italijansko ''Duomo di Sansepolcro'', uradno sostolnica) je katoliška cerkev v [[Sansepolcro|Sansepolcru]], [[Toskana]], osrednja [[Italija]], posvečena svetemu [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]]. == Zgodovina == [[File:Duomo di sansepolcro, interno 01.JPG|240px|thumb|Notranjost.]] Po tradiciji temelji stolnice segajo v 9. stoletje, ko sta se dva staroselca, Arcanus in Giles (ali Arcan in Tilen), ki sta bila romarja v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], vrnila in se naselila na tem mestu. Tam sta zgradila kapelo, posvečeno svetemu Leonardu in vzpostavila samostanski način življenja. S seboj sta prinesla kamen iz [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|cerkve svetega groba]] v [[Jeruzalem]]u (torej ''San Sepolcro''), zato je postalo priljubljeno romarsko mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://unseentuscany.com/sansepolcro-guide/|work=Unseen Tuscany|title=Arezzo: Sansepulcro Guide|accessdate=2020-10-11|archive-date=2024-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240202064621/http://unseentuscany.com/sansepolcro-guide/|url-status=dead}}</ref> Prva zgodovinska omemba [[benediktinci|benediktinskega]] samostana, posvečenega Božjemu grobu in štirim evangelistom, je dokumentirana leta 1012; samostan Sansepolcro. Cerkev je bila zgrajena v letih 1012–1049, prvotno posvečena štirim evangelistom in Svetemu grobu (izhaja iz imena Sansepolcro). Samostan je bil razglašen za ''nullius'' (teritorialni samostan). Okoli samostana se je začelo razvijati naselje, ki ga je cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] leta 1038 razglasil za tržno mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://villainumbria.me/2015/03/03/visiting-sansepolcro-and-anghiari-in-tuscany/|work=Villa in Umbria Blog|title=Visiting Sansepolcro and Anghiari in Tuscany|accessdate=2020-10-11|archive-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729094312/https://villainumbria.me/2015/03/03/visiting-sansepolcro-and-anghiari-in-tuscany/|url-status=dead}}</ref> V 12. stoletju je bil samostan, lastnik številnih nepremičnin po osrednji Italiji, odločen za vključitev v kamaldolski red s sedežem v regiji. Samostanski kapitelj je kmalu (13. stoletje) porušil prvotno kapelo in zgradil veliko cerkev v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]], posvečeno sv. Janezu Evangelistu (zavetniku mesta), da bi služila njegovim duhovnim potrebam. Leta 1520 je bila samostanska skupnost zatrta, samostan ''nullius'' pa je [[Sveti sedež]] povišal v redno škofijo, za katero je bila samostanska cerkev razglašena za [[stolnica|stolnico]]. [[Papež Leon X.]] je ustanovil škofijo Sansepolcro, cerkev pa je postala njegova stolnica; ponovno je bila posvečena mestnemu zavetniku sv. Janezu Evangelistu. Prvi [[škof]], imenovan za vodenje škofije, je bil zadnji opat samostana, Galeotto Graziani, O.Cam.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gcatholic.org/dioceses/former/sans0.htm|work=GCCatholic.org|title=Diocese of Sansepolcro}}</ref> Na mestu nekdanjega samostana in njegovega [[križni hodnik|križnega hodnika]] stoji škofovska palača škofije s [[freska]]mi iz 15. stoletja, ki prikazujejo življenje [[Benedikt Nursijski|svetega Benedikta]], pa tudi grob umetnika [[Piero della Francesca|Piera della Francesca]], rojenega v mestu. Med letoma 1934 in 1943 so bila izvedena velika restavratorska dela, ki so uničila večino baročnih elementov, ki so bili skozi stoletja dodani prvotni srednjeveški zgradbi. Ponovno so postale vidne freske rimske šole in Bartolomea della Gatta (14.-15. stoletje), dodana pa je bila nova kapela, imenovana Cappella del Volto Santo, v katero je bila postavljena tako imenovana ikona ''Sveti obraz'', ki se je prej nahajala na oltarju. V letih 1966–1967 je bil zgrajen nov [[prezbiterij|kor]]. Cerkev je leta 1986 postala sostolnica z združitvijo škofij Arezzo, Sansepolcro in Cortona. == Opis == Z izjemo območja [[apsida|apside]] je cerkev ohranila načrt [[bazilika (zgradba)|bazilike]] iz 14. stoletja z glavno in dvema stranskima [[cerkvena ladja|ladjama]]. Romanski elementi vključujejo notranje okrogle [[arkada|arkade]], [[kapitel]]e in splošne proporce. Na [[gotska arhitektura|gotiko]] (slog, ki je postajal vse bolj razširjen ob gradnji cerkve) bolj vplivata [[portal]] fasade in okna zgoraj. [[rozeta (arhitektura)|Rožno okno]] je rezultat kasnejše obnove. Prvotno bi morala cerkev dobiti bolj podolgovato gotsko poligonalno apsido, ki jo je nadomestil [[zvonik]], na katerega so vplivale podobne [[Umbrija|umbrijske]] strukture. Umetniška dela v notranjosti so ''Nejevernost svetega Tomaža'' Santija di Tita (1576–1577), freska ''Križanje'' [[Bartolomeo della Gatta|Bartolomea della Gatta]] (1486), ''Čaščenje pastirjev'' Duranteja Albertija in pri velikem oltarju ''poliptih Vstajenje'' Niccolòja di Segna (ok. 1348). V levi stranski ladji je tako imenovani ''[[Sansepolcrov oltar]]'' ali ''Kristusov vnebohod'', ki ga je okoli leta 1510 izdelal renesančni mojster [[Perugino]]. Cerkvi je priložena škofovska palača, del prvotnega samostana. Tu so freske iz 16. stoletja, ki prikazujejo življenje svetega Benedikta, pa tudi grob umetnika Piera della Francesca. == Sklici in viri== {{sklici}} *{{navedi knjigo|first=I. |last=Ricci|title=L'abbazia camaldolese e la cattedrale di S. Sepolcro, Sansepolcro|publisher=Tipografia Boncompagni|year=1943}} == Zunanje povezave == {{commons category|Duomo (Sansepolcro)}} *[http://www.beweb.chiesacattolica.it/cattedrali/cattedrale/FYZ/Chiesa+di+San+Giovanni+Evangelista Chiesa di San Giovanni Evangelista (Sansepolcro)] {{coord|43.5708|12.1415|type:landmark_region:IT|display=title}} [[Kategorija:Sansepolcro]] [[Kategorija:Cerkve v Italiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]] {{normativna kontrola}} ebux8vgchhf06inwjvyl97h22d9b3pg 3 486683 6683101 6681411 2026-05-30T18:24:24Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Velika ovčja panika */ nov razdelek 6683101 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) beb3ylhc6ujv9ai3ucklvk7wd1lssn5 6683121 6683101 2026-05-30T19:46:34Z A09 188929 /* Velika ovčja panika */ odgovor 6683121 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) 551i5lwpry7mssftizvm2zqrdx2tux8 6683124 6683121 2026-05-30T19:59:27Z Yerpo 8417 /* Velika ovčja panika */ ... 6683124 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) ::Sem poskušal jaz, pa je nekaj delov zares nerazumljivih brez pregleda izvirnika (ki je v madžarščini), tako da sem obupal in samo predlogo nalepil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:59, 30. maj 2026 (CEST) c9t6uago2dg2pichac63ypp6gtca0nt 0 487161 6683220 6314134 2026-05-31T09:02:55Z Ljuba24b 92351 dp 6683220 wikitext text/x-wiki {{infopolje Umetniško delo | image = Memling Triptych of Family Moreel.jpg | image_size = 500px | title = Moreelov triptih | artist = [[Hans Memling]] | year = 1484 | medium = olje na les | height_metric = 291 | width_metric = 121,1 | city = [[Brugge]] | museum = [[Groeningov muzej]] }} [[File:Hans Memling - Triptych of the Family Moreel (closed) - WGA14933.jpg|thumb|300px|Zunanje table; [[Janez Krstnik]] (levo) in [[sveti Jurij]] (desno)]] '''Moreelov triptih''' (ali '''Oltar svetega Krištofa''') je ime table iz leta 1484, ki jo je naslikal [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemski]] slikar [[Hans Memling]] (um. 1494). Naročil jo je ugledni brugggeški politik, trgovec in bankir Willem Moreel (umrl 1501) in njegova žena Barbara van Vlaenderberch, rojena van Hertsvelde (umrla 1499). Namenjena je bila njunemu [[epitaf]]u pri kapeli<ref name="b100">Blum, 100</ref> cerkve sv. Jakoba v Bruggeu, prizidku, ki so ga plačali za pogrebno cerkev Moreelove družine, kjer sta zakonca nameravala biti pokopana v podzemni grobnici pred oltarjem. Na notranji srednji tabli oltarne table triptiha je prikazan [[sveti Krištof]], ki drži otroka Jezusa, na levi je sveti Mavr, na desni pa sv. Tilen. Willem Moreel kleči v molitvi in časti svetnike na levi tabli s svojimi petimi sinovi. Barbara kleči z enajstimi hčerkami na desni tabli. Zunanje table so verjetno dodatek iz zgodnjega 16. stoletja, dokončane po smrti donatorjev in umetnikov. Triptih je bil postavljen na oltar cerkve sv. Jakoba leta 1484.<ref name="ap">Pearson, Andrea. ''Envisioning Gender in Burgundian Devotional Art, 1350–1530''. Ashgate, 2005. {{ISBN|978-07-5465-154-3}}</ref> Nahaja se v izvirnih okvirih, na katerih so na spodnjih robovih napisane besede ''anno Domini 1484'' ali različica, ki vsebuje leto. Oltarna slika je močno povezana z [[benediktinci|benediktinskim]] redom; trije liki so benediktinski menihi ali svetniki.<ref name="b101">Blum, 101</ref> Posvečena je svetemu Mavru in sv. Tilnuu, slednjemu benediktinskemu puščavniku. Danes je delo v [[Groeningov muzej|Groeningovem muzeju]] v [[Brugge]]u. == Naročilo == [[File: Memling Portraits of Willem Moreel and His Wife.jpg|thumb|300px|left|Hans Memling, ''Portret družine Moreel'', 1482. Kraljevi muzeji lepih umetnosti v Belgiji]] Znano je, da je družina Willema Moreela živela v Bruggeu od 13. stoletja.<ref name="b97">Blum, 97</ref> Willem je po očetu podedoval zemljo in naslov gospodar Oostcleyhema. V svoji karieri je bil dvakrat imenovan za starešino mesta in župana, pa tudi za sodnega izvršitelja in kasneje za zakladnika. Na davčnem seznamu iz leta 1490 je bil imenovan za enega od štiridesetih bogatašev v mestu. Par je imel osemnajst otrok. Memling je par že leta 1482 upodobil z dvema portretoma, ki sta zdaj v [[Kraljevi muzeji lepih umetnosti Belgije|Kraljevih muzejih lepih umetnosti v Belgiji]]. Cerkev svetega Jakoba je bila pokopališče njegove družine in je bila ustanovljena v 12. stoletju. V poznem 15. stoletju je bila večja prenova, ki jo je Willem Moreel delno financiral skupaj s člani uglednih družin Portinari, Gros in Moor. Par je nameraval biti pokopan v kapeli, ki sta jo plačala in jo posvetila svetnikoma Tilnu in Mauru, pred oltarjem pa je ostalo prostora za pokop dveh oseb. V isti namen sta od Memlinga, takrat zelo uglednega, prestižnega in iskanega slikarja, naročila triptih, ki bi ga postavili na oltar kapele. V kapelo sta bila pokopana šele leta 1504, na prošnjo njunega sina Janeza. Barbara je umrla leta 1499, sledil ji je leta 1501. Moreelovi sprva niso dobili željenega grobišča. Njihov položaj in politična varnost so ovirali boji po smrti [[Karel Drzni|Karla Drznega]] leta 1477 in [[Marija Burgundska|Marije Burgundske]] leta 1482 ter boja z [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom Avstrijskim]]. Willem je bil ugledni nasprotnik Maksimilijana in je bil oktobra 1481 zaprt za šest mesecev.<ref name="r356">Ridderbos et al, 356</ref> Oba sta bila ob svoji smrti pokopana na zunanjih cerkvenih tleh. Na predvidena počivališča pred oltarjem kapele so ju preselili šele leta 1504. == Notranjost == Notranje table delijo neprekinjeno oblačno obzorje in široko pokrajino <ref name="r352">Ridderbos et all, 352</ref>, ki vsebuje dve mestni pokrajini, počitniške hiše in travnik z različnimi drevesi, živalmi in gozdnimi jagodami, marjeticami, narcisami in drugimi prepoznavnimi cvetovi in rastlinami.<ref name="m141">Michiels, 141</ref> Poleg občutka harmonije sta obe krilni tabli enako sestavljeni, razen števila otrok.<ref name="j163">Jacobs, 163</ref> Prikazano je šestnajst od osemnajstih otrok para. Nekatere slike pa so poznejši dodatki, naslikani na prve plasti olja in pigmenta. Figure je sredi 19. stoletja identificiral James H. Weale z obraznimi značilnostmi in ohranjenimi uveljavljenimi portreti, skozi skupnost krščanskih imen od priimkov do nekaterih svetnikov, mestne zapise in pregled nagrobnih spomenikov pokopališča pri sv. Jakobu. Notranje table so v razmeroma dobrem stanju za oljne slike iz konca 15. stoletja, vendar so utrpele nekaj škode in izgube barve ter so bile zaradi nepreudarnih restavracij in popravkov oslabljene. === Srednja tabla === [[File:Hans Memling - Triptych of the Family Moreel (central panel) - WGA14930.jpg|320px|thumb|Srednja tabla s sv. Krištofom in sv. Maurom na njegovi levi in sv. Tilnom na desni]] Osrednja figura je sveti Krištof, zavetnik popotnikov, ki praznuje, 25. julija, deli s svetim Jakobom, po katerem je imenovana cerkev. Prikazan je, kako stoji v vodi, ko prečka reko ali pritok, na svojih ramenih pa ima otroka Jezusa. Predstavljeni so njegovi atributi, vključno z veliko palico, simbolom Kristusove čudežne navzočnosti, namenjen pa je zaščiti pred nenadno smrtjo.<ref name="vp">"[http://vlaamseprimitieven.vlaamsekunstcollectie.be/en/collection/moreel-triptych Moreel Triptych]". Flemish Art Collection. Retrieved 16 November 2017</ref> Krištof je oblečen v modri plašč, prekrit z dolgim rdečim ogrinjalom, prepognjenim čez desno ramo. Zelo je podoben upodobitvam v ''[[Gentski oltar|Gentskem oltarju]]'' [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]] in zdaj izgubljenem ''Svetem Krištofu'', na katerega je Memling močno vplival. <ref>"[http://www.kmska.be/en/collectie/Restauratie/Hans_Memling/Over_het_kunstwerk.html The Paintings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190124102028/https://www.kmska.be/en/collectie/Restauratie/Hans_Memling/Over_het_kunstwerk.html |date=2019-01-24 }}". Royal Museums of Fine Arts of Belgium. Retrieved 16 November 2017</ref> Na levi je sveti Mavr, ki drži rogljiček in gleda odprto knjigo. Sv. Tilen stoji na desni, stoji s svojimi atributi, puščico in srno. Oba sta oblečena v dolge črne halje in imata knjige. === Leva tabla === [[File:Hans Memling 069.jpg|left|thumb|180px|Leva tabla, Willem Moreel, sinovi in sveti Wilhemus van Maleval]] Levo notranje krilo prikazuje Willema Moreela, ki pred odprtim molitvenikom kleči, roke stisnjene v molitvi. Njegovi lasje so kratko pristriženi, nosi obleko s črno podlogo in črni dublet, zelo modna obleka v 1480-ih. Za njim je njegovih pet fantov, prikazanih tudi klečečih. Od sinov je znano, da sta dva umrla v otroštvu. Willem je bil najstarejši, medtem ko naj bi Jan in Jaris zunanjo tablo naročila po smrti staršev. Moreelove predstavlja sveti Wilhemus van Maleval, [10] ki stoji med njimi, oblečen v črn plašč, in v vojaška oblačila. Roko položi na ramo Willemu, ko ga vodi in predstavi Krištofu na srednji tabli. === Desna tabla === [[File:Hans Memling 071.jpg|thumb|180px|Desna tabla z Barbaro Moreel, hčerkami in sv. Barbaro]] Desno notranje krilo predstavlja Barbaro Moreel z enajstimi od trinajstih hčera, ki prav tako vse skupaj molijo pred odprto knjigo. Barbara nosi okrnjeno kano, damastno svileno obleko z belim ovratnikom in širok rdeč pas z zlato zaponko. Predstavlja jih sveta Barbara, zavetnica donatorjeve žene <ref name="r355">Ridderbos et all, 355</ref>, ki je prikazana, kako stoji pred stolpom, kjer je bila po legendi zaprta, ki ga z inovativno uporabo perspektive zdi, da drži v roki. Ena od hčera, Katarina, je leta 1480 pozirala za Memlingovo ''Sibylo Sambeto''. Znano je, da je najstarejša hči, prikazana neposredno za Barbaro in tudi v črni obleki, postala dominikanska redovnica. Deklica v svetlo rjavih oblačilih, črnem v-izrezu in prozorni tančici je bila prepoznana kot Maria iz njenega imena, zapisanega v naglavnem traku, njune drugorojene hčerke, glede na njen linearni položaj na sliki. Genealoške raziskave ugotavljajo, da ima par dve hčerki z imenom Marie; vendar se domneva, da je ena umrla v otroštvu, druga pa je dobila ime po njej. Prizadevanja za imenovanje drugih hčera so bila neuspešna.<ref name="r360">Ridderbos et al, 360</ref> Vseh hčera Memling ni naslikal; pregled umetnostnega zgodovinarja Dirka De Vosa identificira vsaj šest poznejših dodatkov, ki so nanizani na prvotno pokrajino. Nekatere od teh dodatkov lahko razložijo hčere, rojene po datumu dokončanja leta 1484, verjetno pa so jih dodali člani Memlingove delavnice. Podobno je bila posodobljena tudi leva tabla s sinovi. == Zunanjost == Zunanji del kril vsebuje [[grizaj]]ske upodobitve [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] z jagnjetom in palico (levo krilo) in [[sveti Jurij|sv. Jurija]] v polnem oklepu, ki s sulico ubija zmaja (desno krilo). Tabli sta bili morda končani po smrti Willema in Barbare, številni umetnostni zgodovinarji pa so jih leta 1504 datirali po vsej verjetnosti po naročilu dveh njihovih sinov, Jana in Jarisa, kot zadnje, uspešno, prizadevanje, da bi bili njuni starši pokopani v prostoru kapele.<ref name="b102">Blum, 102</ref> == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === {{refbegin}} * Ainsworth, Maryan. ''Hans Memling as a Draughtsman'', in ''Hans Memling: Essays'' (ed. Dirk De Vos). Ghent, 1994. {{ISBN|978-90-5544-030-6}} * Blum, Shirley Neilsen. "Early Netherlandish Triptychs: A Study in Patronage". ''Speculum'', Volume 47, No. 2, April 1972 * Jacobs, Lynn. ''Opening Doors: The Early Netherlandish Triptych Reinterpreted''. University Park, PA: Pennsylvania State University Press, 2011. {{ISBN|0-271-04840-9}} * Michiels, Albert. ''Hans Memling''. Parkstone, 2008. ASIN B0084FABCA * Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. ''Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research''. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005. {{ISBN|0-89236-816-0}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category| Triptych of the Family Moreel by Hans Memling}} * [http://vlaamseprimitieven.vlaamsekunstcollectie.be/nl/collectie/moreel-triptiek Informatie over het schilderij op ''De Vlaamse Primitieven''] * [http://balat.kikirpa.be/object/95953 De Moreeltriptiek op BALaT - Belgian Art Links and Tools (KIK-IRPA, Brussel)] * [https://books.google.nl/books?id=e0X5lErg2tsC Bernhard Ridderbos, Henk Th. van Veen en Anne van Buren (red.), ''Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research'', Amsterdam University Press, 2005 ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Hansa Memlinga]] [[Kategorija:Slike leta 1484]] ofzphz5owf8i7a3sqyan6tggnhwwco9 0 494904 6682975 6681908 2026-05-30T14:13:41Z ~2026-32311-12 260809 /* */ dodano po zgledu iz en wiki 6682975 wikitext text/x-wiki '''Jedrska elektrarna Černobil''', uradno '''jedrska elektrarna Vladimirja Iljiča Lenina''', je zaprta jedrska elektrarna, ki se nahaja v bližini zapuščenega mesta [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]] na severu Ukrajine, 16,5 kilometra severozahodno od mesta [[Černobil]] in 16 kilometrov od belorusko-ukrajinske meje in približno 100 kilometrov severozahodno od mesta [[Kijev]]. Elektrarno je hladil inženirski ribnik, ki ga reka [[Pripet (reka)|Pripet]] napaja približno 5 kilometrov severozahodno od sotočja z Dneprom. {{Infopolje elektrarna | name = Jedrska elektrarna Černobil | name_official = Jedrska elektrarna Vladimirja Iljića Lenina | image = Chernobyl NPP cut.png | image_caption = Jedrska elektrarna Černobil leta 2009. Vidni so vsi štirje reaktorji. | coordinates = {{koord novi|51|23|21|N|30|05|58|E|region:UA_type:landmark|display=title,inline}} | country = [[Ukrajina]] | location = [[Pripjat]] | status = Neaktivno | construction_began = 15. avgust 1972 | commissioned = 26. september 1977 | decommissioned = *Reaktor 4 uničen in zaprt leta 1986. *Reaktor 2 zaprt leta 1991. *Reaktor 1 zaprt leta 1996. *Reaktor 3 zaprt leta 2000. *Postopek razgradnje od leta 2015. | operator = SAUEZM | np_reactors = 4 | ps_thermal_capacity = 12,800 MW | ps_units_operational = 0 | ps_electrical_capacity = 4,000 MW }} Leta 1986 je bil reaktor 4 kraj [[Černobilska nesreča|černobilske katastrofe]], ko je eksplodiral,<ref name="#1">{{Navedi knjigo|title=The Legacy of Chernobyl|url=https://archive.org/details/legacyofchernoby0000medv|publisher=W. W. Norton & Company|year=1990}}</ref> elektrarna pa je zdaj v središču omejenega gibanja, znanem kot [[černobilsko izključitveno območje]]. Območje in nekdanjo elektrarno sedaj upravlja državna agencija Ukrajine za upravljanje z območjem izključitve. Preostali trije reaktorji so po nesreči še naprej delovali, vendar so bili do leta [[2000]] trajno zaustavljeni, elektrarna pa je od leta 2015 v postopku razgradnje. Postopek razgradnje jedrske elektrarne naj bi se končal leta 2065.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/56391/|title=Chernobyl nuclear power plant site to be cleared by 2065}}</ref> Med [[Požari v Černobilskem izključitvenem območju leta 2020|požari leta 2020 v černobilskem izključitvenem območju]] so se požari razširili tudi do slaba 2 km stran od elektrarne<ref>{{Navedi splet|url=http://m.theengineer.co.uk/1020859.article?mobilesite=enabled|title=NOVARKA and Chernobyl Project Management Unit confirm cost and time schedule for Chernobyl New Safe Confinement}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Černobilsko izključitveno območje je bilo prizorišče spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami med [[Bitka za Černobil|bitko za Černobil]] 24. februarja 2022 kot del [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]]. Ruske sile so še isti dan okupirale elektrarno, dokler niso bile konec marca prisiljene v umik. == Gradnja elektrarne == [[Slika:IAEA 02790022 (5612542985).jpg|levo|sličica|258x258_pik|Černobilska elektrarna leta 1979. Vidna sta prva dva reaktorja, 1 in 2. Reaktor 3 je bil takrat v zgodnji fazi gradnje.]] V poznih šestdesetih letih 20. stoletja je [[Sovjetska zveza]] načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki bi nadomestile pomanjkanje električne energije v osrednji energetski regiji. Leta 1968 je bila desna stran bregov reke Pripet, ki se nahaja 15&nbsp;km stran od [[Černobil]]a, izbrana za primerno mesto za gradnjo ene izmed jedrskih elektraren, sestavljenih iz štirih [[Reaktor RBMK|reaktorjev RBMK]]. Leta 1970 je bil ukrajinski arhitekt [[Viktor Brjuhanov]] izbran za direktorja elektrarne, ki je aprila istega leta podpisal dokumente za gradnjo in s tem dokončno odobril gradnjo elektrarne na bregovih reke Pripet. Do leta 1971 so bili na mesto gradnje pripeljani vsi gradbeni materiali in orodja za gradnjo elektrarne. 15. avgusta 1972 se je gradnja Černobilske jedrske elektrarne začela. Med gradnjo so bili zamujeni roki zaradi tesnih urnikov ter pomanjkanja gradbene opreme in materialov. 1. avgusta 1977, skoraj pet let po začetku gradnje, je bil prvi reaktor, reaktor št. 1 odprt. 26. septembra istega leta je reaktor št. 1 začel obratovati in elektrarna je uradno začela proizvajati [[Električna energija|električno energijo]]. Po odprtju prvega reaktorja so sledila odprtja še štirih reaktorjev: reaktor št. 2 je bil odprt 16. novembra 1978, reaktor št. 3 3. decembra 1981 in reaktor št. 4 20. decembra 1983. Še dva reaktorja 5 in 6, bolj ali manj enake izvedbe reaktorja, sta bila načrtovana na lokaciji približno kilometer od sosednjih stavb štirih starejših blokov. Njuna gradnja je bila ustavljena po eksploziji v reaktorju 4 in s časom dokončno preklicana konec aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico nesreče. Po katastrofi je bila gradnja reaktorjev št. 5 in št. 6 ustavljena in sčasoma dokončno preklicana aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico eksplozije leta 1986. Na drugi strani reke je bilo predvideno zgraditi še šest drugih reaktorjev. Vseh 12 reaktorjev naj bi bilo zgrajenih do leta 2010. To je bila tretja sovjetska jedrska elektrarna z reaktorji RBMK po izgradnji jedrske elektrarne Leningrad in jedrski elektrarni Kursk Rastlina. Reaktorja št. 3 in 4 sta bili enoti druge generacije, št. 1 in 2 pa enoti prve generacije, kot tisti, ki delujejo v elektrarni Kursk. Zasnove reaktorjev RBMK druge generacije so bile opremljene z varnejšo zadrževalno konstrukcijo, vidno na fotografijah objekta. == Načrtovanje == === Električni sistemi === [[Slika:Chernobyl 04710018 (8134364258).jpg|sličica|292x292_pik|Pogled na černobilsko elektrarno iz zraka, v ozadju pa je viden hladilni ribnik]] Jedrska elektrarna v [[Černobil]]u je bila sestavljena iz štirih reaktorjev RBMK-1000, od katerih je vsak lahko proizvedel 1000 megavatov (MW) električne energije (3200 MW toplotne moči), v času katastrofe pa so vsi skupaj proizvedli približno 10% električne energije v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Elektrarna je priključena na električno omrežje 330 kV in 750 kV.  Blok ima dva električna generatorja, ki sta na omrežje 750 kV povezana z enim transformatorjem. Generatorja sta povezana s skupnim transformatorjem z dvema zaporednima stikaloma. Med njimi so enotni transformatorji povezani za napajanje lastnih sistemov elektrarne; vsak generator je torej mogoče priključiti na enotni transformator za napajanje elektrarne ali na enotni transformator in generatorjski transformator, ki napajata tudi omrežje. Vod 330 kV se običajno ni uporabljal in je služil kot zunanji napajalnik, povezan s transformatorjem postaje - kar pomeni z električnimi sistemi elektrarne. Elektrarno so poganjali lastni generatorji ali pa so jo v vsakem primeru napajali iz nacionalnega omrežja 750 kV prek rezervnega napajanja glavnega omrežja v transformatorju, ali iz napajanja 330 kV v omrežnem transformatorju 2 ali iz drugih blokov elektrarne prek dve rezervni vodili. V primeru popolne zunanje izgube električne energije bi lahko bistvene sisteme napajali dizelski generatorji. Transformator vsake enote je zato povezan z dvema 6 kV stikalnima ploščama za glavni daljnovod, A in B (npr. 7A, 7B, 8A, 8B za generatorje 7 in 8), ki napaja glavne bistvene sisteme in je povezan s še enim transformatorjem pri napetosti 4 kV, ki je podprta dvakrat (rezervna vodila 4 kV). Plošče 7A, 7B in 8B so prav tako povezane s tremi bistvenimi daljnovodi (za črpalke za hladilno tekočo vodo), vsak pa ima tudi svoj [[dizel]]ski generator. V primeru okvare hladilnega krogotoka s hkratno izgubo zunanje moči lahko turbogeneratorji vrtijo navzdol za približno 45 do 50 sekund, medtem ko morajo biti dizelski generatorji zaženjeni. Generatorji so samodejno zagnani v 15 sekundah ob izgubi moči zunaj lokacij. === Turbine === [[Slika:Chernobyl Power Station aerial view.jpg|sličica|259x259_pik|Računalniško narejena skica elektrarne, s štirimi rekatorji.]] Električno energijo so proizvajali par turbogeneratorjev z vodikovim hlajenjem z močjo 500 MW. Ti se nahajajo v 600 metrov dolgi strojnici v bližini reaktorske zgradbe. Turbine - častitljivi petvaljnik K-500-65 / 3000 - dobavlja turška elektrarna Harkov; električni generatorji so TBB-500. Turbina in rotorji generatorja so nameščeni na isti gredi; skupna teža rotorjev je skoraj 200 ton (220 kratkih ton) in njihova hitrost je 3.000 vrtljajev na minuto. Turbogenerator je dolg 39 metrov in ima skupno težo 1.200 ton. Pretok hladilne tekočine za vsako turbino je 82.880 t / h. Generator proizvaja 20 kV 50&nbsp;Hz izmenične moči. Stator generatorja hladi voda, rotor pa [[vodik]]. Vodik za generatorje se proizvaja na mestu z elektrolizo. Zasnova in zanesljivost turbin sta jim prinesli državno nagrado Ukrajine za leto 1979. Harkovska turbinska tovarna je kasneje razvila novo različico turbine K-500-65 / 3000-2, da bi zmanjšala uporabo dragocene kovine. Obrat v Černobilu je bil opremljen z obema vrstama turbin; reaktor 4 je imel novejše. Izkazalo pa se je, da so novejše turbine bolj občutljive na svoje obratovalne parametre, njihovi ležaji pa so imeli pogoste težave z vibracijami. === Vloga reaktorjev === ==== Reaktorja 5 in 6 ==== [[Slika:Chernobyl Unit 5 hnapel 001.jpg|sličica|273x273_pik|Nedokončana reaktorja 5 in 6.]] Gradnja reaktorjev 5 in 6 se je začela leta 1982, pol leta potem, ko je bila njuna gradnja naročena. Po eksploziji v reaktorju 4 konec aprila 1986 je bila njuna gradnja ustavljena zaradi velikega radioaktivnega onesnaženja na območju elektrarne. V času eksplozije reaktorja 4 je bil reaktor 5 zgrajen 70 % in je bil predviden za odprtje in začetek obratovanja 7. novembra 1986, medtem, ko je bil reaktor 6 načrtovan za odprtje in začetek obratovanja konec leta 1987. Reaktorja sta bila v tem času prekrita z sredstvi za zaščito pred vremenom. 10. oktobra 1986 se je njuna gradnja znova zagnala. 24. aprila 1987 je bila gradnja reaktorjev znova ustavljena, 23. maja 1989 pa je Sovjetska zveza dokončno sprejela odločitev, da gradnjo reaktorjev 5 in 6 ne bodo dokončali. Pozneje so bili objavljeni načrti, da bi reaktorja dokončali po osamosvojitvi Ukrajine, vendar Ukrajina ni imela tako politične volje kot denarnih financ za dokončanje reaktorjev. ==== Računalniški sistemi ==== SKALA (rusko: СКАЛА, система контроля аппарата Ленинградской Атомной; система контроля аппарата Leningradskoj Atomnoj, »Nadzorni sistem naprav jedrske elektrarne Leningrad«) je bil procesni računalnik za jedrski reaktor RBMK v Černobilski jedrski elektrarni pred oktobrom 1995. Že od šestdesetih let dvajsetega stoletja je za nalaganje programske opreme uporabljal pomnilnik z magnetnim jedrom, shranjevanje podatkov z magnetnim trakom in udarni trak. SKALA je spremljala in beležila stanje reaktorja in vhode nadzorne plošče. Ožičeno je bilo za sprejem 7200 analognih in 6500 digitalnih signalov. Sistem je neprekinjeno spremljal obrat in te informacije prikazoval operaterjem. Poleg tega je program, imenovan PRIZMA (rusko: ПРИЗМА, программа измерения мощности аппарата; program izmereniya moshchnosti apparata, »Program merjenja moči naprave«), obdeloval pogoje obratov in dal priporočila za usmerjanje upravljavcev obratov. Ta program je trajal od 5 do 10 minut in ni mogel neposredno nadzorovati reaktorja. == Znane nezgode in nesreče == === Delno taljenje jedra v reaktorju 1 leta 1982 === 9. septembra 1982 je v reaktorju št. 1 prišlo do delnega taljenja jedra zaradi okvare hladilnega ventila, ki je po vzdrževanju ostala zaprta. Ko se je reaktor med povprečnim načrtovanim popravilom ob 13:30 zagnal, se je [[uran]] v rezervoarju pregrel in počil. V zasilnem kondenzatorju, plinovodnih cevovodnih komunikacijskih cevovodov reaktorja je prišlo do kratotrajnega povečanja tlaka, ki je privedlo do izpusta 800&nbsp;kg vode iz vrat med reaktorjem 1 in reaktorjem 2. Zaradi izhlapevanja izpuščene vode se je tlak v reaktorskem prostoru povečal, kar je posledično privedlo do premika drugih hidravičnih ventilov iz reaktorskega prosotora. Obseg škode je bil razmeroma majhen in med nesrečo ni nihče umrl, zaradi malomarnosti upravljavcev pa so nesrečo opazili šele čez nekaj ur. Zaradi pretrganega kanala ob ventilu reaktorja 1 pa je iz reaktorja v ozračje izšla majhna količina radioaktivnih delcev v obliki drobcev uranovega oksida in več drugih radioaktivnih izotopov, ki so uhajajli s paro iz reaktorja preko prezračevalnega sklada. Radioaktivni delci so se razširili 14&nbsp;km stran od elektrarne in dosegli mesto [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]. Reaktor 1 je bil po osmih mesecih popravljen in spet zagnan v obratovanje<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com.pa/books?id=WwPJDwAAQBAJ&pg=PA61&lpg=PA61&dq=rbmk+serpentinite&source=bl&ots=PA9C0cLIgj&sig=ACfU3U3n-V6Qy-lPJ5GZLs9kkPGo2heQMw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwj9yJqE6OjuAhX7TTABHWDZA5s4ChDoATAJegQICRAB#v=onepage&q=rbmk+serpentinite&f=false|title=Midnight in Chernobyl: The Untold Story of the World's Greatest Nuclear Disaster}}</ref>. Nesreča je bila v javnost objavljena šele leta 1985. === Incidenti v reaktorju 3 in 4 leta 1984 === Leta 1984 se je v reaktorju 3 in 4 zgodilo več resnejših incidentov, vendar so bili tej dokumenti v Ukrajini objavljeni šele aprila 2021. Po istih dokumentih je osrednja vlada v [[Moskva|Moskvi]] že leta 1983 vedela, da je černobilska elektrarna ena najnevarnejših jedrskih elektrarn v ZSSR. === Eksplozija v reaktorju 4 leta 1986 === [[Slika:IAEA 02790015 (5613115146).jpg|sličica|Reaktor 4 Černobilske elektrarne je bil katastrofalno uničen 26. aprila 1986. Ta fotografija je bila posneta iz vojaškega helikopterja, dva meseca po nesreči.]] 26. aprila 1986 se je ob izvajanju varnostnega testa v reaktorju 4 ob 1:23 zgodila [[Černobilska nesreča]], ko je reaktor 4 eksplodiral zaradi katastrofalno povečane moči, ki je povzročila, da je jedro razneslo, v reaktorju pa je nato izbruhnil velik [[požar]]. Zaradi tega so se velike količine [[Radioaktivnost|radioaktivnih]] delcev [[Ionizirajoče sevanje|sevanja]] razširile iz reaktorja v zrak in se nato razširile v ozračje in po okoliških zemljiščih. V eksploziji je neposredno umrl en inženir, še en pa je bil huje poškodovan in je pozneje umrl v bolnišnici v Pripjatu. Veliko delov [[grafit]]a iz česar je bila sestavljena sredica reaktorja 4, je pristalo na strehi reaktorja 3 in na strehi reaktorja zanetlo več večjih [[Ogenj|ognejv]]. Kmalu po eksploziji so inženirji začeli v porušen reaktor dovajati hladno vodo za ohladitev, za pogašenje požara pa so bili poklicani gasilci iz Pripjata, Černobila in [[Kijev]]a. Požar je bil pogašen približno pet ur po eksploziji, pri tem pa je veliko gasilcev, inženirjev in drugih reševalcev prejelo smrtne doze sevanja. Nesreča je prizadela velika območja [[Evropa|Evrope]], zaradi česar velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini. Radioaktivni dim, ki je uhajal iz reaktorja in se spremenil v velik oblak, se je razširil preko [[Rusija|Rusije]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]], pa tudi preko evropskega dela [[Turčija|Turčije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Litva|Litve]], [[Švedska|Švedske]], [[Norveška|Norveške]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Italija|Italije]], [[Francija|Francije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]], [[Irska|Irske]] ter čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] do vzhodnega dela [[Združene države Amerike|ZDA]]<ref name="#1"/>. Posledično je bil reaktor 4 popolnoma uničen zaradi česar je bil do novembra 1986 ob reaktorju zgrajen velik [[Sarkofag jedrske elektrarne Černobil|betonsko-železni sarkofag]], ki je zaprl poškodovan reaktor in preprečil nadaljnjo uhajanje sevanja. Do leta 2017 je bil nad reaktorjem zgrajen [[Nova varna zapora Černobil|nov, večji in varnejši sarkofag]], ki je zaprl uničen reaktor in starejši sarkofag, ki je zaradi slabega stanja že začel razpadati.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/news/world/chernobyl-radiation-unaffected-roof-collapse-article-1.1263037|title=Chernobyl radiation unaffected after heavy snow causes partial roof collapse, Ukrainian officials say}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Chernobyl roof collapses under snow|date=14. februarja 2013|url=http://m.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&objectid=10865344|accessdate=2021-03-26|archive-date=2013-04-13|archive-url=https://archive.today/20130413233159/http://m.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&objectid=10865344|url-status=dead}}</ref> === Požar v reaktorju 2 leta 1991 === 11. oktobra 1991 je v turbinski dvorani reaktorja št. 2 izbruhnil [[požar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1991/10/12/world/fire-reported-in-generator-area-at-the-chernobyl-nuclear-plant.html|title=Fire Reported in Generator Area At the Chernobyl Nuclear Plant}}</ref>, zaradi okvarjenega stikala v turbini. Ob 20:10 je bila moč v reaktorju zmanjšala, da bi popravili seperator pregrevalnika, pri tem pa je bila turbina v prostem teku. Napačno stikalo je povzročilo val toka na generatorju, kar je prižgalo izolacijski material na nekaterih električnih napeljavah<ref>[http://articles.baltimoresun.com/1991-10-13/news/1991286047_1_reactor-nuclear-power-chernobyl Roof fire at Chernobyl intensifies Ukrainian calls to close nuclear plant] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140429201732/http://articles.baltimoresun.com/1991-10-13/news/1991286047_1_reactor-nuclear-power-chernobyl |date=2014-04-29 }} Baltimore Sun (October 13, 1991)</ref>. To je nato privedlo do tega, da je vodik, ki se uporablja kot hladilno sredstvo v sinhronem generatorju, uhajal v turbinsko dvorano, "kar je očitno ustvarilo pogoje za začetek požara v strehi in za zrušitev enega od nosilcev strehe<ref>[https://www.nytimes.com/1991/10/13/world/soviets-assure-safety-at-a-plant-damaged-by-fire.html Soviets Assure Safety at A-Plant Damaged by Fire] New York Times (October 13, 1991)</ref>." Požar se je začel v četrti turbini reaktorja 2. V požaru se je porušila streha strojnice in pri tem poškodovala opremo, ki je sodelovala pri zagotavljanju varnosti in hlajenja reaktorja. Izgorelo je 180 ton turbinskega olja in 500 m³ vodika. Požar so do 23:30 zvečer 11. oktobra pogasile gasilske enote iz Černobila in Kijeva. Pri tem ni nihče umrl, gasilci in inženirji pa so prejeli majhen odmerek sevanja, samo od 0,02 do 0,17, ki ni niti najmanj smrtonosen. Sosednja reaktorska dvorana in reaktor nista bila prizadeta, iz reaktorja pa v ozračje ni izšla nobena radioaktivnost. Takoj po požaru je Ukrajinska oblast, ki je bila takrat še pod Sovjetsko zvezo, sprejela ukrepe za popravilo reaktorja, a je kmalu ugotovila, da je škoda v reaktorju prevelika in da so stroški za popravilo škode previsoki, zato je bilo odločeno, da se reaktor 2 po zasilnem popravilu trajno zaustavi. == Elektrarna po černobilski nesreči == [[Slika:Chaes cz 1.jpg|sličica|279x279_pik|Strojnica reaktorja 1.]] Po eksploziji v reaktorju 4 so preostali trije reaktorji v elektrarni še naprej delovali (reaktor 1 je bil ponovno zagnan 1. oktobra 1986, reaktor 2 je bil ponovno zagnan 5. novembra 1986, reaktor 3 pa je bil ponovno zagnan 4. decembra 1987), saj si Sovjetska zveza zaradi pomanjkanja električne energije v državi, ni mogla privoščiti zaustavitve elektrarne. Po evakuaciji mesta Pripjat je bilo za elektrarno zgrajeno novo mesto [[Slavutych]] za namestitev domov delavcev elektrarne. Maja 1989 je Sovjetska oblast dokončno prekinila gradnjo dveh delno zgrajenih reaktorjev 5 in 6, saj ni imela politične volje in ni hotela porabljati dodatnega denarja za njuno gradnjo. Elektrarna je med reaktorjem 3 in 4 zgradila dolg visok kamnit hodnik za ločitev reaktorjev in omejila dostop do radioaktivnih prostorov, nekatere pa zaprla. Oktobra 1991 je bil reaktor 2 trajno zaustavljen potem, ko je v njem izbruhnil požar zaradi okvarjenega stikala v turbini. Po osamosvojitvi [[Ukrajina|Ukrajine]] od Sovjetske zveze so Ukrajinske oblasti začele novo temo o razpravi Černobila. Ukrajinske oblasti so ugotovile, da je škoda v reaktorju prevelika in da bi bila popravila predraga zato so dogovorile o trajni odpovedi obratovanja reaktorja 2. S tem je prihodnost celotne černobilske elektrarne postajala vse bolj mračna. 30. novembra 1996 je bil reaktor 1 trajno zaustavljen zaradi pritiska več vlad na Ukrajino glede mednarodnega negodovanja o zastrupitvah z vplivi na zdravje zaradi sevanja. Kmalu po zaprtju reaktorja 1 je Ukrajina pozimi 1997 podpisala memorandum in se z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] dogovorila, da bo elektrarno zaprla najkasneje do konca leta 2000. 15. decembra 2000 je takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti v elektrarni ob 13:17 osebno zaustavil reaktor 3 (po krajšem obratovanju reaktorja od marca 1999, ki je bil pred tem pet mesecev zaprt zaradi popravil), reaktor 3 pa je ob njegovem izklopu trajno prenehal z obratovanjem. S tem se je celotna elektrarna zaprla in prenehala prozivajati električno energijo. 1. januarja 2001 je bila elektrarna uradno odklopljena iz omrežja. === Nova varna zapora === {{Glavni članek|Nova varna zapora Černobil}} [[Slika:Chernobyl New Safe Confinement August 2016.jpg|sličica|264x264px|Betonsko-železni sarkofag med končnimi deli gradnje leta 2016.]] Prvotno napovedana junija 2003 je bila zgrajena nova jeklena zadrževalna konstrukcija z imenom [[Nova varna zapora Černobil|New Safe Confinement]] (nova varna zapora), ki je nadomestila staranje in na hitro zgrajen sarkofag, ki je ščitil reaktor št. 4. Čeprav se je razvoj projekta večkrat zavlekel, se je gradnja uradno začela septembra 2010. Novo varno zapornico je financiral mednarodni sklad, ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj, načrtoval in zgradil pa ga je konzorcij Novarka pod vodstvom [[Francija|Francije]]. Novarka je iz jekla zgradila veliko strukturo v obliki loka, široko 270 metrov, visoko 100 metrov in dolgo 150 metrov, da pokrije staro razpadajočo betonsko kupolo, ki je bila takrat v uporabi. Struktura je bila zgrajena v dveh segmentih, ki sta bila združena avgusta 2015. Novembra 2016 je bil dokončan lok postavljen nad obstoječi sarkofag. Ta projekt jeklenih ohišij naj bi stal 1,4 milijarde dolarjev, končan pa je bil leta 2017. Ohišje ustreza tudi definiciji naprave za jedrsko pokopavanje. Ločen dogovor je bil sklenjen z ameriškim podjetjem Holtec International za gradnjo skladišča znotraj izključevalnega območja za jedrske odpadke, ki jih proizvaja Černobil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/chernobyl-ukraine-petya-cyber-attack-hack-nuclear-power-plant-danger-latest-a7810941.html|title=Chernobyl's radiation monitoring system has been hit by the worldwide cyber attack|date=26. junij 2017}}</ref> 14. februarja med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] je Rusija z brezpilotnikom [[Geran-2]] zadela novo varno zaporo in jo poškodovala - prebita je bila tako zunanja kot notranja plast.<ref>{{Navedi splet|title=Russian drone attack damages Chernobyl nuclear plant’s shelter, Zelensky says|url=https://www.theage.com.au/world/europe/russian-drone-attack-damages-chernobyl-nuclear-plant-s-shelter-zelensky-says-20250214-p5lcbh.html|website=|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hole Blasted By Drone In Chernobyl's Radiation Shield: What We Know|url=https://www.twz.com/news-features/hole-blasted-by-drone-in-chernobyls-radiation-shield-what-we-know|website=The War Zone|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en-US|first=Howard|last=Altman}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine says Russia drone attack hits Chernobyl nuclear plant, radiation levels normal|url=https://www.cnn.com/2025/02/14/europe/russia-ukraine-drones-chernobyl-intl-hnk|website=CNN|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en|first=Daria Tarasova-Markina, Tim Lister, Christian|last=Edwards}}</ref> == Razgradnja elektrarne == [[Slika:Reactor Hall of Unit 2, Chernobyl Nuclear Power Plant.webm|sličica|Razstavljanje kontrolnih palic reaktorja 1 in 2.]] Ukrajina je načrt za razgradnjo elektrarne odobrila leta 2009. Časovni razpored razgradnje elektrarne je tesno zaokrožen z demontažo reaktorja 4 in dekontaminacijo okolice. Leta 2013 je bila črpalka, ki je rečno vodo dvigovala v hladilni rezervoar ob elektrarni, izklopljena, pri čemer naj bi ponor toplote počasi izhlapeval. Aprila 2015 so reaktorji 1, 2 in 3 vstopili v fazo razgradnje in se pri tem začela dela za odstranjevanje neonesnažene opreme. Odstranjevanje neonesnažene opreme v reaktorjih naj bi se končalo konec leta 2022. Do leta 2046 bo iz reaktorjev odstranjena najbolj onesnažena oprema, pri tem pa se bo s pomočjo dozimetrov in drugih strojev radioaktivnost zmanjšala. Sami reaktorji (vključno z dvema delno zgrajenima) ter celotna elektrarna bodo nato razstavljanjeni do leta 2065, območje pa bo počiščeno. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Chernobyl Nuclear Power Plant}} * {{Uradna spletna stran|https://chnpp.gov.ua/en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jedrske elektrarne|Černobil]] [[Kategorija:Černobilska nesreča]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1977]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pripjatu]] s33714jqsojnawblrt206szq6289lfy 10 501233 6683090 6319775 2026-05-30T17:43:15Z Pinky sl 2932 odstranjen WikidataIB/peskovnik 6683090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image2 = {{#ifeq:{{lc:{{{location_map|}}}}}|no|<!-- -->|{{Infobox mapframe |id = {{{qid|}}} |coord = {{{coordinates|}}} |frame-width = {{Digits|1={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|300px}}}} |marker = industrial |zoom = {{#if:{{{location_map_geomask|}}}|{{{location_map_zoom|}}}|{{{location_map_zoom|5}}}}} |geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |geomask-stroke-width = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|0.5|<!-- -->}} |geomask-stroke-colour = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|#000000|<!-- -->}} |geomask-fill = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|#BABABA|<!-- -->}} }}}} | caption2 = {{#ifeq:{{lc:{{{location_map|}}}}}|no|<!-- -->|{{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}}|{{{location_map_caption|}}}}}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{{fetchwikidata|ALL}}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|razgrajeno|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|operativno|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Ukinjeno|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|v&nbsp;izgradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|predlagano|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = Lastniki | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = Upravljalec | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Category:Geothermal power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Category:Solar power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Category:Thermal power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Category:Tidal power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Category:Wave power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label46 = [[Wave_power#Modern_technology|Type]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Surface-following attenuator |PA=Point absorber |OS=Oscillating wave surge converter |OC=[[Oscillating water column]] |OT=Overtopping/Terminator |PD=Submerged pressure differential |BW=Bulge wave device |RM=Rotating mass |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Attenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Point absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscillating wave surge converter|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscillating water column]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Overtopping/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Submerged pressure differential|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Bulge wave device|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotating mass|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Wind&nbsp;farm <includeonly>{{Main other|[[Category:Wind farm articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label51 = [[Wind farm#Types|Type]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=[[Onshore wind farm|Onshore]] |OF=[[Offshore wind farm|Offshore]] |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|[[Onshore wind farm|Onshore]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|[[Offshore wind farm|Offshore]]|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Site&nbsp;usage | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Max.&nbsp;water&nbsp;depth | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Distance&nbsp;from&nbsp;shore | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Hub&nbsp;height | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Rotor&nbsp;diameter | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Rated&nbsp;wind&nbsp;speed | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{#if:{{{ps_header|}}}|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Site&nbsp;area | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Site&nbsp;elevation | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Chimneys | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Annual&nbsp;revenue | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = IWPP&nbsp;purification&nbsp;method | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Distillation]] |R=[[Reverse osmosis plant|Reverse osmosis]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = IWPP&nbsp;water&nbsp;output | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{{website|}}} | label92 = Zbirka | data92 = | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{EditOnWikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y | child | embed | qid | suppressfields | fetchwikidata | onlysourced | name | name_official | image | image_caption | image_size | image_alt | location_map | location_map_caption | location_map_zoom | location_map_geomask | country | location | coordinates | status | construction_began | commissioned | decommissioned | cost | owner | operator | employees | geo_type | geo_temp_requirement | geo_well_count | geo_well_depth | geo_water_output | np_reactors | np_reactor_type | np_reactor_supplier | solar_type | solar_csp_technology | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_site_resource | solar_tracker | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_technology | tide_tsg_type | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_crosses | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_range | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | wave_shore_distance | wind_farm_type | wind_site_usage | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_hub_height | wind_rotor_diameter | wind_rated_speed | ps_header | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_chimneys | ps_cooling_towers | ps_cooling_source | ps_feed-in_tariff | ps_revenue | ps_combined_cycle | ps_cogeneration | ps_trigeneration | ps_thermal_capacity | ps_label1 | ps_data1 | ps_label2 | ps_data2 | ps_label3 | ps_data3 | ps_label4 | ps_data4 | ps_label5 | ps_data5 | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_units_operational | ps_units_manu_model | ps_units_planned | ps_units_cancelled | ps_units_uc | ps_units_decommissioned | ps_electrical_capacity | ps_electrical_cap_fac | ps_annual_generation | ps_storage_capacity | website | extra }}<!-- -->{{#switch:{{lc:{{{location_map|}}}}}|no=|= |#default={{Main other|[[Category:Pages using infobox power station with deprecated parameters|location_map]]}}{{preview warning|Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje elektrarna z nezaželenim parametrom "location_map"}} }}<!-- -->{{#if:{{{location_map_size|}}} |{{Main other|[[Category:Pages using infobox power station with deprecated parameters|location_map_size]]}}{{preview warning|Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje elektrarna z nezaželenim parametrom "location_map_size"}} }}<!-- -->{{#if:{{{image_size|}}} |{{Main other|[[Category:Pages using infobox power station with deprecated parameters|image_size]]}}{{preview warning|Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje elektrarna z nezaželenim parametrom "image_size"}} }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> q8eewdk30dn90b2s5fbtptq9qdo3i36 6683233 6683090 2026-05-31T09:41:56Z Pinky sl 2932 posodobitev 6683233 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Under&nbsp;construction|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Proposed|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Wave_power#Modern_technology|Type]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Surface-following attenuator |PA=Point absorber |OS=Oscillating wave surge converter |OC=[[Oscillating water column]] |OT=Overtopping/Terminator |PD=Submerged pressure differential |BW=Bulge wave device |RM=Rotating mass |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Attenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Point absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscillating wave surge converter|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscillating water column]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Overtopping/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Submerged pressure differential|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Bulge wave device|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotating mass|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Wind&nbsp;farm <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Wind farm#Types|Type]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=[[Onshore wind farm|Onshore]] |OF=[[Offshore wind farm|Offshore]] |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|[[Onshore wind farm|Onshore]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|[[Offshore wind farm|Offshore]]|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Site&nbsp;usage | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Max.&nbsp;water&nbsp;depth | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Distance&nbsp;from&nbsp;shore | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Hub&nbsp;height | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Rotor&nbsp;diameter | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Rated&nbsp;wind&nbsp;speed | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Site&nbsp;area | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Site&nbsp;elevation | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Chimneys | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Annual&nbsp;revenue | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = IWPP&nbsp;purification&nbsp;method | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Distillation]] |R=[[Reverse osmosis plant|Reverse osmosis]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = IWPP&nbsp;water&nbsp;output | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 6jxh7dwia4dd1cis5yycyde7e5omnq8 6683239 6683233 2026-05-31T09:52:27Z Pinky sl 2932 sl. 6683239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Under&nbsp;construction|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Proposed|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Wave_power#Modern_technology|Type]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Surface-following attenuator |PA=Point absorber |OS=Oscillating wave surge converter |OC=[[Oscillating water column]] |OT=Overtopping/Terminator |PD=Submerged pressure differential |BW=Bulge wave device |RM=Rotating mass |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Attenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Point absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscillating wave surge converter|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscillating water column]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Overtopping/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Submerged pressure differential|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Bulge wave device|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotating mass|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Wind&nbsp;farm <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Wind farm#Types|Type]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=[[Onshore wind farm|Onshore]] |OF=[[Offshore wind farm|Offshore]] |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|[[Onshore wind farm|Onshore]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|[[Offshore wind farm|Offshore]]|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Site&nbsp;usage | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Max.&nbsp;water&nbsp;depth | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Distance&nbsp;from&nbsp;shore | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Hub&nbsp;height | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Rotor&nbsp;diameter | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Rated&nbsp;wind&nbsp;speed | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Site&nbsp;area | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Site&nbsp;elevation | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Chimneys | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> k9i3aqxoguawxd78g0q8xt7x9huns6s 6683250 6683239 2026-05-31T10:36:02Z Pinky sl 2932 sl 6683250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Under&nbsp;construction|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Proposed|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;likacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 92f7mh0dh0pks2tjn5vwhglhz6o64df 6683251 6683250 2026-05-31T10:36:46Z Pinky sl 2932 6683251 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Under&nbsp;construction|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Proposed|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> cukjbf6o114bnsesu9xrt7c5qkl0zvc 6683252 6683251 2026-05-31T10:42:46Z Pinky sl 2932 6683252 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|V&nbsp;gradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Predlog|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> j5an97j8k1dn8frwh032yxwphv11clg 6683263 6683252 2026-05-31T11:12:53Z Pinky sl 2932 Koord novi 6683263 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Koord novi|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|V&nbsp;gradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Predlog|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 50pahanc039dyu7js0554oi9wf6355p 6683267 6683263 2026-05-31T11:15:10Z Pinky sl 2932 6683267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord novi|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|V&nbsp;gradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Predlog|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> l6w93x31869n9hmixy68wsw06o3jtz5 6683274 6683267 2026-05-31T11:26:12Z Pinky sl 2932 6683274 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Koord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|V&nbsp;gradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Predlog|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Elektrarna na valovanje|Tip]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Površinski atenuator |PA=Točkovni absorber |OS=Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona |OC=[[Oscilacijski vodni stolpec]] |OT=Prelivni sistem/Terminator |PD=Potopljeni tlačni diferencial |BW=Naprava s krogotokom |RM=Rotacijska masa |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Atenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Točkovni absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscilacijski pretvornik valovnega vzgona|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscilacijski vodni stolpec]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Prelivni sistem/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Potopljeni tlačni diferencial|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Naprava s krogotokom|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotacijska masa|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Vetrna&nbsp;elektrarana <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Vetrna elektrarna|Tip]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=Kopenska |OF=Na morju |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|Kopenska|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|Na morju|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Uporaba&nbsp;lokacije | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Maks.&nbsp;glovina&nbsp;vode | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Višina&nbsp;osi | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Premer&nbsp;rotorja | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Nazivna&nbsp;hitrost&nbsp;vetra | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Površina&nbsp;lokacije | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;lokacije | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Dimniki | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Letni&nbsp;prihodek | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = Tehnologija&nbsp;čiščenja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Destilacija]] |R=[[Reverzna osmoza]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = Proizvodnja&nbsp;vode&nbsp;v&nbsp;IWPP | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> sj0xxt07dxsyqwacc2h66cloiugkyzx 10 501234 6683245 5822949 2026-05-31T10:11:10Z Pinky sl 2932 posodobitev 6683245 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Check for unknown parameters|Module:InfopoljeSlika|Module:Niz|Module:String2|Module:WikidataIB||Module:Infobox mapframe|Module:Infobox power station}} {{Uporablja Wikipodatke|P856}} {{TOC right}} Use this infobox for all types of [[power station]]s. For [[hydroelectricity|hydroelectric]] power stations involving dams (except tidal facilities), please use {{Tl|Infobox dam}}. == Usage == === Wikidata-enabled === Simply add <code><nowiki>{{Infopolje Elektrarna}}</nowiki></code> to the top of an article belonging to any type of power station, and the data will be automatically included from [[Wikidata]]. If necessary, these values can be overridden by passing local values to the relevant parameters in the article: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Elektrarna | name = [local value] }} </syntaxhighlight> To add data to Wikidata, please see the Parameters section below. === Standard usage === ==== Full syntax ==== <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | child = | embed = | qid = | suppressfields = | fetchwikidata = | onlysourced = | name = | name_official = | logo = | logo_size = | logo_alt = | image = | image_caption = | image_size = | image_alt = | location_map_caption = | location_map_zoom = | location_map_geomask = | location_map_marker = | country = | location = | coordinates = | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = | geo_type = | geo_temp_requirement = | geo_well_count = | geo_well_depth = | geo_water_output = | np_reactors = | np_reactor_type = | np_reactor_supplier = | solar_type = | solar_csp_technology = | solar_collectors = | solar_collectors_area = | solar_site_resource = | solar_tracker = | th_fuel_primary = | th_fuel_secondary = | th_fuel_tertiary = | th_technology = | tide_technology = | tide_tsg_type = | tide_barrage_height = | tide_barrage_length = | tide_barrage_width = | tide_crosses = | tide_channel_speed = | tide_channel_volume = | tide_range = | wave_technology = | wave_water_body = | wave_water_depth = | wave_shore_distance = | wind_farm_type = | wind_site_usage = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | windhub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = | ps_header = | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_chimneys = | ps_cooling_towers = | ps_cooling_source = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_trigeneration = | ps_thermal_capacity = | ps_label1 = | ps_data1 = | ps_label2 = | ps_data2 = | ps_label3 = | ps_data3 = | ps_label4 = | ps_data4 = | ps_label5 = | ps_data5 = | ps_iwpp = | ps_iwpp_technology = | ps_iwpp_water_output = | ps_iwpp_water_tariff = | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = | extra = }} </syntaxhighlight> ==== Geothermal power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q693330 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = NesjavellirPowerPlant edit2.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|64|06|29|N|21|15|23|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- GEOTHERMAL POWER STATIONS --> | geo_type = {{{geo_type}}} | geo_temp_requirement = {{{geo_temp_requirement}}} | geo_well_count = {{{geo_well_count}}} | geo_well_depth = {{{geo_well_depth}}} | geo_water_output = {{{geo_water_output}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_cooling_towers = {{{ps_cooling_towers}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- GEOTHERMAL POWER STATIONS --> | geo_type = | geo_temp_requirement = | geo_well_count = | geo_well_depth = | geo_water_output = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_cooling_towers = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Nuclear power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q569525 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Philippsburg2.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|49|15|09|N|08|26|11|E|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- NUCLEAR POWER STATIONS --> | np_reactors = {{{np_reactors}}} | np_reactor_type = {{{np_reactor_type}}} | np_reactor_supplier = {{{np_reactor_supplier}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_cooling_towers = {{{ps_cooling_towers}}} | ps_cooling_source = {{{ps_cooling_source}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- NUCLEAR POWER STATIONS --> | np_reactors = | np_reactor_type = | np_reactor_supplier = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_cooling_towers = | ps_cooling_source = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Solar power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q5184359 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Crescent Dunes Solar December 2014.JPG | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|38|14|00|N|117|22|00|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- SOLAR POWER STATIONS --> | solar_type = {{{solar_type}}} | solar_csp_technology = {{{solar_csp_technology}}} | solar_collectors = {{{solar_collectors}}} | solar_collectors_area = {{{solar_collectors_area}}} | solar_site_resource = {{{solar_site_resource}}} | solar_tracker = {{{solar_tracker}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- SOLAR POWER STATIONS --> | solar_type = | solar_csp_technology = | solar_collectors = | solar_collectors_area = | solar_site_resource = | solar_tracker = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Thermal power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q584095 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Taichung Fire Power Plant.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|24|12|46|N|120|28|52|E|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- THERMAL POWER STATIONS --> | th_fuel_primary = {{{th_fuel_primary}}} | th_fuel_secondary = {{{th_fuel_secondary}}} | th_fuel_tertiary = {{{th_fuel_tertiary}}} | th_technology = {{{th_technology}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_chimneys = {{{ps_chimneys}}} | ps_cooling_towers = {{{ps_cooling_towers}}} | ps_cooling_source = {{{ps_cooling_source}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_iwpp = {{{ps_iwpp}}} | ps_iwpp_technology = {{{ps_iwpp_technology}}} | ps_iwpp_water_output = {{{ps_iwpp_water_output}}} | ps_iwpp_water_tariff = {{{ps_iwpp_water_tariff}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- THERMAL POWER STATIONS --> | th_fuel_primary = | th_fuel_secondary = | th_fuel_tertiary = | th_technology = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_chimneys = | ps_cooling_towers = | ps_cooling_source = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_iwpp = | ps_iwpp_technology = | ps_iwpp_water_output = | ps_iwpp_water_tariff = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Tidal power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q1521172 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Seaflow raised 16 jun 03.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|54|22|07|N|05|32|46|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- TIDAL POWER STATIONS --> | tide_technology = {{{tide_technology}}} | tide_tsg_type = {{{tide_tsg_type}}} | tide_barrage_height = {{{tide_barrage_height}}} | tide_barrage_length = {{{tide_barrage_length}}} | tide_barrage_width = {{{tide_barrage_width}}} | tide_crosses = {{{tide_crosses}}} | tide_channel_speed = {{{tide_channel_speed}}} | tide_channel_volume = {{{tide_channel_volume}}} | tide_range = {{{tide_range}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- TIDAL POWER STATIONS --> | tide_technology = | tide_tsg_type = | tide_barrage_height = | tide_barrage_length = | tide_barrage_width = | tide_crosses = | tide_channel_speed = | tide_channel_volume = | tide_range = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Wave power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q3068978 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Pelamis machine installed at the Agucadoura Wave Park.JPG | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|41|25|57|N|08|50|33|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- WAVE POWER STATIONS --> | wave_technology = {{{wave_technology}}} | wave_water_body = {{{wave_water_body}}} | wave_water_depth = {{{wave_water_depth}}} | wave_shore_distance = {{{wave_shore_distance}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- WAVE POWER STATIONS --> | wave_technology = | wave_water_body = | wave_water_depth = | wave_shore_distance = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Wind power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q265281 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = REpower 5 Megawatt Offshore Wind Turbines and Energy Substation (12815633564).jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|54|01|00|N|06|36|00|E|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- WIND POWER STATIONS --> | wind_farm_type = {{{wind_farm_type}}} | wind_site_usage = {{{wind_site_usage}}} | wind_offshore_depth = {{{wind_offshore_depth}}} | wind_offshore_distance = {{{wind_offshore_distance}}} | wind_hub_height = {{{wind_hub_height}}} | wind_rotor_diameter = {{{wind_rotor_diameter}}} | wind_rated_speed = {{{wind_rated_speed}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- WIND POWER STATIONS --> | wind_farm_type = | wind_site_usage = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | wind_hub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} == Parameters == {| class="wikitable" |- ! align="center" | Parameter !! align="center" | Default value !! align="center" | Description |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | '''Lead section''' (used by all power station types) |- | '''name''' || <code>label</code> || Name of power station |- | '''name_official''' || <code>{{Wikidata property link|P1705}}</code> (<code>{{Wikidata property link|P17}}</code> must also be filled) || Official name in native language. |- | '''logo''' || <code>{{Wikidata property link|P154}}</code> || Logo image filename without '''File:''' prefix. |- | '''logo_size''' || <small>N/A</small> || Force logo image size to a value other than 300px |- | '''logo_alt''' || <small>N/A</small> || [[Wikipedia:Manual of Style/Accessibility/Alternative text for images|Alternative text]] for logo image. Only local parameter supported. |- | '''image''' || <code>{{Wikidata property link|P18}}</code> || Image filename without '''File:''' prefix. |- | '''image_size''' || <small>N/A</small> || Force image and location map size to a value other than 300px |- | '''image_caption''' || <code>{{Wikidata property link|P2096}}</code> || Caption beneath image. |- | '''image_alt''' || <small>N/A</small> || [[Wikipedia:Manual of Style/Accessibility/Alternative text for images|Alternative text]] for image. Only local parameter supported. |- | '''location_map_caption''' || <small>N/A</small> || Force a caption below the location map |- | '''location_map_zoom''' || 5 || Force a different zoom for the location map. |- | '''location_map_geomask''' || <small>N/A</small> || Add <code>Yes</code> to darken surrounding areas, and zoom out to country-level. |- | '''location_map_marker''' || <code>industrial</code> || Use a different marker for the location map. See {{tl|infobox mapframe}} for options. |- | '''coordinates''' || <code>{{Wikidata property link|P625}}</code> || Geographical coordinates. Use {{tl|Coord}} for local use. |- | '''country''' || <code>{{Wikidata property link|P17}}</code> || Country where the facility is located, [[MOS:FLAG|without flag icons]] |- | '''location''' || <code>{{Wikidata property link|P276}}</code> || General area the power station is located. Avoid being overly-detailed. |- | '''status''' || This parameter is based on <code>construction_began</code>, <code>commissioned</code>, and <code>decommissioned</code> parameters (see the 3 next rows). <br>{{*}} If none of the above parameters are set, the status parameter will be suppressed. <br>{{*}} If <code>construction_began</code> is not empty, but <code>commissioned</code> and <code>decommissioned</code> is empty: ''Under construction'' <br>{{*}} If <code>commissioned</code> is not empty, but <code>decommissioned</code> is empty: ''Operational'' <br>{{*}} If <code>decommissioned</code> not empty: ''Decommissioned'' <br>{{*}} To set the status to ''Cancelled'', set {{Wikidata property link|P5817}} as {{Wikidata entity link|Q30108381}}. <br>{{*}} To set the status to ''Proposed'', set {{Wikidata property link|P5817}} as {{Wikidata entity link|Q811683}}. || Current status. Enter one of the following auto-expanding codes:<br><code>P</code>=Proposed,<br><code>UC</code>=Under construction,<br><code>O</code>=Operational,<br><code>M</code>=Mothballed,<br><code>B</code>=Being decommissioned,<br><code>D</code>=Decommissioned,<br><code>C</code>=Project cancelled. |- | '''construction_began''' || <code>{{Wikidata property link|P793}}</code> with value <code>{{Wikidata entity link|Q385378}}</code> and qualifiers:<br><code>{{Wikidata property link|P580}}</code> (and optionally, <code>{{Wikidata property link|P582}}</code>) || Date construction of the first unit began. Use {{tl|Start date}}. |- | '''commissioned''' || <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> || Date first unit [[Project commissioning|commissioned]]. Use {{tl|Start date}}. |- | '''decommissioned''' || <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> || Date last unit decommissioned. Use {{tl|End date}}. |- | '''cost''' || <code>{{Wikidata property link|P2130}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code>|| Total cost of development. For non-USD values, consider using: <code><nowiki>{{</nowiki>[[Template:To USD|To USD]]<nowiki>|$$$$|ABC|YYYY}}</nowiki></code> using the value, [[ISO 3166-1 alpha-3|country code]], and year, respectively. |- | '''owner''' || <code>{{Wikidata property link|P127}}</code> || Owner(s) of the power station. |- | '''operator''' || <code>{{Wikidata property link|P137}}</code> || Operator(s), if different from '''owner'''. |- | '''employees''' || <code>{{Wikidata property link|P1128}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code> || Number of employees at a given point in time. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Geothermal power stations ==== |- | '''geo_type''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code>:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q41722964}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q41722780}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q4086827}}</code> || The type of geothermal power station. Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>DS</code>=Dry steam, <code>FS</code>=Flash steam, <code>BC</code>=[[Binary cycle]]. |- | '''geo_temp_requirement''' || <code>{{Wikidata property link|P5066}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1049799}}</code> || Minimum temperature requirement of geothermal source. Use {{tl|Convert}}. |- | '''geo_well_count''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q61846297}}</code> with qualifier as <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of geothermal wells. |- | '''geo_well_depth''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q61846297}}</code> with qualifier as <code>{{Wikidata property link|P4511}}</code> || Depth of the deepest well. |- | '''geo_water_output''' || <code>{{Wikidata property link|1056}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1419245}}</code>, and qualifier as <code>{{Wikidata property link|P2197}}</code> || Hot water production in litres. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Nuclear power stations ==== |- | '''np_reactors''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be <code>{{Wikidata entity link|Q134447}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the below, with qualifier as <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of nuclear reactors in the power station. |- | '''np_reactor_type''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q377968}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q468846}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q558152}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q558181}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q319449}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q3100709}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1204277}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q379573}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q557804}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q552334}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1058741}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2058283}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1622414}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q373950}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q4391458}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q432432}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q35957}}</code> || Type of reactor currently in use:<br>{{*}}<code>PWR</code>=[[Pressurized water reactor|PWR]]<br>{{*}}<code>BWR</code>=[[Boiling water reactor|BWR]]<br>{{*}}<code>PHWR</code>=[[Pressurised heavy water reactor|PHWR]]<br>{{*}}<code>CANDU</code>=[[CANDU reactor]]<br>{{*}}<code>RBMK</code>=[[RBMK]]<br>{{*}}<code>GCR</code>=[[Gas cooled reactor|GCR]]<br>{{*}}<code>VHTR</code>=[[Very-high-temperature reactor|VHTR]]<br>{{*}}<code>AGR</code>=[[Advanced gas-cooled reactor|AGR]]<br>{{*}}<code>GFR</code>=[[Gas-cooled fast reactor|GFR]]<br>{{*}}<code>FBR</code>=[[Fast breeder reactor|FBR]]<br>{{*}}<code>SFR</code>=[[Sodium-cooled fast reactor|SFR]]<br>{{*}}<code>LFR</code>=[[Lead-cooled fast reactor|LFR]]<br>{{*}}<code>PBR</code>=[[Pebble bed reactor|PBR]]<br>{{*}}<code>MSR</code>=[[Molten salt reactor|MSR]]<br>{{*}}<code>AHR</code>=[[Aqueous homogeneous reactor|AHR]]<br>{{*}}<code>AHWR</code>=[[Advanced heavy-water reactor|AHWR]]<br>{{*}}<code>VVER</code>=[[VVER]]. |- | '''np_reactor_supplier''' || Qualifier <code>{{Wikidata property link|P176}}</code> on the type of reactor under <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> (see above) || Reactor supplier(s) |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Solar power stations ==== |- | '''solar_type''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code>:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1003207}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q61950883}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q285927}}</code> || The type of solar technology in use. Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>PV</code>=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]], <code>CPV</code>=[[Concentrated photovoltaics|CPV]], <code>CSP</code>=[[Concentrated solar power|CSP]], <code>CPVCSP</code>=Combined PV and CSP plant |- | '''solar_csp_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one or more of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2051219}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q13847726}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q5155312}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q61954404}}</code> || The '''CSP''' technology in use (not applicable for non-concentrated solar tech and CPV). Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>D</code>=[[Dish Stirling]], <code>T</code>=[[Solar power tower]], <code>F</code>=[[Fresnel reflector]], or <code>P</code>=[[Parabolic trough]]. |- | '''solar_collectors''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code>:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2051219}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1347279}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q5155312}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q61954404}}</code> || Number of [[heliostat]]s or [[Solar thermal collector|collectors]]. |- | '''solar_collectors_area''' || <code>{{Wikidata property link|P2046}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1379273}}</code> || Total combined surface area of heliostats or collectors. If CSP technology is of the parabolic trough or dish type, the surface given should be the aperture area. |- | '''solar_site_resource''' || <code>{{Wikidata property link|P6876}}</code> || Site solar resource in kWh/m2/year. |- | '''solar_tracker''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one or more of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63199411}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63199420}}</code> || Type of solar tracker. Enter one of the following auto-expanding codes:<br><code>1A</code>=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]], <code>2A</code>=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Thermal power stations ==== |- | '''th_fuel_primary''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be one of the following: * <code>{{Wikidata entity link|Q200297}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q6558431}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q261604}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q1434958}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q3498533}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q55364050}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q2443965}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q23583615}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P618}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1545}}</code> as <code>1</code>. || Primary fuel source |- | '''th_fuel_secondary''' || <code>{{Wikidata property link|P618}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1545}}</code> as <code>2</code>. || Secondary fuel source (optional) |- | '''th_fuel_tertiary''' || <code>{{Wikidata property link|P618}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1545}}</code> as <code>3</code>. || Tertiary fuel source (optional) |- | '''th_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P2670}}</code> as one or both:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q193470}}</code> <br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q189859}}</code> || The turbine technology used by the thermal power station: <br><code>GT</code>=[[Gas turbine]], <code>ST</code>=[[Steam turbine]]. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Tidal power stations ==== |- | '''tide_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be <code>{{Wikidata entity link|Q50694621}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> or <code>{{Wikidata entity link|Q3250943}}</code> || The tidal technology in use. Enter any one of the following auto-expanding codes:<br><code>TB</code>=[[Tidal barrage]], <code>TSG</code>=[[Tidal stream generator]] |- | '''tide_tsg_type''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363573}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363632}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363679}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363745}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363781}}</code> || Type of [[tidal stream generator]]. Enter any one of the following auto-expanding codes:<br><code>HA</code>=Horizontal axis<br><code>VA</code>=Vertical axis<br><code>HF</code>=Hydrofoil<br><code>AS</code>=Archimedes screw<br><code>TK</code>=Tidal kite |- | '''tide_barrage_height''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2048}}</code> || Height of tidal barrage. |- | '''tide_barrage_length''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2043}}</code> || Length of tidal barrage. |- | '''tide_barrage_width''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2049}}</code> || Width of tidal barrage. |- | '''tide_crosses''' || <code>{{Wikidata property link|P177}}</code> || Channel of water across which the barrage is build, or in which the tidal generators are located. |- | '''tide_channel_speed''' || <code>{{Wikidata property link|P177}}</code> as the waterbody, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2052}}</code> || Speed of water flow in the above-mentioned channel. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m/s|ft/s|1}}</nowiki></code> |- | '''tide_channel_volume''' || <code>{{Wikidata property link|P177}}</code> as the waterbody, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2225}}</code> || Volume discharged through the barrage. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m3/s|ft3/s|1}}</nowiki></code> |- | '''tide_range''' || <code>{{Wikidata property link|P4441}}</code><br> || [[Tidal range]] at the location of facility. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Wave power stations ==== |- | '''wave_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be <code>{{Wikidata entity link|Q3068975}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367036}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367054}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367137}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q3683519}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367204}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367211}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367217}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367226}}</code> || [[Wave power#Modern technology|Wave power technology]]. Enter any one of the following auto-expanding codes:<br><code>SA</code>=Surface-following attenuator<br><code>PA</code>=Point absorber<br><code>OS</code>=Oscillating wave surge converter<br><code>OC</code>=[[Oscillating water column]]<br><code>OT</code>=Overtopping/Terminator<br><code>PD</code>=Submerged pressure differential<br><code>BW</code>=Bulge wave device<br><code>RM</code>=Rotating mass |- | '''wave_water_body''' || <code>{{Wikidata property link|P206}}</code> || Waterbody over/in which the wave power generator(s) are located |- | '''wave_water_depth''' || <code>{{Wikidata property link|P206}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P4511}}</code> || Approximate water depth at the converter locations. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''wave_shore_distance''' || <code>{{Wikidata property link|P206}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2787}}</code> || Minimum distance from shore of wave farms. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Wind power stations ==== |- | '''wind_farm_type''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q50687555}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1357601}}</code> || Type of wind farm ('''Onshore''' or '''Offshore'''). |- | '''wind_site_usage''' || <code>{{Wikidata property link|P366}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q11451}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2153464}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q911871}}</code> || Ground usage of '''Onshore''' wind farms. |- | '''wind_offshore_depth''' || <code>{{Wikidata property link|P4511}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1357601}}</code> || Average water depth of '''Offshore''' wind farms. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''wind_offshore_distance''' || <code>{{Wikidata property link|P2043}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1357601}}</code> || Minimum distance from shore of '''Offshore''' wind farms. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''wind_hub_height''' || <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2048}}</code>. This is not fetched from the turbine-model Q-item as the same model can have multiple tower height options. || Height of the wind turbine towers from base to hub. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> <br>If multiple types of turbines are in use, enter the maximum value. |- | '''wind_rotor_diameter''' || This parameter is populated from the particular turbine type Q-item: Set <code>{{Wikidata property link|P2386}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q193466}}</code>. To override (useful for wind farms using modified turbines), set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2386}}</code>. || Height of the wind turbine towers from base to hub. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> <br>If multiple types of turbines are in use, enter the maximum value. |- | '''wind_rated_speed''' || This parameter is populated from the particular turbine type Q-item: Set <code>{{Wikidata property link|P5065}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1013}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q64441440}}</code>. To override (useful for wind farms using modified turbines), set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P5065}}</code>. || Rated wind speed of the wind turbine model. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m/s|ft/s|1}}</nowiki></code> <br>If multiple types of turbines are in use, enter the minimum value. A [[Interval (mathematics)|range]] specifies both the cut in and the cut out speed, e.g. <code><nowiki>{{Convert|YY|-|XX|m/s|ft/s|1}}</nowiki></code> |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | Common information used by more than one power station type (does not generate a separate header) |- | '''ps_site_area''' || <code>{{Wikidata property link|P2046}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q159719}}</code> || Land area used for entire facility. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|km2|mi2|0}}</nowiki></code> |- | '''ps_site_elevation''' || <code>{{Wikidata property link|P2044}}</code> || Highest ground altitude (don't add hub height) over which a turbine is constructed. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''ps_chimneys''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q170477}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of [[chimney]]s. |- | '''ps_cooling_towers''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q193886}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of [[cooling tower]]s. |- | '''ps_cooling_source''' || {{*}}<code>{{Wikidata property link|P588}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7391292}}</code> or another subject, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata property link|P527}}</code> at <code>{{Wikidata entity link|Q1049799}}</code>, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P885}}</code> as the waterbody. || If the power station uses [[cooling water]], add the source of the water. For other cooling technologies, add the name of technology, e.g. "air-cooled". |- | '''ps_feed-in_tariff''' || <code>{{Wikidata property link|P6826}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1013}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q182098}}</code> or <code>{{Wikidata entity link|Q14787261}}</code> || [[Feed-in tariff]] of the power station. |- | '''ps_revenue''' || <code>{{Wikidata property link|P2139}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code> || Revenue for a given year. |- | '''ps_combined_cycle''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q900729}}</code> || Is the power station a [[combined cycle]] type? Add '''<code>Yes</code>''' or '''<code>No</code>'''. |- | '''ps_cogeneration''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q61867910}}</code> || Is the power station a [[cogeneration]] type? Add '''<code>Yes</code>''' or '''<code>No</code>'''. |- | '''ps_iwpp''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q64447720}}</code> || Is the power station an [[integrated water and power plant]]? Add '''<code>Yes</code>''' or '''<code>No</code>'''. |- | '''ps_iwpp_technology''' || <code>{{Wikidata property link|1056}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q283}}</code>, with qualifier <br><code>{{Wikidata property link|P2079}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q101017}}</code> and/or <code>{{Wikidata entity link|Q272175}}</code> || IWPP's water purification method. Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>D</code>=[[Distillation]], <code>R</code>=[[Reverse osmosis]] |- | '''ps_iwpp_water_output''' || <code>{{Wikidata property link|1056}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q283}}</code>, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2197}}</code> || IWPP's maximum water output. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m3/d|ft3/d|0}}</nowiki></code> |- | '''ps_iwpp_water_tariff''' || <code>{{Wikidata property link|2555}}</code>, with qualifiers <code>{{Wikidata property link|P1013}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1463025}}</code> and<br><code>{{Wikidata property link|P2210}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q25517}}</code> || IWPP's feed-in tariff for water output. |- | '''ps_thermal_capacity''' || <code>{{Wikidata property link|P2056}}</code> || The [[MWt|thermal power]] input in the [[thermal power station]] for conversion to [[electric power]]. |- | '''ps_label1''' and '''ps_data1''' || <small>N/A</small> || Custom data (license information, local permit number, etc.). Supports up to 5. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | '''Power generation''' (used by all power station types) |- | '''ps_units_operational''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began (or unknown value)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned (or unknown value)<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned. {{Dividing line}} For facilities with large sets of identical units (i.e. in wind farms), use qualifier {{Wikidata property link|P1114}} to ''multiply'' the entry. || Number of currently operational turbines/generating units. |- | '''ps_units_manu_model''' || This parameter will be auto-populated based on <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> for <code>ps_units_operational</code>. <code>{{Wikidata property link|P176}}</code> must be set in the generation unit model's Wikidata item. || Shortened name(s) of manufacturers and models of '''currently operational''' turbines/generating units. |- | '''ps_units_planned''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned. || Number of generating units currently planned/proposed for installation. |- | '''ps_units_cancelled''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P5817}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q30108381}}</code> || Number of planned generating units cancelled. |- | '''ps_units_uc''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began (or unknown value)<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned. || Number of generating units under construction. |- | '''ps_units_decommissioned''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began (or unknown value)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned (or unknown value)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned (or unknown value) || Number of generating units decommissioned or under decommissioning. |- | '''ps_electrical_capacity''' || <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P459}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q200974}}</code> || Current net installed [[Nameplate capacity|capacity]] in megawatts, or planned capacity for those under development. <code>[[Megawatt|MW]]</code> suffix will auto added for values without units.<br>For those which are operational, but with additional under development, please add only the current installed value. |- | '''ps_electrical_cap_fac''' || <code>{{Wikidata property link|P6639}}</code> || [[Capacity factor]] of the power station, in percentage as given from referenced source. |- | '''ps_annual_generation''' || <code>{{Wikidata property link|P4131}}</code> with optional qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code> || Average annual net generation. <code>[[GW·h]]</code> suffix will auto added for number without unit or text appended. |- | '''ps_storage_capacity''' || <code>{{Wikidata property link|P4140}}</code> || [[Energy storage#Storage capacity|Storage capacity]] of the power station. |- | '''website''' || <code>{{Wikidata property link|P856}}</code> || Official website. |- |} == Template Data == {{show | Click the [show] link to the right to display the [[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]]. | {{TemplateData header|nolink=1}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Name of power station", "type": "string", "suggested": true }, "image": { "label": "Image", "description": "An image of the power station", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "image_size": { "label": "Image size", "description": "Force a different image size for the image and location map", "type": "number", "default": "300", "deprecated": true }, "image_alt": { "label": "Image alternative text", "description": "Alternative text for the image", "type": "line" }, "image_caption": { "label": "Image caption", "description": "Caption beneath image", "type": "line", "suggested": true }, "coordinates": { "label": "Coordinates", "description": "Geographical coordinates", "type": "wiki-template-name", "autovalue": "{{Coord|00|00|00|N|00|00|00|E|type:landmark|display=inline,title}}", "suggested": true }, "location_map_zoom": { "label": "Location map zoom", "description": "Zoom level of the location map", "type": "number", "default": "5", "deprecated": true }, "location_map_geomask": { "label": "Location map geomask", "description": "Add Yes to darken surrounding areas, and zoom out to country-level", "type": "string", "deprecated": true }, "location_map_caption": { "label": "Location map caption", "description": "Force a caption below the location map", "type": "line", "deprecated": true }, "location_map_marker": { "label": "Location map marker", "description": "Use a different maker in the location map", "type": "string" }, "name_official": { "label": "Official name", "description": "Official name in native language", "type": "string" }, "country": { "label": "Country", "description": "Country where the facility is located, without flag icons.", "type": "string", "suggested": true }, "location": { "label": "Location", "description": "General area the power station is located. Avoid being overly-detailed.", "type": "line", "suggested": true }, "status": { "label": "Status", "description": "Current status of the power station", "example": "Under construction, Commissioned, Decommissioned", "type": "string", "suggested": true }, "construction_began": { "label": "Construction began", "description": "Date construction of the first unit began", "type": "date", "suggested": true }, "commissioned": { "label": "Commissioned", "description": "Date first unit commissioned", "type": "date", "suggested": true }, "decommissioned": { "label": "Decommissioned", "description": "Date last unit decommissioned", "type": "date" }, "cost": { "label": "Cost", "description": "Total incurred or predicted cost of building the power station", "type": "string", "suggested": true }, "owner": { "label": "Owner", "description": "Owner(s) of the power station", "type": "line", "suggested": true }, "operator": { "label": "Operator", "description": "Operator(s) of the power station", "type": "line", "suggested": true }, "employees": { "label": "Employees", "description": "Number of employees at a given point in time", "type": "line", "suggested": true }, "geo_type": { "label": "Geothermal power stations - Type", "description": "The type of geothermal power station", "example": "Dry steam, Flash steam, Binary cycle", "type": "string" }, "geo_temp_requirement": { "label": "Geothermal power stations - Min temp requirement", "description": "Minimum temperature requirement of geothermal source, with converted values", "example": "{{Convert|00|C|F|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "geo_well_count": { "label": "Geothermal power stations - Well count", "description": "Number of wells in the geothermal power station", "type": "number" }, "geo_well_depth": { "label": "Geothermal power stations - Well depth", "description": "Depth of the deepest well in the geothermal power station", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "geo_water_output": { "label": "Geothermal power stations - Hot water output", "description": "Hot water production of the geothermal power station, with converted values", "example": "{{Convert|00|l/s|USgal/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "np_reactors": { "label": "Nuclear power stations - Reactors", "description": "Number of nuclear reactors in the power station", "type": "number" }, "np_reactor_type": { "label": "Nuclear power stations - Reactor type(s)", "description": "Type of reactor(s) currently in use", "type": "string" }, "np_reactor_supplier": { "label": "Nuclear power stations - Reactor supplier", "description": "Reactor supplier(s)", "type": "string" }, "solar_type": { "label": "Solar power stations - Type", "description": "The type of solar technology in use", "example": "PV, CPV, CSP", "type": "string" }, "solar_csp_technology": { "label": "Solar power stations - CSP technology", "description": "The CSP technology in use (not applicable for non-concentrated solar tech and CPV)", "example": "D, T, F, P", "type": "string" }, "solar_collectors": { "label": "Solar power stations - Collectors", "description": "Number of heliostats or collectors", "type": "number" }, "solar_collectors_area": { "label": "Solar power stations - Collector area", "description": "Total combined surface area of heliostats or collectors.", "example": "{{Convert|00|m2|ft2|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "solar_site_resource": { "label": "Solar power stations - Site resource", "description": "Site solar resource in kWh/m2/year.", "type": "string" }, "solar_tracker": { "label": "Solar power stations - Solar tracker type", "description": "Type of solar tracker in use, if any (single-axis, dual-axis).", "type": "string" }, "th_fuel_primary": { "label": "Thermal power stations - Primary fuel", "description": "Primary fuel", "type": "string" }, "th_fuel_secondary": { "label": "Thermal power stations - Secondary fuel", "description": "Secondary fuel (optional)", "type": "string" }, "th_fuel_tertiary": { "label": "Thermal power stations - Tertiary fuel", "description": "Tertiary fuel (optional)", "type": "string" }, "th_technology": { "label": "Thermal power stations - Thermal technology", "type": "string" }, "tide_technology": { "label": "Tidal power stations - Type", "description": "The tidal technology in use. ", "example": "Tidal barrage, Tidal stream generator", "type": "string" }, "tide_tsg_type": { "label": "Tidal power stations - TSG type", "description": "Type of tidal stream generator", "type": "string" }, "tide_barrage_height": { "label": "Tidal power stations - Tidal barrage height", "description": "Height of tidal barrage", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_barrage_length": { "label": "Tidal power stations - Tidal barrage length", "description": "Length of tidal barrage", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_barrage_width": { "label": "Tidal power stations - Tidal barrage width", "description": "Width of tidal barrage", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_crosses": { "label": "Tidal power stations - Water body", "description": "Channel of water across which the barrage is build, or in which the tidal generators are located.", "type": "string" }, "tide_channel_speed": { "label": "Tidal power stations - Water body flow speed", "description": "Speed of water flow in the above-mentioned channel", "example": "{{Convert|00|m/s|ft/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_range": { "label": "Tidal power stations - Tidal range", "description": "Tidal range at the location of facility", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_channel_volume": { "label": "Tidal power stations - Water body flow volume", "description": "Volume of water flow in the above-mentioned channel", "example": "{{Convert|00|m3/s|ft3/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wave_technology": { "label": "Wave farms - Type", "description": "The wave technology in use", "type": "string" }, "wave_water_body": { "label": "Wave farms - Water body", "description": "Waterbody over/in which the wave power generator(s) are located", "type": "string" }, "wave_water_depth": { "label": "Wave farms - Water depth", "description": "Approximate water depth at the converter locations.", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wave_shore_distance": { "label": "Wave farms - Distance from shore", "description": "Minimum distance from shore", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_farm_type": { "label": "Wind farms - Type", "description": "Type of wind farm", "example": "Onshore, Offshore", "type": "string" }, "wind_site_usage": { "label": "Wind farms - Onshore site usage", "description": "Ground usage of onshore wind farms", "type": "string" }, "wind_offshore_depth": { "label": "Wind farms - Offshore water depth", "description": "Approximate water depth at the wind farm location", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_offshore_distance": { "label": "Wind farms - Distance from shore", "description": "Minimum distance from shore", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_hub_height": { "label": "Wind farms - Turbine hub height", "description": "Height of the wind turbine towers from base to hub", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_rotor_diameter": { "label": "Wind farms - Turbine rotor diameter", "description": "Diameter of wind turbine rotor", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_rated_speed": { "label": "Wind farms - Turbine rated wind speed", "description": "Rated wind speed of the wind turbine model", "example": "{{Convert|00|m/s|ft/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "ps_site_area": { "label": "Power stations - Site area", "description": "Area used by entire facility", "example": "{{Convert|00|m2|ft2|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "ps_site_elevation": { "label": "Power stations - Site elevation", "description": "Elevation at power station site", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "ps_chimneys": { "label": "Power stations - Number of chimneys", "description": "Number of chimneys", "type": "number" }, "ps_cooling_towers": { "label": "Power stations - Number of cooling towers", "description": "Number of cooling towers", "type": "number" }, "ps_cooling_source": { "label": "Power stations - Cooling source", "description": "If the power station uses cooling water, add the source of the water. For other cooling technologies, add the name of technology, e.g. \"air-cooled\".", "type": "string" }, "ps_feed-in_tariff": { "label": "Power stations - Feed-in tariff", "description": "Feed-in tariff of the power station", "type": "string" }, "ps_revenue": { "label": "Power stations - Revenue for a given year", "description": "Revenue for a given year", "type": "string" }, "ps_combined_cycle": { "label": "Power stations - Combined cycle?", "description": "Is the power station a combined cycle type?", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_cogeneration": { "label": "Power stations - Cogeneration?", "description": "Is the power station a cogeneration type?", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_trigeneration": { "label": "Power stations - Trigeneration?", "description": "Is the power station a trigeneration type? ", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_iwpp": { "label": "Power stations - IWPP?", "description": "Is the power station an IWPP?", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_iwpp_technology": { "label": "Power stations - IWPP water purification method", "description": "Water production technology of the IWPP", "type": "string" }, "ps_iwpp_water_output": { "label": "Power stations - IWPP water production rate", "description": "Maximum water production rate of the IWPP", "example": "100,000 m3/day", "type": "string" }, "ps_iwpp_water_tariff": { "label": "Power stations - IWPP water tariff", "description": "Water tariff of the IWPP", "example": "USD 1.00 per m3", "type": "string" }, "ps_thermal_capacity": { "label": "Power stations - Thermal capacity", "description": "The thermal power input in the thermal power station for conversion to electric power", "type": "string" }, "ps_units_operational": { "label": "Power station - Number of active units with capacities", "description": "Number of currently operational turbines/generating units", "example": "3 × 100 MW", "type": "string", "suggested": true }, "ps_units_manu_model": { "label": "Power station - Active unit's manufacturer and model", "description": "Shortened name(s) of manufacturers and models of currently operational turbines/generating units", "type": "string", "suggested": true }, "ps_units_planned": { "label": "Power station - Units planned or proposed", "description": "Number of generating units currently planned/proposed for installation", "example": "3 × 100 MW", "type": "string" }, "ps_units_cancelled": { "label": "Power station - Units cancelled", "description": "Number of planned generating units cancelled", "type": "string" }, "ps_units_uc": { "label": "Power station - Units under construction", "description": "Number of generating units under construction.", "example": "3 × 100 MW", "type": "string" }, "ps_units_decommissioned": { "label": "Power station - Units decommissioned", "description": "Number of generating units decommissioned or under decommissioning", "example": "3 × 100 MW", "type": "string" }, "ps_electrical_capacity": { "label": "Power station - Installed electrical capacity", "description": "Installed nameplate capacity", "type": "string", "suggested": true }, "ps_electrical_cap_fac": { "label": "Power station - Capacity factor", "description": "Capacity factor of the power station", "type": "string", "suggested": true }, "ps_storage_capacity": { "label": "Power station - Energy storage capacity", "description": "Storage capacity of the power station", "type": "string" }, "ps_annual_generation": { "label": "Power station - Annual generation", "description": "Average annual net generation", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Website", "description": "Official website of the power station", "type": "url" }, "logo": { "label": "Logo", "description": "An image of the logo of the power station", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "logo_size": { "label": "Logo size", "description": "Force a different image size for the logo image", "type": "number", "deprecated": true }, "logo_alt": { "label": "Logo alternative text", "description": "Alternative text for the logo image", "type": "string" } }, "description": "Infobox template for power station articles.", "paramOrder": [ "name", "name_official", "logo", "logo_size", "logo_alt", "image", "image_size", "image_caption", "image_alt", "coordinates", "location_map_zoom", "location_map_geomask", "location_map_caption", "location_map_marker", "country", "location", "status", "construction_began", "commissioned", "decommissioned", "cost", "owner", "operator", "employees", "geo_type", "geo_temp_requirement", "geo_well_count", "geo_well_depth", "geo_water_output", "np_reactors", "np_reactor_type", "np_reactor_supplier", "solar_type", "solar_csp_technology", "solar_collectors", "solar_collectors_area", "solar_site_resource", "solar_tracker", "th_fuel_primary", "th_fuel_secondary", "th_fuel_tertiary", "th_technology", "tide_technology", "tide_tsg_type", "tide_barrage_height", "tide_barrage_length", "tide_barrage_width", "tide_crosses", "tide_channel_speed", "tide_channel_volume", "tide_range", "wave_technology", "wave_water_body", "wave_water_depth", "wave_shore_distance", "wind_farm_type", "wind_site_usage", "wind_offshore_depth", "wind_offshore_distance", "wind_hub_height", "wind_rotor_diameter", "wind_rated_speed", "ps_site_area", "ps_site_elevation", "ps_chimneys", "ps_cooling_towers", "ps_cooling_source", "ps_feed-in_tariff", "ps_revenue", "ps_combined_cycle", "ps_cogeneration", "ps_trigeneration", "ps_iwpp", "ps_iwpp_technology", "ps_iwpp_water_output", "ps_iwpp_water_tariff", "ps_thermal_capacity", "ps_units_operational", "ps_units_manu_model", "ps_units_planned", "ps_units_cancelled", "ps_units_uc", "ps_units_decommissioned", "ps_electrical_capacity", "ps_electrical_cap_fac", "ps_storage_capacity", "ps_annual_generation", "website" ], "format": "block" } </templatedata>}} == FAQ == # '''The article displays little or no information when <code><nowiki>{{Infopolje Elektrarna}}</nowiki></code> is added to the top of an article.'''<br>Information about the particular power station may not be added to Wikidata yet, or may not have been added correctly. Click on the "Edit on Wikidata" button on the bottom of the infobox to add or modify the necessary data. Refer to the Parameters table above for structuring format. # '''The Wikidata entry is accurate, but I want to override one or more parameter(s) on a particular article.'''<br>You may add the necessary parameter name and value to force a local value. See the [[#Standard usage]] section above. # '''I want to add unique (i.e. localised) information to a particular article, but creating a whole new parameter is redundant.'''<br>This infobox supports up to 5 special parameters in the form of <code>|ps_label1=</code> and <code>|ps_data1=</code>. You may use it for a custom label and value. The values will be appended before the "Power generation" section. # '''I'm not comfortable with using data from Wikidata, as that is a separate wiki and I cannot monitor changes in my local watchlist.'''<br>Wikidata edits relating to locally watched articles now show on the local watchlist. Select the <code>Show Wikidata edits in your watchlist</code> option under the "Watchlist" tab in your [[Special:Preferences|Preferences]]. == Sample Wikidata items == {{Incomplete list|date=October 2019}} The below items are some examples of populated Wikidata items. * Coal-fired power station: {{Wikidata entity link|Q6479997}} * Wind turbine item: {{Wikidata entity link|Q114672}}, {{Wikidata entity link|Q70677881}} == Tracking categories == === Maintenance === * {{Category link with count|Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri}} === Statistics === * {{Category link with count|Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elekrarna}} * {{Category link with count|Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} == Related pages == * [[Special:PrefixIndex/Predloga:Infopolje Elektrarna/|Subpages of this infobox template]] * [[Module:Infobox power station]] - Wikidata support Lua code for generation units * [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:ComparePages?page1=Predloga%3AInfopolje+Elektrarna&page2=Predloga%3AInfopolje+Elektrarna%2Fpeskovnik Compare this template with its sandbox] == Microformat == {{UF-hcard-geo}} {{Buildings and structures infobox templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Elektrarna]] [[Kategorija:Infopolja za tehniko in uporabne vede|Elektrarna]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> 2m8akc9djx7njbba8dr5g0ricx1smap 6683246 6683245 2026-05-31T10:13:34Z Pinky sl 2932 /* Statistics */ 6683246 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Check for unknown parameters|Module:InfopoljeSlika|Module:Niz|Module:String2|Module:WikidataIB||Module:Infobox mapframe|Module:Infobox power station}} {{Uporablja Wikipodatke|P856}} {{TOC right}} Use this infobox for all types of [[power station]]s. For [[hydroelectricity|hydroelectric]] power stations involving dams (except tidal facilities), please use {{Tl|Infobox dam}}. == Usage == === Wikidata-enabled === Simply add <code><nowiki>{{Infopolje Elektrarna}}</nowiki></code> to the top of an article belonging to any type of power station, and the data will be automatically included from [[Wikidata]]. If necessary, these values can be overridden by passing local values to the relevant parameters in the article: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Elektrarna | name = [local value] }} </syntaxhighlight> To add data to Wikidata, please see the Parameters section below. === Standard usage === ==== Full syntax ==== <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | child = | embed = | qid = | suppressfields = | fetchwikidata = | onlysourced = | name = | name_official = | logo = | logo_size = | logo_alt = | image = | image_caption = | image_size = | image_alt = | location_map_caption = | location_map_zoom = | location_map_geomask = | location_map_marker = | country = | location = | coordinates = | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = | geo_type = | geo_temp_requirement = | geo_well_count = | geo_well_depth = | geo_water_output = | np_reactors = | np_reactor_type = | np_reactor_supplier = | solar_type = | solar_csp_technology = | solar_collectors = | solar_collectors_area = | solar_site_resource = | solar_tracker = | th_fuel_primary = | th_fuel_secondary = | th_fuel_tertiary = | th_technology = | tide_technology = | tide_tsg_type = | tide_barrage_height = | tide_barrage_length = | tide_barrage_width = | tide_crosses = | tide_channel_speed = | tide_channel_volume = | tide_range = | wave_technology = | wave_water_body = | wave_water_depth = | wave_shore_distance = | wind_farm_type = | wind_site_usage = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | windhub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = | ps_header = | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_chimneys = | ps_cooling_towers = | ps_cooling_source = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_trigeneration = | ps_thermal_capacity = | ps_label1 = | ps_data1 = | ps_label2 = | ps_data2 = | ps_label3 = | ps_data3 = | ps_label4 = | ps_data4 = | ps_label5 = | ps_data5 = | ps_iwpp = | ps_iwpp_technology = | ps_iwpp_water_output = | ps_iwpp_water_tariff = | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = | extra = }} </syntaxhighlight> ==== Geothermal power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q693330 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = NesjavellirPowerPlant edit2.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|64|06|29|N|21|15|23|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- GEOTHERMAL POWER STATIONS --> | geo_type = {{{geo_type}}} | geo_temp_requirement = {{{geo_temp_requirement}}} | geo_well_count = {{{geo_well_count}}} | geo_well_depth = {{{geo_well_depth}}} | geo_water_output = {{{geo_water_output}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_cooling_towers = {{{ps_cooling_towers}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- GEOTHERMAL POWER STATIONS --> | geo_type = | geo_temp_requirement = | geo_well_count = | geo_well_depth = | geo_water_output = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_cooling_towers = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Nuclear power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q569525 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Philippsburg2.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|49|15|09|N|08|26|11|E|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- NUCLEAR POWER STATIONS --> | np_reactors = {{{np_reactors}}} | np_reactor_type = {{{np_reactor_type}}} | np_reactor_supplier = {{{np_reactor_supplier}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_cooling_towers = {{{ps_cooling_towers}}} | ps_cooling_source = {{{ps_cooling_source}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- NUCLEAR POWER STATIONS --> | np_reactors = | np_reactor_type = | np_reactor_supplier = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_cooling_towers = | ps_cooling_source = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Solar power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q5184359 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Crescent Dunes Solar December 2014.JPG | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|38|14|00|N|117|22|00|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- SOLAR POWER STATIONS --> | solar_type = {{{solar_type}}} | solar_csp_technology = {{{solar_csp_technology}}} | solar_collectors = {{{solar_collectors}}} | solar_collectors_area = {{{solar_collectors_area}}} | solar_site_resource = {{{solar_site_resource}}} | solar_tracker = {{{solar_tracker}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- SOLAR POWER STATIONS --> | solar_type = | solar_csp_technology = | solar_collectors = | solar_collectors_area = | solar_site_resource = | solar_tracker = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Thermal power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q584095 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Taichung Fire Power Plant.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|24|12|46|N|120|28|52|E|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- THERMAL POWER STATIONS --> | th_fuel_primary = {{{th_fuel_primary}}} | th_fuel_secondary = {{{th_fuel_secondary}}} | th_fuel_tertiary = {{{th_fuel_tertiary}}} | th_technology = {{{th_technology}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_chimneys = {{{ps_chimneys}}} | ps_cooling_towers = {{{ps_cooling_towers}}} | ps_cooling_source = {{{ps_cooling_source}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} | ps_combined_cycle = {{{ps_combined_cycle}}} | ps_cogeneration = {{{ps_cogeneration}}} | ps_iwpp = {{{ps_iwpp}}} | ps_iwpp_technology = {{{ps_iwpp_technology}}} | ps_iwpp_water_output = {{{ps_iwpp_water_output}}} | ps_iwpp_water_tariff = {{{ps_iwpp_water_tariff}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- THERMAL POWER STATIONS --> | th_fuel_primary = | th_fuel_secondary = | th_fuel_tertiary = | th_technology = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_chimneys = | ps_cooling_towers = | ps_cooling_source = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = | ps_combined_cycle = | ps_cogeneration = | ps_iwpp = | ps_iwpp_technology = | ps_iwpp_water_output = | ps_iwpp_water_tariff = | ps_thermal_capacity = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Tidal power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q1521172 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Seaflow raised 16 jun 03.jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|54|22|07|N|05|32|46|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- TIDAL POWER STATIONS --> | tide_technology = {{{tide_technology}}} | tide_tsg_type = {{{tide_tsg_type}}} | tide_barrage_height = {{{tide_barrage_height}}} | tide_barrage_length = {{{tide_barrage_length}}} | tide_barrage_width = {{{tide_barrage_width}}} | tide_crosses = {{{tide_crosses}}} | tide_channel_speed = {{{tide_channel_speed}}} | tide_channel_volume = {{{tide_channel_volume}}} | tide_range = {{{tide_range}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- TIDAL POWER STATIONS --> | tide_technology = | tide_tsg_type = | tide_barrage_height = | tide_barrage_length = | tide_barrage_width = | tide_crosses = | tide_channel_speed = | tide_channel_volume = | tide_range = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Wave power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q3068978 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = Pelamis machine installed at the Agucadoura Wave Park.JPG | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|41|25|57|N|08|50|33|W|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- WAVE POWER STATIONS --> | wave_technology = {{{wave_technology}}} | wave_water_body = {{{wave_water_body}}} | wave_water_depth = {{{wave_water_depth}}} | wave_shore_distance = {{{wave_shore_distance}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- WAVE POWER STATIONS --> | wave_technology = | wave_water_body = | wave_water_depth = | wave_shore_distance = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} ==== Wind power stations ==== {{Infopolje Elektrarna | qid = Q265281 | name = {{{name}}} | name_official = {{{name_official}}} | image = REpower 5 Megawatt Offshore Wind Turbines and Energy Substation (12815633564).jpg | image_caption = {{{image_caption}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates = {{Coord|54|01|00|N|06|36|00|E|type:landmark|display=inline}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | employees = {{{employees}}} <!------------------------- WIND POWER STATIONS --> | wind_farm_type = {{{wind_farm_type}}} | wind_site_usage = {{{wind_site_usage}}} | wind_offshore_depth = {{{wind_offshore_depth}}} | wind_offshore_distance = {{{wind_offshore_distance}}} | wind_hub_height = {{{wind_hub_height}}} | wind_rotor_diameter = {{{wind_rotor_diameter}}} | wind_rated_speed = {{{wind_rated_speed}}} <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = {{{ps_site_area}}} | ps_site_elevation = {{{ps_site_elevation}}} | ps_feed-in_tariff = {{{ps_feed-in_tariff}}} | ps_revenue = {{{ps_revenue}}} <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | ps_storage_capacity = {{{ps_storage_capacity}}} | website = {{{website}}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Elektrarna | name = | name_official = | image = | image_caption = | country = | location = | coordinates = <!-- {{Coord| | |region:??_type:landmark|display=inline,title}} --> | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | employees = <!------------------------- WIND POWER STATIONS --> | wind_farm_type = | wind_site_usage = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | wind_hub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = <!------------------------- GENERAL --> | ps_site_area = | ps_site_elevation = | ps_feed-in_tariff = | ps_revenue = <!------------------------- PRODUCTION --> | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_uc = | ps_units_decommissioned = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_annual_generation = | ps_storage_capacity = | website = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} == Parameters == {| class="wikitable" |- ! align="center" | Parameter !! align="center" | Default value !! align="center" | Description |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | '''Lead section''' (used by all power station types) |- | '''name''' || <code>label</code> || Name of power station |- | '''name_official''' || <code>{{Wikidata property link|P1705}}</code> (<code>{{Wikidata property link|P17}}</code> must also be filled) || Official name in native language. |- | '''logo''' || <code>{{Wikidata property link|P154}}</code> || Logo image filename without '''File:''' prefix. |- | '''logo_size''' || <small>N/A</small> || Force logo image size to a value other than 300px |- | '''logo_alt''' || <small>N/A</small> || [[Wikipedia:Manual of Style/Accessibility/Alternative text for images|Alternative text]] for logo image. Only local parameter supported. |- | '''image''' || <code>{{Wikidata property link|P18}}</code> || Image filename without '''File:''' prefix. |- | '''image_size''' || <small>N/A</small> || Force image and location map size to a value other than 300px |- | '''image_caption''' || <code>{{Wikidata property link|P2096}}</code> || Caption beneath image. |- | '''image_alt''' || <small>N/A</small> || [[Wikipedia:Manual of Style/Accessibility/Alternative text for images|Alternative text]] for image. Only local parameter supported. |- | '''location_map_caption''' || <small>N/A</small> || Force a caption below the location map |- | '''location_map_zoom''' || 5 || Force a different zoom for the location map. |- | '''location_map_geomask''' || <small>N/A</small> || Add <code>Yes</code> to darken surrounding areas, and zoom out to country-level. |- | '''location_map_marker''' || <code>industrial</code> || Use a different marker for the location map. See {{tl|infobox mapframe}} for options. |- | '''coordinates''' || <code>{{Wikidata property link|P625}}</code> || Geographical coordinates. Use {{tl|Coord}} for local use. |- | '''country''' || <code>{{Wikidata property link|P17}}</code> || Country where the facility is located, [[MOS:FLAG|without flag icons]] |- | '''location''' || <code>{{Wikidata property link|P276}}</code> || General area the power station is located. Avoid being overly-detailed. |- | '''status''' || This parameter is based on <code>construction_began</code>, <code>commissioned</code>, and <code>decommissioned</code> parameters (see the 3 next rows). <br>{{*}} If none of the above parameters are set, the status parameter will be suppressed. <br>{{*}} If <code>construction_began</code> is not empty, but <code>commissioned</code> and <code>decommissioned</code> is empty: ''Under construction'' <br>{{*}} If <code>commissioned</code> is not empty, but <code>decommissioned</code> is empty: ''Operational'' <br>{{*}} If <code>decommissioned</code> not empty: ''Decommissioned'' <br>{{*}} To set the status to ''Cancelled'', set {{Wikidata property link|P5817}} as {{Wikidata entity link|Q30108381}}. <br>{{*}} To set the status to ''Proposed'', set {{Wikidata property link|P5817}} as {{Wikidata entity link|Q811683}}. || Current status. Enter one of the following auto-expanding codes:<br><code>P</code>=Proposed,<br><code>UC</code>=Under construction,<br><code>O</code>=Operational,<br><code>M</code>=Mothballed,<br><code>B</code>=Being decommissioned,<br><code>D</code>=Decommissioned,<br><code>C</code>=Project cancelled. |- | '''construction_began''' || <code>{{Wikidata property link|P793}}</code> with value <code>{{Wikidata entity link|Q385378}}</code> and qualifiers:<br><code>{{Wikidata property link|P580}}</code> (and optionally, <code>{{Wikidata property link|P582}}</code>) || Date construction of the first unit began. Use {{tl|Start date}}. |- | '''commissioned''' || <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> || Date first unit [[Project commissioning|commissioned]]. Use {{tl|Start date}}. |- | '''decommissioned''' || <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> || Date last unit decommissioned. Use {{tl|End date}}. |- | '''cost''' || <code>{{Wikidata property link|P2130}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code>|| Total cost of development. For non-USD values, consider using: <code><nowiki>{{</nowiki>[[Template:To USD|To USD]]<nowiki>|$$$$|ABC|YYYY}}</nowiki></code> using the value, [[ISO 3166-1 alpha-3|country code]], and year, respectively. |- | '''owner''' || <code>{{Wikidata property link|P127}}</code> || Owner(s) of the power station. |- | '''operator''' || <code>{{Wikidata property link|P137}}</code> || Operator(s), if different from '''owner'''. |- | '''employees''' || <code>{{Wikidata property link|P1128}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code> || Number of employees at a given point in time. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Geothermal power stations ==== |- | '''geo_type''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code>:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q41722964}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q41722780}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q4086827}}</code> || The type of geothermal power station. Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>DS</code>=Dry steam, <code>FS</code>=Flash steam, <code>BC</code>=[[Binary cycle]]. |- | '''geo_temp_requirement''' || <code>{{Wikidata property link|P5066}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1049799}}</code> || Minimum temperature requirement of geothermal source. Use {{tl|Convert}}. |- | '''geo_well_count''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q61846297}}</code> with qualifier as <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of geothermal wells. |- | '''geo_well_depth''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q61846297}}</code> with qualifier as <code>{{Wikidata property link|P4511}}</code> || Depth of the deepest well. |- | '''geo_water_output''' || <code>{{Wikidata property link|1056}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1419245}}</code>, and qualifier as <code>{{Wikidata property link|P2197}}</code> || Hot water production in litres. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Nuclear power stations ==== |- | '''np_reactors''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be <code>{{Wikidata entity link|Q134447}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the below, with qualifier as <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of nuclear reactors in the power station. |- | '''np_reactor_type''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q377968}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q468846}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q558152}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q558181}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q319449}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q3100709}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1204277}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q379573}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q557804}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q552334}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1058741}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2058283}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1622414}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q373950}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q4391458}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q432432}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q35957}}</code> || Type of reactor currently in use:<br>{{*}}<code>PWR</code>=[[Pressurized water reactor|PWR]]<br>{{*}}<code>BWR</code>=[[Boiling water reactor|BWR]]<br>{{*}}<code>PHWR</code>=[[Pressurised heavy water reactor|PHWR]]<br>{{*}}<code>CANDU</code>=[[CANDU reactor]]<br>{{*}}<code>RBMK</code>=[[RBMK]]<br>{{*}}<code>GCR</code>=[[Gas cooled reactor|GCR]]<br>{{*}}<code>VHTR</code>=[[Very-high-temperature reactor|VHTR]]<br>{{*}}<code>AGR</code>=[[Advanced gas-cooled reactor|AGR]]<br>{{*}}<code>GFR</code>=[[Gas-cooled fast reactor|GFR]]<br>{{*}}<code>FBR</code>=[[Fast breeder reactor|FBR]]<br>{{*}}<code>SFR</code>=[[Sodium-cooled fast reactor|SFR]]<br>{{*}}<code>LFR</code>=[[Lead-cooled fast reactor|LFR]]<br>{{*}}<code>PBR</code>=[[Pebble bed reactor|PBR]]<br>{{*}}<code>MSR</code>=[[Molten salt reactor|MSR]]<br>{{*}}<code>AHR</code>=[[Aqueous homogeneous reactor|AHR]]<br>{{*}}<code>AHWR</code>=[[Advanced heavy-water reactor|AHWR]]<br>{{*}}<code>VVER</code>=[[VVER]]. |- | '''np_reactor_supplier''' || Qualifier <code>{{Wikidata property link|P176}}</code> on the type of reactor under <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> (see above) || Reactor supplier(s) |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Solar power stations ==== |- | '''solar_type''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code>:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1003207}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q61950883}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q285927}}</code> || The type of solar technology in use. Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>PV</code>=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]], <code>CPV</code>=[[Concentrated photovoltaics|CPV]], <code>CSP</code>=[[Concentrated solar power|CSP]], <code>CPVCSP</code>=Combined PV and CSP plant |- | '''solar_csp_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one or more of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2051219}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q13847726}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q5155312}}</code>, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q61954404}}</code> || The '''CSP''' technology in use (not applicable for non-concentrated solar tech and CPV). Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>D</code>=[[Dish Stirling]], <code>T</code>=[[Solar power tower]], <code>F</code>=[[Fresnel reflector]], or <code>P</code>=[[Parabolic trough]]. |- | '''solar_collectors''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code>:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2051219}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1347279}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q5155312}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q61954404}}</code> || Number of [[heliostat]]s or [[Solar thermal collector|collectors]]. |- | '''solar_collectors_area''' || <code>{{Wikidata property link|P2046}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1379273}}</code> || Total combined surface area of heliostats or collectors. If CSP technology is of the parabolic trough or dish type, the surface given should be the aperture area. |- | '''solar_site_resource''' || <code>{{Wikidata property link|P6876}}</code> || Site solar resource in kWh/m2/year. |- | '''solar_tracker''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one or more of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63199411}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63199420}}</code> || Type of solar tracker. Enter one of the following auto-expanding codes:<br><code>1A</code>=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]], <code>2A</code>=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Thermal power stations ==== |- | '''th_fuel_primary''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be one of the following: * <code>{{Wikidata entity link|Q200297}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q6558431}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q261604}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q1434958}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q3498533}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q55364050}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q2443965}}</code> * <code>{{Wikidata entity link|Q23583615}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P618}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1545}}</code> as <code>1</code>. || Primary fuel source |- | '''th_fuel_secondary''' || <code>{{Wikidata property link|P618}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1545}}</code> as <code>2</code>. || Secondary fuel source (optional) |- | '''th_fuel_tertiary''' || <code>{{Wikidata property link|P618}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1545}}</code> as <code>3</code>. || Tertiary fuel source (optional) |- | '''th_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P2670}}</code> as one or both:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q193470}}</code> <br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q189859}}</code> || The turbine technology used by the thermal power station: <br><code>GT</code>=[[Gas turbine]], <code>ST</code>=[[Steam turbine]]. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Tidal power stations ==== |- | '''tide_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be <code>{{Wikidata entity link|Q50694621}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> or <code>{{Wikidata entity link|Q3250943}}</code> || The tidal technology in use. Enter any one of the following auto-expanding codes:<br><code>TB</code>=[[Tidal barrage]], <code>TSG</code>=[[Tidal stream generator]] |- | '''tide_tsg_type''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363573}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363632}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363679}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363745}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63363781}}</code> || Type of [[tidal stream generator]]. Enter any one of the following auto-expanding codes:<br><code>HA</code>=Horizontal axis<br><code>VA</code>=Vertical axis<br><code>HF</code>=Hydrofoil<br><code>AS</code>=Archimedes screw<br><code>TK</code>=Tidal kite |- | '''tide_barrage_height''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2048}}</code> || Height of tidal barrage. |- | '''tide_barrage_length''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2043}}</code> || Length of tidal barrage. |- | '''tide_barrage_width''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7800783}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2049}}</code> || Width of tidal barrage. |- | '''tide_crosses''' || <code>{{Wikidata property link|P177}}</code> || Channel of water across which the barrage is build, or in which the tidal generators are located. |- | '''tide_channel_speed''' || <code>{{Wikidata property link|P177}}</code> as the waterbody, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2052}}</code> || Speed of water flow in the above-mentioned channel. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m/s|ft/s|1}}</nowiki></code> |- | '''tide_channel_volume''' || <code>{{Wikidata property link|P177}}</code> as the waterbody, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2225}}</code> || Volume discharged through the barrage. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m3/s|ft3/s|1}}</nowiki></code> |- | '''tide_range''' || <code>{{Wikidata property link|P4441}}</code><br> || [[Tidal range]] at the location of facility. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Wave power stations ==== |- | '''wave_technology''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> should be <code>{{Wikidata entity link|Q3068975}}</code> {{Dividing line}} <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367036}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367054}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367137}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q3683519}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367204}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367211}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367217}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q63367226}}</code> || [[Wave power#Modern technology|Wave power technology]]. Enter any one of the following auto-expanding codes:<br><code>SA</code>=Surface-following attenuator<br><code>PA</code>=Point absorber<br><code>OS</code>=Oscillating wave surge converter<br><code>OC</code>=[[Oscillating water column]]<br><code>OT</code>=Overtopping/Terminator<br><code>PD</code>=Submerged pressure differential<br><code>BW</code>=Bulge wave device<br><code>RM</code>=Rotating mass |- | '''wave_water_body''' || <code>{{Wikidata property link|P206}}</code> || Waterbody over/in which the wave power generator(s) are located |- | '''wave_water_depth''' || <code>{{Wikidata property link|P206}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P4511}}</code> || Approximate water depth at the converter locations. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''wave_shore_distance''' || <code>{{Wikidata property link|P206}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2787}}</code> || Minimum distance from shore of wave farms. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | ==== Wind power stations ==== |- | '''wind_farm_type''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q50687555}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q1357601}}</code> || Type of wind farm ('''Onshore''' or '''Offshore'''). |- | '''wind_site_usage''' || <code>{{Wikidata property link|P366}}</code> as one of the following:<br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q11451}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q2153464}}</code><br>{{*}}<code>{{Wikidata entity link|Q911871}}</code> || Ground usage of '''Onshore''' wind farms. |- | '''wind_offshore_depth''' || <code>{{Wikidata property link|P4511}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1357601}}</code> || Average water depth of '''Offshore''' wind farms. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''wind_offshore_distance''' || <code>{{Wikidata property link|P2043}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1357601}}</code> || Minimum distance from shore of '''Offshore''' wind farms. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''wind_hub_height''' || <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2048}}</code>. This is not fetched from the turbine-model Q-item as the same model can have multiple tower height options. || Height of the wind turbine towers from base to hub. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> <br>If multiple types of turbines are in use, enter the maximum value. |- | '''wind_rotor_diameter''' || This parameter is populated from the particular turbine type Q-item: Set <code>{{Wikidata property link|P2386}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q193466}}</code>. To override (useful for wind farms using modified turbines), set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2386}}</code>. || Height of the wind turbine towers from base to hub. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> <br>If multiple types of turbines are in use, enter the maximum value. |- | '''wind_rated_speed''' || This parameter is populated from the particular turbine type Q-item: Set <code>{{Wikidata property link|P5065}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1013}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q64441440}}</code>. To override (useful for wind farms using modified turbines), set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P5065}}</code>. || Rated wind speed of the wind turbine model. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m/s|ft/s|1}}</nowiki></code> <br>If multiple types of turbines are in use, enter the minimum value. A [[Interval (mathematics)|range]] specifies both the cut in and the cut out speed, e.g. <code><nowiki>{{Convert|YY|-|XX|m/s|ft/s|1}}</nowiki></code> |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | Common information used by more than one power station type (does not generate a separate header) |- | '''ps_site_area''' || <code>{{Wikidata property link|P2046}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P518}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q159719}}</code> || Land area used for entire facility. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|km2|mi2|0}}</nowiki></code> |- | '''ps_site_elevation''' || <code>{{Wikidata property link|P2044}}</code> || Highest ground altitude (don't add hub height) over which a turbine is constructed. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m|ft|0}}</nowiki></code> |- | '''ps_chimneys''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q170477}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of [[chimney]]s. |- | '''ps_cooling_towers''' || <code>{{Wikidata property link|P527}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q193886}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1114}}</code> || Number of [[cooling tower]]s. |- | '''ps_cooling_source''' || {{*}}<code>{{Wikidata property link|P588}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q7391292}}</code> or another subject, or<br>{{*}}<code>{{Wikidata property link|P527}}</code> at <code>{{Wikidata entity link|Q1049799}}</code>, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P885}}</code> as the waterbody. || If the power station uses [[cooling water]], add the source of the water. For other cooling technologies, add the name of technology, e.g. "air-cooled". |- | '''ps_feed-in_tariff''' || <code>{{Wikidata property link|P6826}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P1013}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q182098}}</code> or <code>{{Wikidata entity link|Q14787261}}</code> || [[Feed-in tariff]] of the power station. |- | '''ps_revenue''' || <code>{{Wikidata property link|P2139}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code> || Revenue for a given year. |- | '''ps_combined_cycle''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q900729}}</code> || Is the power station a [[combined cycle]] type? Add '''<code>Yes</code>''' or '''<code>No</code>'''. |- | '''ps_cogeneration''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q61867910}}</code> || Is the power station a [[cogeneration]] type? Add '''<code>Yes</code>''' or '''<code>No</code>'''. |- | '''ps_iwpp''' || <code>{{Wikidata property link|P31}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q64447720}}</code> || Is the power station an [[integrated water and power plant]]? Add '''<code>Yes</code>''' or '''<code>No</code>'''. |- | '''ps_iwpp_technology''' || <code>{{Wikidata property link|1056}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q283}}</code>, with qualifier <br><code>{{Wikidata property link|P2079}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q101017}}</code> and/or <code>{{Wikidata entity link|Q272175}}</code> || IWPP's water purification method. Enter any one of the following auto-expanding codes: <br><code>D</code>=[[Distillation]], <code>R</code>=[[Reverse osmosis]] |- | '''ps_iwpp_water_output''' || <code>{{Wikidata property link|1056}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q283}}</code>, with qualifier <code>{{Wikidata property link|P2197}}</code> || IWPP's maximum water output. Consider using: <code><nowiki>{{Convert|XX|m3/d|ft3/d|0}}</nowiki></code> |- | '''ps_iwpp_water_tariff''' || <code>{{Wikidata property link|2555}}</code>, with qualifiers <code>{{Wikidata property link|P1013}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q1463025}}</code> and<br><code>{{Wikidata property link|P2210}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q25517}}</code> || IWPP's feed-in tariff for water output. |- | '''ps_thermal_capacity''' || <code>{{Wikidata property link|P2056}}</code> || The [[MWt|thermal power]] input in the [[thermal power station]] for conversion to [[electric power]]. |- | '''ps_label1''' and '''ps_data1''' || <small>N/A</small> || Custom data (license information, local permit number, etc.). Supports up to 5. |- | colspan="3" style="color:inherit; background-color:#FFFFE6;text-align:center;" | '''Power generation''' (used by all power station types) |- | '''ps_units_operational''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began (or unknown value)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned (or unknown value)<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned. {{Dividing line}} For facilities with large sets of identical units (i.e. in wind farms), use qualifier {{Wikidata property link|P1114}} to ''multiply'' the entry. || Number of currently operational turbines/generating units. |- | '''ps_units_manu_model''' || This parameter will be auto-populated based on <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> for <code>ps_units_operational</code>. <code>{{Wikidata property link|P176}}</code> must be set in the generation unit model's Wikidata item. || Shortened name(s) of manufacturers and models of '''currently operational''' turbines/generating units. |- | '''ps_units_planned''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned. || Number of generating units currently planned/proposed for installation. |- | '''ps_units_cancelled''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P5817}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q30108381}}</code> || Number of planned generating units cancelled. |- | '''ps_units_uc''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began (or unknown value)<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned<br>{{*}} Do ''not'' set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned. || Number of generating units under construction. |- | '''ps_units_decommissioned''' || For each unit, set <code>{{Wikidata property link|P516}}</code> as the model of the generation unit (or unknown value), with the following qualifiers:<br>{{*}} <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> (if different from unit's standard capacity)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P571}}</code> for date construction began (or unknown value)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P729}}</code> for date unit commissioned (or unknown value)<br>{{*}} Set <code>{{Wikidata property link|P730}}</code> for date unit decommissioned (or unknown value) || Number of generating units decommissioned or under decommissioning. |- | '''ps_electrical_capacity''' || <code>{{Wikidata property link|P2109}}</code> with qualifier <code>{{Wikidata property link|P459}}</code> as <code>{{Wikidata entity link|Q200974}}</code> || Current net installed [[Nameplate capacity|capacity]] in megawatts, or planned capacity for those under development. <code>[[Megawatt|MW]]</code> suffix will auto added for values without units.<br>For those which are operational, but with additional under development, please add only the current installed value. |- | '''ps_electrical_cap_fac''' || <code>{{Wikidata property link|P6639}}</code> || [[Capacity factor]] of the power station, in percentage as given from referenced source. |- | '''ps_annual_generation''' || <code>{{Wikidata property link|P4131}}</code> with optional qualifier <code>{{Wikidata property link|P585}}</code> || Average annual net generation. <code>[[GW·h]]</code> suffix will auto added for number without unit or text appended. |- | '''ps_storage_capacity''' || <code>{{Wikidata property link|P4140}}</code> || [[Energy storage#Storage capacity|Storage capacity]] of the power station. |- | '''website''' || <code>{{Wikidata property link|P856}}</code> || Official website. |- |} == Template Data == {{show | Click the [show] link to the right to display the [[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]]. | {{TemplateData header|nolink=1}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Name of power station", "type": "string", "suggested": true }, "image": { "label": "Image", "description": "An image of the power station", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "image_size": { "label": "Image size", "description": "Force a different image size for the image and location map", "type": "number", "default": "300", "deprecated": true }, "image_alt": { "label": "Image alternative text", "description": "Alternative text for the image", "type": "line" }, "image_caption": { "label": "Image caption", "description": "Caption beneath image", "type": "line", "suggested": true }, "coordinates": { "label": "Coordinates", "description": "Geographical coordinates", "type": "wiki-template-name", "autovalue": "{{Coord|00|00|00|N|00|00|00|E|type:landmark|display=inline,title}}", "suggested": true }, "location_map_zoom": { "label": "Location map zoom", "description": "Zoom level of the location map", "type": "number", "default": "5", "deprecated": true }, "location_map_geomask": { "label": "Location map geomask", "description": "Add Yes to darken surrounding areas, and zoom out to country-level", "type": "string", "deprecated": true }, "location_map_caption": { "label": "Location map caption", "description": "Force a caption below the location map", "type": "line", "deprecated": true }, "location_map_marker": { "label": "Location map marker", "description": "Use a different maker in the location map", "type": "string" }, "name_official": { "label": "Official name", "description": "Official name in native language", "type": "string" }, "country": { "label": "Country", "description": "Country where the facility is located, without flag icons.", "type": "string", "suggested": true }, "location": { "label": "Location", "description": "General area the power station is located. Avoid being overly-detailed.", "type": "line", "suggested": true }, "status": { "label": "Status", "description": "Current status of the power station", "example": "Under construction, Commissioned, Decommissioned", "type": "string", "suggested": true }, "construction_began": { "label": "Construction began", "description": "Date construction of the first unit began", "type": "date", "suggested": true }, "commissioned": { "label": "Commissioned", "description": "Date first unit commissioned", "type": "date", "suggested": true }, "decommissioned": { "label": "Decommissioned", "description": "Date last unit decommissioned", "type": "date" }, "cost": { "label": "Cost", "description": "Total incurred or predicted cost of building the power station", "type": "string", "suggested": true }, "owner": { "label": "Owner", "description": "Owner(s) of the power station", "type": "line", "suggested": true }, "operator": { "label": "Operator", "description": "Operator(s) of the power station", "type": "line", "suggested": true }, "employees": { "label": "Employees", "description": "Number of employees at a given point in time", "type": "line", "suggested": true }, "geo_type": { "label": "Geothermal power stations - Type", "description": "The type of geothermal power station", "example": "Dry steam, Flash steam, Binary cycle", "type": "string" }, "geo_temp_requirement": { "label": "Geothermal power stations - Min temp requirement", "description": "Minimum temperature requirement of geothermal source, with converted values", "example": "{{Convert|00|C|F|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "geo_well_count": { "label": "Geothermal power stations - Well count", "description": "Number of wells in the geothermal power station", "type": "number" }, "geo_well_depth": { "label": "Geothermal power stations - Well depth", "description": "Depth of the deepest well in the geothermal power station", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "geo_water_output": { "label": "Geothermal power stations - Hot water output", "description": "Hot water production of the geothermal power station, with converted values", "example": "{{Convert|00|l/s|USgal/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "np_reactors": { "label": "Nuclear power stations - Reactors", "description": "Number of nuclear reactors in the power station", "type": "number" }, "np_reactor_type": { "label": "Nuclear power stations - Reactor type(s)", "description": "Type of reactor(s) currently in use", "type": "string" }, "np_reactor_supplier": { "label": "Nuclear power stations - Reactor supplier", "description": "Reactor supplier(s)", "type": "string" }, "solar_type": { "label": "Solar power stations - Type", "description": "The type of solar technology in use", "example": "PV, CPV, CSP", "type": "string" }, "solar_csp_technology": { "label": "Solar power stations - CSP technology", "description": "The CSP technology in use (not applicable for non-concentrated solar tech and CPV)", "example": "D, T, F, P", "type": "string" }, "solar_collectors": { "label": "Solar power stations - Collectors", "description": "Number of heliostats or collectors", "type": "number" }, "solar_collectors_area": { "label": "Solar power stations - Collector area", "description": "Total combined surface area of heliostats or collectors.", "example": "{{Convert|00|m2|ft2|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "solar_site_resource": { "label": "Solar power stations - Site resource", "description": "Site solar resource in kWh/m2/year.", "type": "string" }, "solar_tracker": { "label": "Solar power stations - Solar tracker type", "description": "Type of solar tracker in use, if any (single-axis, dual-axis).", "type": "string" }, "th_fuel_primary": { "label": "Thermal power stations - Primary fuel", "description": "Primary fuel", "type": "string" }, "th_fuel_secondary": { "label": "Thermal power stations - Secondary fuel", "description": "Secondary fuel (optional)", "type": "string" }, "th_fuel_tertiary": { "label": "Thermal power stations - Tertiary fuel", "description": "Tertiary fuel (optional)", "type": "string" }, "th_technology": { "label": "Thermal power stations - Thermal technology", "type": "string" }, "tide_technology": { "label": "Tidal power stations - Type", "description": "The tidal technology in use. ", "example": "Tidal barrage, Tidal stream generator", "type": "string" }, "tide_tsg_type": { "label": "Tidal power stations - TSG type", "description": "Type of tidal stream generator", "type": "string" }, "tide_barrage_height": { "label": "Tidal power stations - Tidal barrage height", "description": "Height of tidal barrage", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_barrage_length": { "label": "Tidal power stations - Tidal barrage length", "description": "Length of tidal barrage", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_barrage_width": { "label": "Tidal power stations - Tidal barrage width", "description": "Width of tidal barrage", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_crosses": { "label": "Tidal power stations - Water body", "description": "Channel of water across which the barrage is build, or in which the tidal generators are located.", "type": "string" }, "tide_channel_speed": { "label": "Tidal power stations - Water body flow speed", "description": "Speed of water flow in the above-mentioned channel", "example": "{{Convert|00|m/s|ft/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_range": { "label": "Tidal power stations - Tidal range", "description": "Tidal range at the location of facility", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "tide_channel_volume": { "label": "Tidal power stations - Water body flow volume", "description": "Volume of water flow in the above-mentioned channel", "example": "{{Convert|00|m3/s|ft3/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wave_technology": { "label": "Wave farms - Type", "description": "The wave technology in use", "type": "string" }, "wave_water_body": { "label": "Wave farms - Water body", "description": "Waterbody over/in which the wave power generator(s) are located", "type": "string" }, "wave_water_depth": { "label": "Wave farms - Water depth", "description": "Approximate water depth at the converter locations.", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wave_shore_distance": { "label": "Wave farms - Distance from shore", "description": "Minimum distance from shore", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_farm_type": { "label": "Wind farms - Type", "description": "Type of wind farm", "example": "Onshore, Offshore", "type": "string" }, "wind_site_usage": { "label": "Wind farms - Onshore site usage", "description": "Ground usage of onshore wind farms", "type": "string" }, "wind_offshore_depth": { "label": "Wind farms - Offshore water depth", "description": "Approximate water depth at the wind farm location", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_offshore_distance": { "label": "Wind farms - Distance from shore", "description": "Minimum distance from shore", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_hub_height": { "label": "Wind farms - Turbine hub height", "description": "Height of the wind turbine towers from base to hub", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_rotor_diameter": { "label": "Wind farms - Turbine rotor diameter", "description": "Diameter of wind turbine rotor", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "wind_rated_speed": { "label": "Wind farms - Turbine rated wind speed", "description": "Rated wind speed of the wind turbine model", "example": "{{Convert|00|m/s|ft/s|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "ps_site_area": { "label": "Power stations - Site area", "description": "Area used by entire facility", "example": "{{Convert|00|m2|ft2|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "ps_site_elevation": { "label": "Power stations - Site elevation", "description": "Elevation at power station site", "example": "{{Convert|00|m|ft|abbr=on|lk=on|disp=br}}", "type": "wiki-template-name" }, "ps_chimneys": { "label": "Power stations - Number of chimneys", "description": "Number of chimneys", "type": "number" }, "ps_cooling_towers": { "label": "Power stations - Number of cooling towers", "description": "Number of cooling towers", "type": "number" }, "ps_cooling_source": { "label": "Power stations - Cooling source", "description": "If the power station uses cooling water, add the source of the water. For other cooling technologies, add the name of technology, e.g. \"air-cooled\".", "type": "string" }, "ps_feed-in_tariff": { "label": "Power stations - Feed-in tariff", "description": "Feed-in tariff of the power station", "type": "string" }, "ps_revenue": { "label": "Power stations - Revenue for a given year", "description": "Revenue for a given year", "type": "string" }, "ps_combined_cycle": { "label": "Power stations - Combined cycle?", "description": "Is the power station a combined cycle type?", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_cogeneration": { "label": "Power stations - Cogeneration?", "description": "Is the power station a cogeneration type?", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_trigeneration": { "label": "Power stations - Trigeneration?", "description": "Is the power station a trigeneration type? ", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_iwpp": { "label": "Power stations - IWPP?", "description": "Is the power station an IWPP?", "example": "Yes or No", "type": "string" }, "ps_iwpp_technology": { "label": "Power stations - IWPP water purification method", "description": "Water production technology of the IWPP", "type": "string" }, "ps_iwpp_water_output": { "label": "Power stations - IWPP water production rate", "description": "Maximum water production rate of the IWPP", "example": "100,000 m3/day", "type": "string" }, "ps_iwpp_water_tariff": { "label": "Power stations - IWPP water tariff", "description": "Water tariff of the IWPP", "example": "USD 1.00 per m3", "type": "string" }, "ps_thermal_capacity": { "label": "Power stations - Thermal capacity", "description": "The thermal power input in the thermal power station for conversion to electric power", "type": "string" }, "ps_units_operational": { "label": "Power station - Number of active units with capacities", "description": "Number of currently operational turbines/generating units", "example": "3 × 100 MW", "type": "string", "suggested": true }, "ps_units_manu_model": { "label": "Power station - Active unit's manufacturer and model", "description": "Shortened name(s) of manufacturers and models of currently operational turbines/generating units", "type": "string", "suggested": true }, "ps_units_planned": { "label": "Power station - Units planned or proposed", "description": "Number of generating units currently planned/proposed for installation", "example": "3 × 100 MW", "type": "string" }, "ps_units_cancelled": { "label": "Power station - Units cancelled", "description": "Number of planned generating units cancelled", "type": "string" }, "ps_units_uc": { "label": "Power station - Units under construction", "description": "Number of generating units under construction.", "example": "3 × 100 MW", "type": "string" }, "ps_units_decommissioned": { "label": "Power station - Units decommissioned", "description": "Number of generating units decommissioned or under decommissioning", "example": "3 × 100 MW", "type": "string" }, "ps_electrical_capacity": { "label": "Power station - Installed electrical capacity", "description": "Installed nameplate capacity", "type": "string", "suggested": true }, "ps_electrical_cap_fac": { "label": "Power station - Capacity factor", "description": "Capacity factor of the power station", "type": "string", "suggested": true }, "ps_storage_capacity": { "label": "Power station - Energy storage capacity", "description": "Storage capacity of the power station", "type": "string" }, "ps_annual_generation": { "label": "Power station - Annual generation", "description": "Average annual net generation", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Website", "description": "Official website of the power station", "type": "url" }, "logo": { "label": "Logo", "description": "An image of the logo of the power station", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "logo_size": { "label": "Logo size", "description": "Force a different image size for the logo image", "type": "number", "deprecated": true }, "logo_alt": { "label": "Logo alternative text", "description": "Alternative text for the logo image", "type": "string" } }, "description": "Infobox template for power station articles.", "paramOrder": [ "name", "name_official", "logo", "logo_size", "logo_alt", "image", "image_size", "image_caption", "image_alt", "coordinates", "location_map_zoom", "location_map_geomask", "location_map_caption", "location_map_marker", "country", "location", "status", "construction_began", "commissioned", "decommissioned", "cost", "owner", "operator", "employees", "geo_type", "geo_temp_requirement", "geo_well_count", "geo_well_depth", "geo_water_output", "np_reactors", "np_reactor_type", "np_reactor_supplier", "solar_type", "solar_csp_technology", "solar_collectors", "solar_collectors_area", "solar_site_resource", "solar_tracker", "th_fuel_primary", "th_fuel_secondary", "th_fuel_tertiary", "th_technology", "tide_technology", "tide_tsg_type", "tide_barrage_height", "tide_barrage_length", "tide_barrage_width", "tide_crosses", "tide_channel_speed", "tide_channel_volume", "tide_range", "wave_technology", "wave_water_body", "wave_water_depth", "wave_shore_distance", "wind_farm_type", "wind_site_usage", "wind_offshore_depth", "wind_offshore_distance", "wind_hub_height", "wind_rotor_diameter", "wind_rated_speed", "ps_site_area", "ps_site_elevation", "ps_chimneys", "ps_cooling_towers", "ps_cooling_source", "ps_feed-in_tariff", "ps_revenue", "ps_combined_cycle", "ps_cogeneration", "ps_trigeneration", "ps_iwpp", "ps_iwpp_technology", "ps_iwpp_water_output", "ps_iwpp_water_tariff", "ps_thermal_capacity", "ps_units_operational", "ps_units_manu_model", "ps_units_planned", "ps_units_cancelled", "ps_units_uc", "ps_units_decommissioned", "ps_electrical_capacity", "ps_electrical_cap_fac", "ps_storage_capacity", "ps_annual_generation", "website" ], "format": "block" } </templatedata>}} == FAQ == # '''The article displays little or no information when <code><nowiki>{{Infopolje Elektrarna}}</nowiki></code> is added to the top of an article.'''<br>Information about the particular power station may not be added to Wikidata yet, or may not have been added correctly. Click on the "Edit on Wikidata" button on the bottom of the infobox to add or modify the necessary data. Refer to the Parameters table above for structuring format. # '''The Wikidata entry is accurate, but I want to override one or more parameter(s) on a particular article.'''<br>You may add the necessary parameter name and value to force a local value. See the [[#Standard usage]] section above. # '''I want to add unique (i.e. localised) information to a particular article, but creating a whole new parameter is redundant.'''<br>This infobox supports up to 5 special parameters in the form of <code>|ps_label1=</code> and <code>|ps_data1=</code>. You may use it for a custom label and value. The values will be appended before the "Power generation" section. # '''I'm not comfortable with using data from Wikidata, as that is a separate wiki and I cannot monitor changes in my local watchlist.'''<br>Wikidata edits relating to locally watched articles now show on the local watchlist. Select the <code>Show Wikidata edits in your watchlist</code> option under the "Watchlist" tab in your [[Special:Preferences|Preferences]]. == Sample Wikidata items == {{Incomplete list|date=October 2019}} The below items are some examples of populated Wikidata items. * Coal-fired power station: {{Wikidata entity link|Q6479997}} * Wind turbine item: {{Wikidata entity link|Q114672}}, {{Wikidata entity link|Q70677881}} == Tracking categories == === Maintenance === * {{Category link with count|Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri}} === Statistics === * {{Category link with count|Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o sončni elektrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o toplotni elektrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o plimski elektrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o valovni elektrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} * {{Category link with count|Članki o vetrni elektrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna}} == Related pages == * [[Special:PrefixIndex/Predloga:Infopolje Elektrarna/|Subpages of this infobox template]] * [[Module:Infobox power station]] - Wikidata support Lua code for generation units * [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:ComparePages?page1=Predloga%3AInfopolje+Elektrarna&page2=Predloga%3AInfopolje+Elektrarna%2Fpeskovnik Compare this template with its sandbox] == Microformat == {{UF-hcard-geo}} {{Buildings and structures infobox templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Elektrarna]] [[Kategorija:Infopolja za tehniko in uporabne vede|Elektrarna]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> 8z5mcur75v315ljoy7eujpzdshj3yu1 828 501283 6683237 5530697 2026-05-31T09:47:24Z Pinky sl 2932 sl 6683237 Scribunto text/plain --[[ Power supply units Custom module to autofill six parameters for use in Template:Infobox power station Parameters are: ps_units_operational → The number of generation units operational and their nameplate capacity → Example: 3 × 100 MW<br>1 × 110 MW ps_units_manu_model → The manufacturer and model of the generation units → Example: Vestas V164 ps_units_uc → The number of generation units under construction → Example: 2 × 150 MW<br>1 × 160 MW ps_units_decommissioned → The number of generation units decommissioned → Example: 1 × 75 MW<br>1 × 70 MW ps_units_planned ps_units_cancelled --]] local p = {} local i18n = { ["langcode"] = "sl", ["op_lbl"] = "Obratovalne&nbsp;enote", ["mm_lbl"] = "Prizvajalec&nbsp;in&nbsp;model", ["uc_lbl"] = "Enote&nbsp;v&nbsp;gradnji", ["dc_lbl"] = "Razgrajene&nbsp;enote", ["pl_lbl"] = "Načrtovane&nbsp;enote", ["ca_lbl"] = "Preklicane&nbsp;enote", } -- numerically sort sequential tables whose values contain a number, like "350 MW" -- sort on first number found local function numcomp1( x, y ) x = tonumber( tostring(x):match("%d+") ) or 0 y = tonumber( tostring(y):match("%d+") ) or 0 return x < y end -- numerically sort sequential tables whose values contain two numbers, like "1 x 350 MW" -- sort on second number found local function numcomp2( x, y ) x = tonumber( tostring(x):match("%d+%D+(%d+)") ) or 0 y = tonumber( tostring(y):match("%d+%D+(%d+)") ) or 0 return x < y end -- alphabetically sort sequential tables whose values may contain wikilinks. -- Formats: "[[Link|Text]]" or "[[Link]]" or "Text" local function linkcomp( a, b ) -- a = a:gsub("%[%[.*|", ""):gsub("%[%[", ""):gsub("]]","") -> test for best a = a:match("%[%[.*|(.*)]]") or a:match("%[%[(.*)]]") or a b = b:match("%[%[.*|(.*)]]") or b:match("%[%[(.*)]]") or b return a < b end --Render monolingual text local function rendermlt(props, langcode) for k, v in ipairs(props) do v = v.mainsnak or v if v.snaktype == "value" and v.datavalue.value.language == langcode then return v.datavalue.value.text end end end -- Render quantity from snak local function renderqty(snak, langcode) if snak and snak.snaktype == "value" then qty = tonumber(snak.datavalue.value.amount) if not qty then return end -- get qid of unit local uqid = (snak.datavalue.value.unit or ""):match("(Q%d+)") -- scan table of unit symbols local usym = "" for i2, v2 in ipairs( mw.wikibase.getAllStatements(uqid, "P5061") ) do if v2.mainsnak.snaktype == "value" and v2.mainsnak.datavalue.value.language == langcode then usym = "&nbsp;" .. v2.mainsnak.datavalue.value.text break end end return qty .. usym end end -- Take a qid and return the shortname (P1813) or label, linked to an article if possible local function linkedname(qid, langcode) local props1813 = mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P1813") -- may have to use mw.wikibase.getLabelByLang(qid, langcode) on multi-lingual wikis: local lbl = rendermlt(props1813, langcode) or mw.wikibase.getLabel(qid) local lnk = mw.wikibase.getSitelink(qid) return lnk and lbl and ("[[" .. lnk .. "|" .. lbl .."]]") or lnk and ("[[" .. lnk .. "]]") or lbl end p.psunits = function(frame) local args = frame.args local psu_op = args.ps_units_operational or "" local psu_mm = args.ps_units_manu_model or "" local psu_uc = args.ps_units_uc or "" local psu_dc = args.ps_units_decommissioned or "" local psu_pl = args.ps_units_planned or "" local psu_ca = args.ps_units_cancelled or "" local qid = args.qid or "" if qid == "" then qid = mw.wikibase.getEntityIdForCurrentPage() end if not qid then return nil end local langcode = args.lang or "" if langcode == "" then langcode = i18n.langcode end local status = {} local mm = {} local cap = {} local num = {} local props516 = mw.wikibase.getBestStatements(qid, "P516") if #props516 > 0 then for i1, v1 in ipairs(props516) do -- set default count of this engine to 1 num[i1] = 1 -- set default status of this engine to planned status[i1] = "pl" -- model should be value of P516, get manufacturer from the linked P176 and capacity from linked P2109 -- if there is a value that isn't a model, just use the value local mdlqid = (v1.mainsnak.snaktype == "value") and v1.mainsnak.datavalue.value.id if mdlqid then -- look for a shortname to use for model display label, otherwise use model label local mdl = linkedname(mdlqid, langcode) local mfr local props176snak = mw.wikibase.getBestStatements(mdlqid, "P176")[1] if props176snak then -- model has a manufacturer props176snak = props176snak and props176snak.mainsnak local mfrqid = (props176snak.snaktype == "value") and props176snak.datavalue.value.id if mfrqid then -- look for a shortname to use for manufacturer display label, otherwise use manufacturer label mfr = linkedname(mfrqid, langcode) end end mm[i1] = mfr and mdl and (mfr .. " " .. mdl) or mfr or mdl -- get default capacity local props2109snak = mw.wikibase.getBestStatements(mdlqid, "P2109")[1] props2109snak = props2109snak and props2109snak.mainsnak cap[i1] = renderqty(props2109snak, langcode) elseif v1.mainsnak.snaktype == "somevalue" then mm[i1] = "Unknown" -- set default capacity cap[i1] = 0 end local quals = v1.qualifiers if quals then -- determine status from service retirement/entry/inception local dcsnak = quals.P730 and quals.P730[1].snaktype local opsnak = quals.P729 and quals.P729[1].snaktype local ucsnak = quals.P571 and quals.P571[1].snaktype if dcsnak == "value" or dcsnak == "somevalue" then status[i1] = "dc" elseif opsnak == "value" or opsnak == "somevalue" then status[i1] = "op" elseif ucsnak == "value" or ucsnak == "somevalue" then status[i1] = "uc" end -- override if state of use (P5817) is cancelled-abandoned (Q30108381) if quals.P5817 and quals.P5817[1].snaktype == "value" and quals.P5817[1].datavalue.value.id == "Q30108381" then status[i1] = "ca" end -- override default capacity from qualifier P2109 if available if quals.P2109 and quals.P2109[1].snaktype == "value" then cap[i1] = renderqty(quals.P2109[1], langcode) end -- if quantity (P1114) is given, replace num value if quals.P1114 and quals.P1114[1].snaktype == "value" then num[i1] = tonumber(quals.P1114[1].datavalue.value.amount) or 1 end end -- convert capacity in kW to MW if (cap[i1] or ""):sub(-2) == "kW" then local c = tonumber(cap[i1]:match("%d+")) cap[i1] = c/1000 .. "&nbsp;" .. "MW" end end end -- construct set of manufacturers and models of operational units -- key is the manufacturer + model and value is count of that local opmm = {} for i, v in ipairs(status) do if v == "op" and mm[i] then opmm[mm[i]] = (opmm[mm[i]] or 0) + num[i] end end -- construct html string from the set of manufacturers and models -- first make a sequential table local opmmseq = {} for k, v in pairs(opmm) do opmmseq[#opmmseq+1] = k .. " (" .. v .. ")" end table.sort(opmmseq, linkcomp) if psu_mm == "" then psu_mm = table.concat(opmmseq, "<br>") end -- construct sets of capacities of operational units (opcap), -- units under construction (uccap), decommissioned (dccap)], -- planned (plcap) and cancelled (cacap) -- key is the capacity and value is count of that capacity. local opcap, uccap, dccap, plcap, cacap = {}, {}, {}, {}, {} for i, v in ipairs(status) do if v == "uc" and cap[i] then uccap[cap[i]] = (uccap[cap[i]] or 0) + num[i] end if v == "op" and cap[i] then opcap[cap[i]] = (opcap[cap[i]] or 0) + num[i] end if v == "dc" and cap[i] then dccap[cap[i]] = (dccap[cap[i]] or 0) + num[i] end if v == "pl" and cap[i] then plcap[cap[i]] = (plcap[cap[i]] or 0) + num[i] end if v == "ca" and cap[i] then cacap[cap[i]] = (cacap[cap[i]] or 0) + num[i] end end -- construct html strings from the sets of capacities -- first make a sequential table -- under construction local uccapseq = {} for k, v in pairs(uccap) do uccapseq[#uccapseq+1] = v .. " × " .. k end table.sort(uccapseq, numcomp2) if psu_uc == "" then psu_uc = table.concat(uccapseq, "<br>") end -- operational local opcapseq = {} for k, v in pairs(opcap) do opcapseq[#opcapseq+1] = v .. " × " .. k end table.sort(opcapseq, numcomp2) if psu_op == "" then psu_op = table.concat(opcapseq, "<br>") end -- decommissioned local dccapseq = {} for k, v in pairs(dccap) do dccapseq[#dccapseq+1] = v .. " × " .. k end table.sort(dccapseq, numcomp2) if psu_dc == "" then psu_dc = table.concat(dccapseq, "<br>") end -- planned local plcapseq = {} for k, v in pairs(plcap) do plcapseq[#plcapseq+1] = v .. " × " .. k end table.sort(plcapseq, numcomp2) if psu_pl == "" then psu_pl = table.concat(plcapseq, "<br>") end -- cancelled local cacapseq = {} for k, v in pairs(cacap) do cacapseq[#cacapseq+1] = v .. " × " .. k end table.sort(cacapseq, numcomp2) if psu_ca == "" then psu_ca = table.concat(cacapseq, "<br>") end -- construct table rows local out = "" -- operational if psu_op ~= "" then out = out .. "<tr><th>" .. i18n.op_lbl .. "</th><td>" .. psu_op .. "</td></tr>" end -- make & model if psu_mm ~= "" then out = out .. "<tr><th>" .. i18n.mm_lbl .. "</th><td>" .. psu_mm .. "</td></tr>" end -- planned if psu_pl ~= "" then out = out .. "<tr><th>" .. i18n.pl_lbl .. "</th><td>" .. psu_pl .. "</td></tr>" end -- cancelled if psu_ca ~= "" then out = out .. "<tr><th>" .. i18n.ca_lbl .. "</th><td>" .. psu_ca .. "</td></tr>" end -- under const. if psu_uc ~= "" then out = out .. "<tr><th>" .. i18n.uc_lbl .. "</th><td>" .. psu_uc .. "</td></tr>" end -- decommissioned if psu_dc ~= "" then out = out .. "<tr><th>" .. i18n.dc_lbl .. "</th><td>" .. psu_dc .. "</td></tr>" end if args.dbug and args.dbug ~= "" then local debugstr = "debug info<br>" for i, v in pairs(status) do debugstr = debugstr .. i .. " - " .. v .. " - " .. (cap[i] or "") .. " - " .. (mm[i] or "") .. " x " .. (num[i] or "") .. "<br>" end local count = 0 for k, v in pairs(opmm) do count = count +1 end debugstr = debugstr .. "opmm size = " .. count out = out .. "<tr><td colspan='2'>" .. debugstr .. "</td></tr>" end -- Construct html hack to fit in when passed to Template:Infobox, which prefixes the data with -- <td colspan="2" style="text-align:center"> and suffixes it with </td></tr> if #out > 0 then out = "</td>" .. out:sub(1,-11) end return out end return p 7efc8uformxf2ib94nckpyimsoa83rp 10 501287 6683091 5822951 2026-05-30T17:45:18Z Pinky sl 2932 6683091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image2 = {{#ifeq:{{lc:{{{location_map|}}}}}|no|<!-- -->|{{Infobox mapframe |id = {{{qid|}}} |coord = {{{coordinates|}}} |frame-width = {{Digits|1={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|300px}}}} |marker = industrial |zoom = {{#if:{{{location_map_geomask|}}}|{{{location_map_zoom|}}}|{{{location_map_zoom|5}}}}} |geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |geomask-stroke-width = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|0.5|<!-- -->}} |geomask-stroke-colour = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|#000000|<!-- -->}} |geomask-fill = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|#BABABA|<!-- -->}} }}}} | caption2 = {{#ifeq:{{lc:{{{location_map|}}}}}|no|<!-- -->|{{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}}|{{{location_map_caption|}}}}}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{{fetchwikidata|ALL}}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|razgrajeno|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|operativno|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Ukinjeno|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|v&nbsp;izgradnji|}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|predlagano|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = Lastniki | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = Upravljalec | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Category:Geothermal power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Category:Solar power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Category:Thermal power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Category:Tidal power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Category:Wave power station articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label46 = [[Wave_power#Modern_technology|Type]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Surface-following attenuator |PA=Point absorber |OS=Oscillating wave surge converter |OC=[[Oscillating water column]] |OT=Overtopping/Terminator |PD=Submerged pressure differential |BW=Bulge wave device |RM=Rotating mass |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Attenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Point absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscillating wave surge converter|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscillating water column]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Overtopping/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Submerged pressure differential|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Bulge wave device|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotating mass|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Wind&nbsp;farm <includeonly>{{Main other|[[Category:Wind farm articles using Infobox power station]]}}</includeonly> | label51 = [[Wind farm#Types|Type]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=[[Onshore wind farm|Onshore]] |OF=[[Offshore wind farm|Offshore]] |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|[[Onshore wind farm|Onshore]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|[[Offshore wind farm|Offshore]]|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Site&nbsp;usage | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Max.&nbsp;water&nbsp;depth | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Distance&nbsp;from&nbsp;shore | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Hub&nbsp;height | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Rotor&nbsp;diameter | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Rated&nbsp;wind&nbsp;speed | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{#if:{{{ps_header|}}}|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Site&nbsp;area | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Site&nbsp;elevation | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Chimneys | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Annual&nbsp;revenue | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = IWPP&nbsp;purification&nbsp;method | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Distillation]] |R=[[Reverse osmosis plant|Reverse osmosis]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = IWPP&nbsp;water&nbsp;output | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{{fetchwikidata|ALL}}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{{onlysourced|false}}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{{refs|no}}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{{website|}}} | label92 = Zbirka | data92 = | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{EditOnWikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y | child | embed | qid | suppressfields | fetchwikidata | onlysourced | name | name_official | image | image_caption | image_size | image_alt | location_map | location_map_caption | location_map_zoom | location_map_geomask | country | location | coordinates | status | construction_began | commissioned | decommissioned | cost | owner | operator | employees | geo_type | geo_temp_requirement | geo_well_count | geo_well_depth | geo_water_output | np_reactors | np_reactor_type | np_reactor_supplier | solar_type | solar_csp_technology | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_site_resource | solar_tracker | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_technology | tide_tsg_type | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_crosses | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_range | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | wave_shore_distance | wind_farm_type | wind_site_usage | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_hub_height | wind_rotor_diameter | wind_rated_speed | ps_header | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_chimneys | ps_cooling_towers | ps_cooling_source | ps_feed-in_tariff | ps_revenue | ps_combined_cycle | ps_cogeneration | ps_trigeneration | ps_thermal_capacity | ps_label1 | ps_data1 | ps_label2 | ps_data2 | ps_label3 | ps_data3 | ps_label4 | ps_data4 | ps_label5 | ps_data5 | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_units_operational | ps_units_manu_model | ps_units_planned | ps_units_cancelled | ps_units_uc | ps_units_decommissioned | ps_electrical_capacity | ps_electrical_cap_fac | ps_annual_generation | ps_storage_capacity | website | extra }}<!-- -->{{#switch:{{lc:{{{location_map|}}}}}|no=|= |#default={{Main other|[[Category:Pages using infobox power station with deprecated parameters|location_map]]}}{{preview warning|Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje elektrarna z nezaželenim parametrom "location_map"}} }}<!-- -->{{#if:{{{location_map_size|}}} |{{Main other|[[Category:Pages using infobox power station with deprecated parameters|location_map_size]]}}{{preview warning|Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje elektrarna z nezaželenim parametrom "location_map_size"}} }}<!-- -->{{#if:{{{image_size|}}} |{{Main other|[[Category:Pages using infobox power station with deprecated parameters|image_size]]}}{{preview warning|Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje elektrarna z nezaželenim parametrom "image_size"}} }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> dzct8dmgrnyfehaflj98vnr6efswnb6 6683093 6683091 2026-05-30T18:14:06Z Pinky sl 2932 6683093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Under&nbsp;construction|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Proposed|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Wave_power#Modern_technology|Type]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Surface-following attenuator |PA=Point absorber |OS=Oscillating wave surge converter |OC=[[Oscillating water column]] |OT=Overtopping/Terminator |PD=Submerged pressure differential |BW=Bulge wave device |RM=Rotating mass |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Attenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Point absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscillating wave surge converter|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscillating water column]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Overtopping/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Submerged pressure differential|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Bulge wave device|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotating mass|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Wind&nbsp;farm <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Wind farm#Types|Type]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=[[Onshore wind farm|Onshore]] |OF=[[Offshore wind farm|Offshore]] |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|[[Onshore wind farm|Onshore]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|[[Offshore wind farm|Offshore]]|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Site&nbsp;usage | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Max.&nbsp;water&nbsp;depth | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Distance&nbsp;from&nbsp;shore | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Hub&nbsp;height | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Rotor&nbsp;diameter | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Rated&nbsp;wind&nbsp;speed | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Site&nbsp;area | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Site&nbsp;elevation | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Chimneys | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Annual&nbsp;revenue | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = IWPP&nbsp;purification&nbsp;method | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Distillation]] |R=[[Reverse osmosis plant|Reverse osmosis]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = IWPP&nbsp;water&nbsp;output | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wikidata|references|normal+|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> grf1iwbtwahovqle11uz68jewtuv1ys 6683097 6683093 2026-05-30T18:16:25Z Pinky sl 2932 6683097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | child = {{{child|}}} | subbox = {{{embed|}}} | above = {{If empty|{{{name|}}}|<includeonly>{{#invoke:WikidataIB|label}}</includeonly>|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | aboveclass = fn org | abovestyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | headerstyle = background-color:#FFFFE6; color:inherit; | autoheaders = y | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P154|2={{{logo|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{{logo_size|}}}|upright=1|alt={{{logo_alt|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2={{{image|}}}|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|size={{if empty|{{{image_size|}}}|300px}}|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption2 = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=image|qid={{{qid|}}}|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P18|2=|name=caption|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=true|rank=best|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}}} | image3 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption|onByDefault = yes |mapframe-frame-width = {{{location_map_size|}}} |mapframe-marker = {{if empty|{{{location_map_marker|}}}|industrial}} |mapframe-zoom = {{if empty|{{{location_map_zoom|}}}|13}} |mapframe-geomask = {{#ifeq:{{{location_map_geomask|}}}|Yes|P17|<!-- -->}} |mapframe-geomask-stroke-width = 0.5 |mapframe-geomask-stroke-colour = #000000 |mapframe-geomask-fill = #BABABA |mapframe-wikidata = yes }} | caption3 = {{if empty|{{{location_map_caption|}}}|{{#invoke:Infobox mapframe|autocaption}}}} | image4 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{map_type|}}}|{{Lokacijska karta|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}} | border = infobox | caption = {{#switch:{{{map_caption|}}}|#default={{{map_caption}}}|none=|=Location within {{#invoke:Location map|data|{{if empty|{{{pushpin_map|}}}|{{{map_type}}}}}|name}}}} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{if empty|{{{map_size|}}}|250}} | relief = {{if empty|{{{pushpin_relief|}}}|{{{map_relief|}}}}} | label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} | coordinates = {{{coordinates|}}} }}}} | label1 = Uradno ime | data1 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1705|2={{{name_official|}}}|name=name_official|qid={{{qid|}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true|list=ubl|lang={{#invoke:WikidataIB|getPropOfProp|prop1=P37|prop2=P424|qid={{#invoke:WikidataIB|followQid|props=P17|qid={{{qid|}}}}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1705}}}}}} | label2 = Država | data2 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P17|2={{{country|}}}|name=country|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P17}}}}}} | label3 = Lega | data3 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P276|2={{{location|}}}|name=location|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P276}}}}}} | label4 = Koordinati | data4 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{{coordinates|}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|NONE|<!-- -->|{{#if:{{#Property:P625}}|{{If first display both|{{Coord|display=inline,title|format=dms}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P625}}}}}}}}}}}} | label5 = Status | data5 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{status|}}}}} |B=opuščeno |BD=opuščeno |C=ukinjeno |D=razgrajeno |M=začasno zaprto |O=operativno |P=predlagano |R=v prenovi |U=v izgradnji |UC=v izgradnji |#default={{{status|}}} }}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Decommissioned|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|name=status_commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Operational|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q30108381|nomatch=}}|Q30108381|Cancelled|}}|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|pval=Q385378|qual=P580|name=status_construction_began|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|noicon=true}}|Under&nbsp;construction|}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P5817|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q811683|nomatch=}}|Q811683|Proposed|}}|}} | label6 = Začetek&nbsp;gradnje | data6 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P793|2={{{construction_began|}}}|name=construction_began|qid={{{qid|}}}|pval=Q385378|qual=P580|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P793}}}}}} | label7 = Datum&nbsp;zagona | data7 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P729|2={{{commissioned|}}}|name=commissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P729}}}}}} | label8 = Datum&nbsp;razgradnje | data8 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P730|2={{{decommissioned|}}}|name=decommissioned|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P730}}}}}} | label9 = Stroški&nbsp;gradnje | data9 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2130|2={{{cost|}}}|name=cost|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|scale=8|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2130}}}}}} | label10 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}}|singular=Lastnik|likely=Lastniki|plural=Lastniki}} | data10 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P127|2={{{owner|}}}|name=owner|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P127}}}}}} | label11 = {{Pluralize from text|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}}|singular=Upravljalec|likely=Upravljalci|plural=Upravljalci}} | data11 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P137|2={{{operator|}}}|name=operator|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|shortname=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P137}}}}}} | label12 = Zaposleni | data12 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P1128|2={{{employees|}}}|qid={{{qid|}}}|qual=P585|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|name=employees|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1128}}}}}} | header13 = Geotermalna&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o geotermalni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label14 = Tip | data14 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{geo_type|}}}}} |DS=[[Elektrarna s principom suhe pare|suha para]] |FS=[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]] |BC=[[Binarna elektrarna|binarni princip]] |#default={{{geo_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722964|nomatch=}}|Q41722964|[[Elektrarna s principom ločevanja pare|ločevanje pare]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q41722780|nomatch=}}|Q41722780|[[Elektrarna s principom suhe pare|Suha para]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4086827|nomatch=}}|Q4086827|[[Binarna elektrarna|binarni princip]]|}}}}</includeonly>|}} | label15 = Min.&nbsp;source&nbsp;temp. | data15 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5066|2={{{geo_temp_requirement|}}}|name=geo_temp_requirement|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1049799|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P5066}}}}}} | label16 = Wells | data16 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_count|}}}|name=geo_well_count|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label17 = Max.&nbsp;well&nbsp;depth | data17 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{geo_well_depth|}}}|name=geo_well_depth|qid={{{qid|}}}|pval=Q61846297|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label18 = Hot&nbsp;water&nbsp;output | data18 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{geo_water_output|}}}|name=geo_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q1419245|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}} | header19 = Jedrska&nbsp;elektrarna <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o jedrski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label20 = Reaktorji | data20 = {{#if:{{{np_reactors|}}}|{{{np_reactors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q377968,Q468846,Q558152,Q558181,Q319449,Q3100709,Q1204277,Q379573,Q557804,Q552334,Q1058741,Q2058283,Q1622414,Q373950,Q4391458,Q432432,Q35957}}}} | label21 = Tip&nbsp;reaktorja | data21 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{np_reactor_type|}}}}} |PWR=[[Tlačnovodni reaktor|PWR]] |BWR=[[Vrelovodni reaktor|BWR]] |PHWR=[[Težkovodni reaktor|PHWR]] |CANDU=[[Candu reaktor|CANDU]] [[Težkovodni reaktor|PHWR]] |RBMK=[[RBMK]] |GCR=[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]] |HTGR=[[Visoko temperaturni reaktor|HTGR]] |VHTR=[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]] |AGR=[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]] |GFR=[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]] |FBR=[[Hitri oplodni reaktor|FBR]] |SFR=[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]] |LFR=[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]] |PBR=[[Pebble bed reactor|PBR]] |MSR=[[Reaktor na tekočo sol|MSR]] |AHR=[[Vodni homogeni reaktor|AHR]] |AHWR=[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]] |VVER=[[VVER]] |#default={{{np_reactor_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q377968|nomatch=}}|Q377968|[[Tlačnovodni reaktor|PWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q468846|nomatch=}}|Q468846|[[Vrelovodni reaktor|BWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558152|nomatch=}}|Q558152|[[Težkovodni reaktor|PHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q558181|nomatch=}}|Q558181|[[CANDU reaktor|CANDU]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q319449|nomatch=}}|Q319449|[[RBMK]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3100709|nomatch=}}|Q3100709|[[Reaktor hlajen s plinom|GCR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1204277|nomatch=}}|Q1204277|[[Visoko temperaturni reaktor|VHTR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q379573|nomatch=}}|Q379573|[[Napredni plinsko hlajeni reaktor|AGR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q557804|nomatch=}}|Q557804|[[Plinsko hlajeni hitri reaktor|GFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q552334|nomatch=}}|Q552334|[[Hitri oplodni reaktor|FBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1058741|nomatch=}}|Q1058741|[[Hitri reaktor hlajen z natrijem|SFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2058283|nomatch=}}|Q2058283|[[Hitri reaktor hlajen s svincem|LFR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1622414|nomatch=}}|Q1622414|[[Pebble-bed reactor|PBR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q373950|nomatch=}}|Q373950|[[Reaktor na tekočo sol|MSR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q4391458|nomatch=}}|Q4391458|[[Vodni homogeni reaktor|AHR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q432432|nomatch=}}|Q432432|[[Izboljšan reaktor za težko vodo|AHWR]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q35957|nomatch=}}|Q35957|[[VVER]]|}}}}</includeonly>|}} | label22 = Dobavitelj reaktorjev | data22 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P527|2={{{np_reactor_supplier|}}}|name=np_reactor_supplier|qid={{{qid|}}}|qual=P176|qualsonly=y|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | header23 = Solarno&nbsp;polje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o sončni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label24 = Tip | data24 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_type|}}}}} |PV=[[Photovoltaics|Flat-panel PV]] |CPV=[[Concentrated photovoltaics|CPV]] |CSP=[[Concentrated solar power|CSP]] |#default={{{solar_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1003207|nomatch=}}|Q1003207|[[Photovoltaics|Standard PV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61950883|nomatch=}}|Q61950883|[[Concentrator photovoltaics|CPV]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q285927|nomatch=}}|Q285927|[[Concentrated solar power|CSP]]|}}}}</includeonly>|}} | label25 = CSP&nbsp;tehnologija | data25 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_csp_technology|}}}}} |D=[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]] |P=[[Parabolic trough]] |F=[[Fresnel reflector]] |T=[[Solar power tower]] |#default={{{solar_csp_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61954404|nomatch=}}|Q61954404|[[Solar thermal energy#Dish designs|Parabolic solar reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2051219|nomatch=}}|Q2051219|[[Parabolic trough]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q5155312|nomatch=}}|Q5155312|[[Fresnel reflector]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q13847726|nomatch=}}|Q13847726|[[Solar power tower]]|}}}}</includeonly>|}} | label26 = [[Solar thermal collector|Collectors]] | data26 = {{#if:{{{solar_collectors|}}}|{{{solar_collectors|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getSumOfParts|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|vlist=Q2051219,Q1347279,Q5155312,Q61954404}}}} | label27 = Total&nbsp;collector&nbsp;area | data27 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{solar_collectors_area|}}}|name=solar_collectors_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1379273|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label28 = Site&nbsp;resource | data28 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6876|2={{{solar_site_resource|}}}|name=solar_site_resource|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6876}}}}}} | label29 = Solar&nbsp;tracker | data29 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{solar_tracker|}}}}} |SA=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |1A=[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]] |DA=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |2A=[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]] |#default={{{solar_tracker|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199411|nomatch=}}|Q63199411|[[Solar tracker#Single axis trackers|Single-axis]]|}} {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63199420|nomatch=}}|Q63199420|[[Solar tracker#Dual axis trackers|Dual-axis]]|}}}}</includeonly>|}} | header30 = Thermal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o toplotni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label31 = Primary&nbsp;fuel | data31 = {{If first display both|{{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_primary|}}}|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=1|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}|{{#invoke:String2|ucfirst|{{{|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P618|2=|name=th_fuel_primary|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}}}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label32 = Secondary&nbsp;fuel | data32 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_secondary|}}}|name=th_fuel_secondary|qid={{{qid|}}}|qualID=P1545|qvalue=2|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label33 = Tertiary&nbsp;fuel | data33 = {{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P618|2={{{th_fuel_tertiary|}}}|name=th_fuel_tertiary|qualID=P1545|qvalue=3|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P618}}}}}} | label34 = Turbine&nbsp;technology | data34 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{th_technology|}}}}} |ST=[[Steam turbine]] |GT=[[Gas turbine]] |#default={{{th_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q193470|nomatch=}}|Q193470|[[Gas turbine]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P2670|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q189859|nomatch=}}|Q189859|[[Steam turbine]]|}}}}</includeonly>|}} | header35 = Tidal&nbsp;power&nbsp;station <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o plimski elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label36 = [[Tidal_power#Generating_methods|Type]] | data36 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_technology|}}}}} |TB=[[Tidal barrage]] |TSG=[[Tidal stream generator]] |DTP=[[Dynamic tidal power]] |#default={{{tide_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q7800783|nomatch=}}|Q7800783|[[Tidal barrage]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3250943|nomatch=}}|Q3250943|[[Tidal stream generator]]|}}}}</includeonly>|}} | label37 = Type&nbsp;of&nbsp;[[Tidal stream generator|TSG]] | data37 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{tide_tsg_type|}}}}} |HA=Horizontal axis |VA=Vertical axis |HF=Hydrofoil |AS=Archimedes screw |TK=Tidal kite |#default={{{tide_tsg_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363573|nomatch=}}|Q63363573|Horizontal axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363632|nomatch=}}|Q63363632|Vertical axis|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363679|nomatch=}}|Q63363679|Oscillating hydrofoil|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363745|nomatch=}}|Q63363745|Archimedes screw|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63363781|nomatch=}}|Q63363781|Tidal kite|}}}}</includeonly>|}} | label38 = Barrage&nbsp;height | data38 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_height|}}}|name=tide_barrage_height|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label39 = Barrage&nbsp;length | data39 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_length|}}}|name=tide_barrage_length|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2043|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label40 = Barrage&nbsp;width | data40 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{tide_barrage_width|}}}|name=tide_barrage_width|qid={{{qid|}}}|pval=Q7800783|qual=P2049|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label41 = Crosses | data41 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P177|2={{{tide_crosses|}}}|name=tide_crosses|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label42 = Channel&nbsp;speed | data42 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_speed|}}}|name=tide_channel_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2052|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label43 = Channel&nbsp;volume | data43 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P177|2={{{tide_channel_volume|}}}|name=tide_channel_volume|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P177|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2225|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P177}}}}}} | label44 = [[Tidal range|Tidal&nbsp;range]] | data44 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4441|2={{{tide_range|}}}|name=tide_range|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4441}}}}}} | header45 = Elektrarna&nbsp;na&nbsp;valovanje <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o valovni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label46 = [[Wave_power#Modern_technology|Type]] | data46 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wave_technology|}}}}} |SA=Surface-following attenuator |PA=Point absorber |OS=Oscillating wave surge converter |OC=[[Oscillating water column]] |OT=Overtopping/Terminator |PD=Submerged pressure differential |BW=Bulge wave device |RM=Rotating mass |#default={{{wave_technology|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367036|nomatch=}}|Q63367036|Attenuator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367054|nomatch=}}|Q63367054|Point absorber|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367137|nomatch=}}|Q63367137|Oscillating wave surge converter|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3683519|nomatch=}}|Q3683519|[[Oscillating water column]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367204|nomatch=}}|Q63367204|Overtopping/Terminator|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367211|nomatch=}}|Q63367211|Submerged pressure differential|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367217|nomatch=}}|Q63367217|Bulge wave device|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P527|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q63367226|nomatch=}}|Q63367226|Rotating mass|}}}}</includeonly>|}} | label47 = Vodno&nbsp;telo | data47 = {{#if:{{{wave_water_body|}}}|{{{wave_water_body|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q3068975|nomatch=}}|Q3068975|Wave power station|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P206|2=|name=wave_water_body|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}}}}}} | label48 = Globina&nbsp;vode | data48 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_water_depth|}}}|name=wave_water_depth|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P4511|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | label49 = Oddaljenost&nbsp;od&nbsp;obale | data49 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P206|2={{{wave_shore_distance|}}}|name=wave_shore_distance|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P206|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|qual=P2787|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P206}}}}}} | header50 = Wind&nbsp;farm <includeonly>{{Main other|[[Kategorija:Članki o vetrni elekrarni, ki uporabljajo Infopolje elektrarna]]}}</includeonly> | label51 = [[Wind farm#Types|Type]] | data51 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{wind_farm_type|}}}}} |ON=[[Onshore wind farm|Onshore]] |OF=[[Offshore wind farm|Offshore]] |#default={{{wind_farm_type|}}} }}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|[[Onshore wind farm|Onshore]]|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1357601|nomatch=}}|Q1357601|[[Offshore wind farm|Offshore]]|}}}}</includeonly>|}} | label52 = Site&nbsp;usage | data52 = {{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q50687555|nomatch=}}|Q50687555|{{{wind_site_usage|<includeonly>{{Unbulleted list |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q11451|nomatch=}}|Q11451|Agriculture|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q2153464|nomatch=}}|Q2153464|Livestock farming|}} |{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P366|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q911871|nomatch=}}|Q911871|Wilderness|}}}}</includeonly>}}}|}} | label53 = Max.&nbsp;water&nbsp;depth | data53 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P4511|2={{{wind_offshore_depth|}}}|name=wind_offshore_depth|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4511}}}}}} | label54 = Distance&nbsp;from&nbsp;shore | data54 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2043|2={{{wind_offshore_distance|}}}|name=wind_offshore_distance|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q1357601|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2043}}}}}} | label55 = Hub&nbsp;height | data55 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2={{{wind_hub_height|}}}|name=wind_hub_height|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2048|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}} | label56 = Rotor&nbsp;diameter | data56 = {{If empty|{{{wind_rotor_diameter|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|name=wind_rotor_diameter|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P2386|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2386|2=|name=wind_rotor_diameter|qualID=P518|qvalue=Q193466|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P2386}}}}}}}} | label57 = Rated&nbsp;wind&nbsp;speed | data57 = {{If empty|{{{wind_rated_speed|}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P516|2=|name=wind_rated_speed|qid={{{qid|}}}|pval={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qual=P5065|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P516}}}}}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P5065|2=|name=wind_rated_speed|qid={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|qualID=P1013|qvalue=Q64441440|rank=best|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P516|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=no|rank=best|maxvals=1}}|P5065}}}}}}}} | header58 = {{if empty|{{{ps_header|}}}|_BLANK_}} | label59 = Site&nbsp;area | data59 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValueByQual|1=P2046|2={{{ps_site_area|}}}|name=ps_site_area|qid={{{qid|}}}|qualID=P518|qvalue=Q159719|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2046}}}}}} | label60 = Site&nbsp;elevation | data60 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2044|2={{{ps_site_elevation|}}}|name=ps_site_elevation|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2044}}}}}} | label61 = Chimneys | data61 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_chimneys|}}}|name=ps_chimneys|qid={{{qid|}}}|pval=Q170477|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label62 = Hladilni&nbsp;stolpi | data62 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2={{{ps_cooling_towers|}}}|name=ps_cooling_towers|qid={{{qid|}}}|pval=Q193886|qual=P1114|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} | label63 = Vir&nbsp;hlajenja | data63 = {{#if:{{{ps_cooling_source|}}}|{{{ps_cooling_source|}}}|<includeonly>{{Unbulleted list |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P527|2=|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|pval=Q1049799|qual=P885|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P527}}}}}} |{{If first display both|{{#invoke:String2|ucfirst|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P588|name=ps_cooling_source|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P588}}}}}}}}</includeonly>|}} | label64 = [[Feed-in tariff|Feed-in&nbsp;tariff]] | data64 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6826|2={{{ps_feed-in_tariff|}}}|name=ps_feed-in_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P1013|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|qlinked=true|unitabbr=false|qprefix=per" "|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6826}}}}}} | label65 = Annual&nbsp;revenue | data65 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2139|2={{{ps_revenue|}}}|name=ps_revenue|qid={{{qid|}}}|qual=P585|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2139}}}}}} | label66 = [[Combined cycle|Combined&nbsp;cycle]]? | data66 = {{#if:{{{ps_combined_cycle|}}}|{{{ps_combined_cycle|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q900729|nomatch=}}|Q900729|Yes|}}}} | label67 = [[Kogeneracija]]? | data67 = {{{ps_cogeneration|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q1601458|nomatch=}}|Q1601458|Yes|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61867910|nomatch=}}|Q61867910|Yes|}}}}}}} | label68 = [[Trigeneration]]? | data68 = {{#if:{{{ps_trigeneration|}}}|{{{ps_trigeneration|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q61876608|nomatch=}}|Q61876608|Yes|}}}} | label69 = [[Integrated water and power plant|IWPP]]? | data69 = {{#if:{{{ps_iwpp|}}}|{{{ps_iwpp|}}}|{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|Yes|}}}} | label70 = IWPP&nbsp;purification&nbsp;method | data70 = {{If empty|{{#switch:{{uc:{{{ps_iwpp_technology|}}}}} |D=[[Distillation]] |R=[[Reverse osmosis plant|Reverse osmosis]] |#default={{{ps_iwpp_technology|}}} }}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:Niz|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_technology|}}}|name=ps_iwpp_technology|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2079|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label71 = IWPP&nbsp;water&nbsp;output | data71 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{{ps_iwpp_water_output|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getQualifierValue|1=P1056|2={{{ps_iwpp_water_output|}}}|name=ps_iwpp_water_output|qid={{{qid|}}}|pval=Q283|qual=P2197|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|convert=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1056}}}}}}}}}} | label72 = IWPP&nbsp;water&nbsp;tariff | data72 = {{#if:{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|{{#if:{{#ifeq:{{#invoke:String|match|s={{#invoke:WikidataIB|getPropertyIDs|1=P31|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n}}|pattern=Q64447720|nomatch=}}|Q64447720|IWPP|}}|{{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2555|2={{{ps_iwpp_water_tariff|}}}|name=ps_iwpp_water_tariff|qid={{{qid|}}}|qual=P2210|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P1013}}}}}}}}|}} | label73 = Toplotna&nbsp;moč | data73 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2056|2={{{ps_thermal_capacity|}}}|name=ps_thermal_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2056}}}}}} | label74 = {{{ps_label1|}}} | data74 = {{{ps_data1|}}} | label75 = {{{ps_label2|}}} | data75 = {{{ps_data2|}}} | label76 = {{{ps_label3|}}} | data76 = {{{ps_data3|}}} | label77 = {{{ps_label4|}}} | data77 = {{{ps_data4|}}} | label78 = {{{ps_label5|}}} | data78 = {{{ps_data5|}}} | header79 = Proizvodnja&nbsp;energije | data80 = <includeonly>{{#invoke:Infobox power station|psunits|qid={{{qid|}}}|ps_units_operational={{{ps_units_operational|}}}|ps_units_manu_model={{{ps_units_manu_model|}}}|ps_units_planned={{{ps_units_planned|}}}|ps_units_cancelled={{{ps_units_cancelled|}}}|ps_units_uc={{{ps_units_uc|}}}|ps_units_decommissioned={{{ps_units_decommissioned|}}}|dbug={{{dbug|}}}}}</includeonly> | label86 = [[Nazivna&nbsp;moč]] | data86 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P2109|2={{#iferror:{{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_electrical_capacity|}}}|R}}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}}|{{{ps_electrical_capacity|}}} [[Megawatt|MW]]}}|name=ps_electrical_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P2109}}}}}} | label87 = [[Faktor zmogljivosti|Faktor&nbsp;zmogljivosti]] | data87 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P6639|2={{{ps_electrical_cap_fac|}}}|name=ps_electrical_cap_fac|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P6639}}}}}} | label88 = [[Neto proizvodnja|Letna&nbsp;neto&nbsp;proizvodnja]] | data88 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4131|2={{#iferror: {{#expr:0+{{formatnum:{{{ps_annual_generation|}}}|R}} }}| {{{ps_annual_generation|}}} | {{{ps_annual_generation|}}} [[GW·h]]}}|name=ps_annual_generation|qid={{{qid|}}}|qual=ALL|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4131}}}}}} | label89 = [[Zmogljivost shranjevanja energije|Zmogljivost&nbsp;shranjevanja]] | data89 = {{If first display both|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P4140|2={{{ps_storage_capacity|}}}|name=ps_storage_capacity|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|unitabbr=true|sorted=true|noicon=true|list=ubl}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P4140}}}}}} | header90 = Zunanje&nbsp;povezave | label91 = Spletna stran | data91 = {{If empty|{{{website|}}}|{{If first display both|{{URL2|{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P856|2=|name=website|qid={{{qid|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|suppressfields={{{suppressfields|}}}|onlysourced={{if empty|{{{onlysourced|}}}|false}}|maxvals=1|noicon=true}}}}|{{#ifeq:{{if empty|{{{refs|}}}|no}}|yes|{{Wd|references|{{{qid|}}}|P856}}}}}}}} | label92 = Zbirka | data92 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|[[Commons:Category:{{#invoke:WikidataIB|getValue|1=P373|qid={{{qid|}}}|fwd=ALL|osd=n|noicon=true}}|Related&nbsp;media&nbsp;on&nbsp;Commons]]}} | below = <includeonly>{{#if:{{{child|}}}||{{Edit on Wikidata|qid={{{qid|}}}}}}}{{#if:{{{extra|}}}|<br>{{{extra|}}}}}</includeonly> }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje elektrarna z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje elektrarna]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| | child | commissioned | construction_began | coordinates | cost | country | dbug | decommissioned | embed | employees | extra | fetchwikidata | geo_temp_requirement | geo_type | geo_water_output | geo_well_count | geo_well_depth | image | image_alt | image_caption | image_size | location | location_map_caption | location_map_geomask | location_map_marker | location_map_size | location_map_zoom | logo | logo_alt | logo_size | name | name_official | np_reactor_supplier | np_reactor_type | np_reactors | onlysourced | operator | owner | ps_annual_generation | ps_chimneys | ps_cogeneration | ps_combined_cycle | ps_cooling_source | ps_cooling_towers | ps_data1 | ps_data2 | ps_data3 | ps_data4 | ps_data5 | ps_electrical_cap_fac | ps_electrical_capacity | ps_feed-in_tariff | ps_header | ps_iwpp | ps_iwpp_technology | ps_iwpp_water_output | ps_iwpp_water_tariff | ps_label1 | ps_label2 | ps_label3 | ps_label4 | ps_label5 | ps_revenue | ps_site_area | ps_site_elevation | ps_storage_capacity | ps_thermal_capacity | ps_trigeneration | ps_units_cancelled | ps_units_decommissioned | ps_units_manu_model | ps_units_operational | ps_units_planned | ps_units_uc | qid | refs | solar_collectors | solar_collectors_area | solar_csp_technology | solar_site_resource | solar_tracker | solar_type | status | suppressfields | th_fuel_primary | th_fuel_secondary | th_fuel_tertiary | th_technology | tide_barrage_height | tide_barrage_length | tide_barrage_width | tide_channel_speed | tide_channel_volume | tide_crosses | tide_range | tide_technology | tide_tsg_type | wave_shore_distance | wave_technology | wave_water_body | wave_water_depth | website | wind_farm_type | wind_hub_height | wind_offshore_depth | wind_offshore_distance | wind_rated_speed | wind_rotor_diameter | wind_site_usage }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Elektrarna]] | pushpin_map; map_type | pushpin_relief; map_relief }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 6jxh7dwia4dd1cis5yycyde7e5omnq8 10 501288 6683098 5822953 2026-05-30T18:18:37Z Pinky sl 2932 6683098 wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} == Generation for a specific year, no unit added by editor == {{Testcase table | coordinates = {{coord|38|14|N|117|22|W|region:US-NV_type:landmark|display=inline,title}} | status = R | ps_thermal_capacity = 2500 | ps_heating_capacity = 500 | ps_electrical_capacity = 1000 | ps_annual_generation = 9999 GW·h (2016) | website = | extra = }} == Planned generation, no unit added by editor == {{Testcase table | ps_annual_generation = 9999 | website = | extra = }} == Generation for a specific year, unit added by editor == {{Testcase table | ps_annual_generation = 9999 kWh | website = | extra = }} == Planned generation, unit added by editor == {{Testcase table | ps_annual_generation = 9999 kWh (planned) | website = | extra = }} == All blank == {{Testcase table | child = | embed = | name = | image = | image_size = | image_alt = | image_caption = | location_map = | coordinates = | location_map_relief = | relief = | location_map_size = | location_map_alt = | location_map_caption = | name_official = | country = | location = | status = | construction_began = | commissioned = | decommissioned = | cost = | owner = | operator = | geo_type = | geo_temp_requirement = | geo_well_count = | geo_well_depth = | geo_water_output = | geo_cogeneration = | np_reactor_type = | np_reactor_supplier = | np_fuel_type = | np_fuel_supplier = | np_cogeneration = | np_cooling_source = | np_cooling_towers = | psps_upper_res = | psps_upper_res_capacity = | psps_penstocks = | psps_lower_res = | psps_lower_res_capacity = | psps_hydraulic_head = | psps_generators = | psps_pumpgenerators = | psps_pumps = | solar_type = | solar_csp_technology = | solar_concentration = | solar_collectors = | solar_collectors_area = | solar_site_area = | solar_site_resource = | solar_aperture_area = | th_fuel_primary = | th_fuel_secondary = | th_fuel_tertiary = | th_technology = | th_feed_mine = | th_cogeneration = | th_combined_cycle = | th_cooling_source = | tide_technology = | tide_tsg_type = | tide_barrage_height = | tide_barrage_length = | tide_barrage_width = | tide_crosses = | tide_channel_width = | tide_channel_speed = | tide_dtp_length_perp = | tide_dtp_length_para = | tide_range = | wave_technology = | wave_site_area = | wave_generator_depth = | wave_shore_distance = | wind_farm_type = | wind_site_elevation = | wind_site_usage = | wind_site_area = | wind_offshore_depth = | wind_offshore_distance = | wind_hub_height = | wind_rotor_diameter = | wind_rated_speed = | ps_units_operational = | ps_units_manu_model = | ps_units_uc = | ps_units_planned = | ps_units_cancelled = | ps_units_decommissioned = | ps_thermal_capacity = | ps_electrical_capacity = | ps_electrical_cap_fac = | ps_storage_hours = | ps_annual_generation = | website = | extra = }} == Most parameters == {{Testcase table | name = {{{name}}} | image = {{{image}}} | image_size = {{{image_size}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | image_caption = {{{image_caption}}} | location_map = World | location_map_relief = {{{location_map_relief}}} | relief = {{{relief}}} | coordinates = {{coord|0|0|0|N|0|0|0|E|type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location_map_size = 300 | location_map_alt = {{{location_map_alt}}} | location_map_caption = {{{location_map_caption}}} | name_official = {{{name_official}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates_ref = {{{coordinates_ref}}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | geo_type = {{{geo_type}}} | geo_temp_requirement = {{{geo_temp_requirement}}} | geo_well_count = {{{geo_well_count}}} | geo_well_depth = {{{geo_well_depth}}} | geo_water_output = {{{geo_water_output}}} | geo_cogeneration = {{{geo_cogeneration}}} | np_reactor_type = {{{np_reactor_type}}} | np_reactor_supplier = {{{np_reactor_supplier}}} | np_fuel_type = {{{np_fuel_type}}} | np_fuel_supplier = {{{np_fuel_supplier}}} | np_cogeneration = {{{np_cogeneration}}} | np_cooling_source = {{{np_cooling_source}}} | np_cooling_towers = {{{np_cooling_towers}}} | psps_upper_res = {{{psps_upper_res}}} | psps_upper_res_capacity = {{{psps_upper_res_capacity}}} | psps_penstocks = {{{psps_penstocks}}} | psps_lower_res = {{{psps_lower_res}}} | psps_lower_res_capacity = {{{psps_lower_res_capacity}}} | psps_hydraulic_head = {{{psps_hydraulic_head}}} | psps_generators = {{{psps_generators}}} | psps_pumpgenerators = {{{psps_pumpgenerators}}} | psps_pumps = {{{psps_pumps}}} | solar_type = {{{solar_type}}} | solar_csp_technology = {{{solar_csp_technology}}} | solar_concentration = {{{solar_concentration}}} | solar_collectors = {{{solar_collectors}}} | solar_collectors_area = {{{solar_collectors_area}}} | solar_site_area = {{{solar_site_area}}} | solar_site_resource = {{{solar_site_resource}}} | solar_aperture_area = {{{solar_aperture_area}}} | th_fuel_primary = {{{th_fuel_primary}}} | th_fuel_secondary = {{{th_fuel_secondary}}} | th_fuel_tertiary = {{{th_fuel_tertiary}}} | th_technology = {{{th_technology}}} | th_feed_mine = {{{th_feed_mine}}} | th_cogeneration = {{{th_cogeneration}}} | th_combined_cycle = {{{th_combined_cycle}}} | th_cooling_source = {{{th_cooling_source}}} | th_cooling_towers = {{{th_cooling_towers}}} | tide_technology = {{{tide_technology}}} | tide_tsg_type = {{{tide_tsg_type}}} | tide_barrage_height = {{{tide_barrage_height}}} | tide_barrage_length = {{{tide_barrage_length}}} | tide_barrage_width = {{{tide_barrage_width}}} | tide_crosses = {{{tide_crosses}}} | tide_channel_width = {{{tide_channel_width}}} | tide_channel_speed = {{{tide_channel_speed}}} | tide_dtp_length_perp = {{{tide_dtp_length_perp}}} | tide_dtp_length_para = {{{tide_dtp_length_para}}} | tide_range = {{{tide_range}}} | wave_technology = {{{wave_technology}}} | wave_site_area = {{{wave_site_area}}} | wave_generator_depth = {{{wave_generator_depth}}} | wave_shore_distance = {{{wave_shore_distance}}} | wind_farm_type = {{{wind_farm_type}}} | wind_site_elevation = {{{wind_site_elevation}}} | wind_site_usage = {{{wind_site_usage}}} | wind_site_area = {{{wind_site_area}}} | wind_offshore_depth = {{{wind_offshore_depth}}} | wind_offshore_distance = {{{wind_offshore_distance}}} | wind_hub_height = {{{wind_hub_height}}} | wind_rotor_diameter = {{{wind_rotor_diameter}}} | wind_rated_speed = {{{wind_rated_speed}}} | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_storage_hours = {{{ps_storage_hours}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | website = {{{website}}} | extra = {{{extra}}} }} == Most parameters (updated) == {{Testcase table | name = {{{name}}} | image = {{{image}}} | image_size = {{{image_size}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | image_caption = {{{image_caption}}} | location_map = World | location_map_relief = {{{location_map_relief}}} | relief = {{{relief}}} | coordinates = {{coord|0|0|0|N|0|0|0|E|type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location_map_size = 300 | location_map_alt = {{{location_map_alt}}} | location_map_caption = {{{location_map_caption}}} | name_official = {{{name_official}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates_ref = {{{coordinates_ref}}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | geo_type = {{{geo_type}}} | geo_temp_requirement = {{{geo_temp_requirement}}} | geo_well_count = {{{geo_well_count}}} | geo_well_depth = {{{geo_well_depth}}} | geo_water_output = {{{geo_water_output}}} | geo_cogeneration = {{{geo_cogeneration}}} | np_reactor_type = {{{np_reactor_type}}} | np_reactor_supplier = {{{np_reactor_supplier}}} | np_fuel_type = {{{np_fuel_type}}} | np_fuel_supplier = {{{np_fuel_supplier}}} | np_cogeneration = {{{np_cogeneration}}} | np_cooling_source = {{{np_cooling_source}}} | np_cooling_towers = {{{np_cooling_towers}}} | psps_upper_res = {{{psps_upper_res}}} | psps_upper_res_capacity = {{{psps_upper_res_capacity}}} | psps_penstocks = {{{psps_penstocks}}} | psps_lower_res = {{{psps_lower_res}}} | psps_lower_res_capacity = {{{psps_lower_res_capacity}}} | psps_hydraulic_head = {{{psps_hydraulic_head}}} | psps_generators = {{{psps_generators}}} | psps_pumpgenerators = {{{psps_pumpgenerators}}} | psps_pumps = {{{psps_pumps}}} | solar_type = {{{solar_type}}} | solar_csp_technology = {{{solar_csp_technology}}} | solar_concentration = {{{solar_concentration}}} | solar_collectors = {{{solar_collectors}}} | solar_collectors_area = {{{solar_collectors_area}}} | solar_site_area = {{{solar_site_area}}} | solar_site_resource = {{{solar_site_resource}}} | solar_aperture_area = {{{solar_aperture_area}}} | th_fuel_primary = {{{th_fuel_primary}}} | th_fuel_secondary = {{{th_fuel_secondary}}} | th_fuel_tertiary = {{{th_fuel_tertiary}}} | th_technology = {{{th_technology}}} | th_feed_mine = {{{th_feed_mine}}} | th_cogeneration = {{{th_cogeneration}}} | th_combined_cycle = {{{th_combined_cycle}}} | th_cooling_source = {{{th_cooling_source}}} | th_cooling_towers = {{{th_cooling_towers}}} | tide_technology = {{{tide_technology}}} | tide_tsg_type = {{{tide_tsg_type}}} | tide_barrage_height = {{{tide_barrage_height}}} | tide_barrage_length = {{{tide_barrage_length}}} | tide_barrage_width = {{{tide_barrage_width}}} | tide_crosses = {{{tide_crosses}}} | tide_channel_width = {{{tide_channel_width}}} | tide_channel_speed = {{{tide_channel_speed}}} | tide_dtp_length_perp = {{{tide_dtp_length_perp}}} | tide_dtp_length_para = {{{tide_dtp_length_para}}} | tide_range = {{{tide_range}}} | wave_technology = {{{wave_technology}}} | wave_site_area = {{{wave_site_area}}} | wave_generator_depth = {{{wave_generator_depth}}} | wave_shore_distance = {{{wave_shore_distance}}} | wind_farm_type = {{{wind_farm_type}}} | wind_site_elevation = {{{wind_site_elevation}}} | wind_site_usage = {{{wind_site_usage}}} | wind_site_area = {{{wind_site_area}}} | wind_offshore_depth = {{{wind_offshore_depth}}} | wind_offshore_distance = {{{wind_offshore_distance}}} | wind_hub_height = {{{wind_hub_height}}} | wind_rotor_diameter = {{{wind_rotor_diameter}}} | wind_rated_speed = {{{wind_rated_speed}}} | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} | ps_gross_electrical_capacity = {{{ps_gross_electrical_capacity}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_storage_hours = {{{ps_storage_hours}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | website = {{{website}}} | extra = {{{extra}}} }} == Most parameters (updated) - map test variant 1 (baseline) == {{Testcase table | name = {{{name}}} | image = {{{image}}} | image_size = {{{image_size}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | image_caption = {{{image_caption}}} | location_map = World | location_map_relief = {{{location_map_relief}}} | relief = {{{relief}}} | coordinates = {{coord|0|0|0|N|0|0|0|E|type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location_map_size = 300 | location_map_alt = {{{location_map_alt}}} | location_map_caption = {{{location_map_caption}}} | name_official = {{{name_official}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates_ref = {{{coordinates_ref}}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | geo_type = {{{geo_type}}} | geo_temp_requirement = {{{geo_temp_requirement}}} | geo_well_count = {{{geo_well_count}}} | geo_well_depth = {{{geo_well_depth}}} | geo_water_output = {{{geo_water_output}}} | geo_cogeneration = {{{geo_cogeneration}}} | np_reactor_type = {{{np_reactor_type}}} | np_reactor_supplier = {{{np_reactor_supplier}}} | np_fuel_type = {{{np_fuel_type}}} | np_fuel_supplier = {{{np_fuel_supplier}}} | np_cogeneration = {{{np_cogeneration}}} | np_cooling_source = {{{np_cooling_source}}} | np_cooling_towers = {{{np_cooling_towers}}} | psps_upper_res = {{{psps_upper_res}}} | psps_upper_res_capacity = {{{psps_upper_res_capacity}}} | psps_penstocks = {{{psps_penstocks}}} | psps_lower_res = {{{psps_lower_res}}} | psps_lower_res_capacity = {{{psps_lower_res_capacity}}} | psps_hydraulic_head = {{{psps_hydraulic_head}}} | psps_generators = {{{psps_generators}}} | psps_pumpgenerators = {{{psps_pumpgenerators}}} | psps_pumps = {{{psps_pumps}}} | solar_type = {{{solar_type}}} | solar_csp_technology = {{{solar_csp_technology}}} | solar_concentration = {{{solar_concentration}}} | solar_collectors = {{{solar_collectors}}} | solar_collectors_area = {{{solar_collectors_area}}} | solar_site_area = {{{solar_site_area}}} | solar_site_resource = {{{solar_site_resource}}} | solar_aperture_area = {{{solar_aperture_area}}} | th_fuel_primary = {{{th_fuel_primary}}} | th_fuel_secondary = {{{th_fuel_secondary}}} | th_fuel_tertiary = {{{th_fuel_tertiary}}} | th_technology = {{{th_technology}}} | th_feed_mine = {{{th_feed_mine}}} | th_cogeneration = {{{th_cogeneration}}} | th_combined_cycle = {{{th_combined_cycle}}} | th_cooling_source = {{{th_cooling_source}}} | th_cooling_towers = {{{th_cooling_towers}}} | tide_technology = {{{tide_technology}}} | tide_tsg_type = {{{tide_tsg_type}}} | tide_barrage_height = {{{tide_barrage_height}}} | tide_barrage_length = {{{tide_barrage_length}}} | tide_barrage_width = {{{tide_barrage_width}}} | tide_crosses = {{{tide_crosses}}} | tide_channel_width = {{{tide_channel_width}}} | tide_channel_speed = {{{tide_channel_speed}}} | tide_dtp_length_perp = {{{tide_dtp_length_perp}}} | tide_dtp_length_para = {{{tide_dtp_length_para}}} | tide_range = {{{tide_range}}} | wave_technology = {{{wave_technology}}} | wave_site_area = {{{wave_site_area}}} | wave_generator_depth = {{{wave_generator_depth}}} | wave_shore_distance = {{{wave_shore_distance}}} | wind_farm_type = {{{wind_farm_type}}} | wind_site_elevation = {{{wind_site_elevation}}} | wind_site_usage = {{{wind_site_usage}}} | wind_site_area = {{{wind_site_area}}} | wind_offshore_depth = {{{wind_offshore_depth}}} | wind_offshore_distance = {{{wind_offshore_distance}}} | wind_hub_height = {{{wind_hub_height}}} | wind_rotor_diameter = {{{wind_rotor_diameter}}} | wind_rated_speed = {{{wind_rated_speed}}} | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} | ps_gross_electrical_capacity = {{{ps_gross_electrical_capacity}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_storage_hours = {{{ps_storage_hours}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | website = {{{website}}} | extra = {{{extra}}} }} == Most parameters (updated) - map test variant 2 (attempt basic override) == {{Testcase table | name = {{{name}}} | image = {{{image}}} | image_size = {{{image_size}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | image_caption = {{{image_caption}}} | pushpin_map = USA Illinois | location_map = USA | location_map_relief = {{{location_map_relief}}} | relief = {{{relief}}} | coordinates = {{coord|0|0|0|N|0|0|0|E|type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location_map_size = 300 | location_map_alt = {{{location_map_alt}}} | location_map_caption = {{{location_map_caption}}} | name_official = {{{name_official}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates_ref = {{{coordinates_ref}}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | geo_type = {{{geo_type}}} | geo_temp_requirement = {{{geo_temp_requirement}}} | geo_well_count = {{{geo_well_count}}} | geo_well_depth = {{{geo_well_depth}}} | geo_water_output = {{{geo_water_output}}} | geo_cogeneration = {{{geo_cogeneration}}} | np_reactor_type = {{{np_reactor_type}}} | np_reactor_supplier = {{{np_reactor_supplier}}} | np_fuel_type = {{{np_fuel_type}}} | np_fuel_supplier = {{{np_fuel_supplier}}} | np_cogeneration = {{{np_cogeneration}}} | np_cooling_source = {{{np_cooling_source}}} | np_cooling_towers = {{{np_cooling_towers}}} | psps_upper_res = {{{psps_upper_res}}} | psps_upper_res_capacity = {{{psps_upper_res_capacity}}} | psps_penstocks = {{{psps_penstocks}}} | psps_lower_res = {{{psps_lower_res}}} | psps_lower_res_capacity = {{{psps_lower_res_capacity}}} | psps_hydraulic_head = {{{psps_hydraulic_head}}} | psps_generators = {{{psps_generators}}} | psps_pumpgenerators = {{{psps_pumpgenerators}}} | psps_pumps = {{{psps_pumps}}} | solar_type = {{{solar_type}}} | solar_csp_technology = {{{solar_csp_technology}}} | solar_concentration = {{{solar_concentration}}} | solar_collectors = {{{solar_collectors}}} | solar_collectors_area = {{{solar_collectors_area}}} | solar_site_area = {{{solar_site_area}}} | solar_site_resource = {{{solar_site_resource}}} | solar_aperture_area = {{{solar_aperture_area}}} | th_fuel_primary = {{{th_fuel_primary}}} | th_fuel_secondary = {{{th_fuel_secondary}}} | th_fuel_tertiary = {{{th_fuel_tertiary}}} | th_technology = {{{th_technology}}} | th_feed_mine = {{{th_feed_mine}}} | th_cogeneration = {{{th_cogeneration}}} | th_combined_cycle = {{{th_combined_cycle}}} | th_cooling_source = {{{th_cooling_source}}} | th_cooling_towers = {{{th_cooling_towers}}} | tide_technology = {{{tide_technology}}} | tide_tsg_type = {{{tide_tsg_type}}} | tide_barrage_height = {{{tide_barrage_height}}} | tide_barrage_length = {{{tide_barrage_length}}} | tide_barrage_width = {{{tide_barrage_width}}} | tide_crosses = {{{tide_crosses}}} | tide_channel_width = {{{tide_channel_width}}} | tide_channel_speed = {{{tide_channel_speed}}} | tide_dtp_length_perp = {{{tide_dtp_length_perp}}} | tide_dtp_length_para = {{{tide_dtp_length_para}}} | tide_range = {{{tide_range}}} | wave_technology = {{{wave_technology}}} | wave_site_area = {{{wave_site_area}}} | wave_generator_depth = {{{wave_generator_depth}}} | wave_shore_distance = {{{wave_shore_distance}}} | wind_farm_type = {{{wind_farm_type}}} | wind_site_elevation = {{{wind_site_elevation}}} | wind_site_usage = {{{wind_site_usage}}} | wind_site_area = {{{wind_site_area}}} | wind_offshore_depth = {{{wind_offshore_depth}}} | wind_offshore_distance = {{{wind_offshore_distance}}} | wind_hub_height = {{{wind_hub_height}}} | wind_rotor_diameter = {{{wind_rotor_diameter}}} | wind_rated_speed = {{{wind_rated_speed}}} | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} | ps_gross_electrical_capacity = {{{ps_gross_electrical_capacity}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_storage_hours = {{{ps_storage_hours}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | website = {{{website}}} | extra = {{{extra}}} }} == Most parameters (updated) - map test variant 3 (attempt complex override) == {{Testcase table | name = {{{name}}} | image = {{{image}}} | image_size = {{{image_size}}} | image_alt = {{{image_alt}}} | image_caption = {{{image_caption}}} | pushpin_map = USA#USA Illinois | location_map = USA | location_map_relief = {{{location_map_relief}}} | relief = {{{relief}}} | coordinates = {{coord|0|0|0|N|0|0|0|E|type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location_map_size = 300 | location_map_alt = {{{location_map_alt}}} | location_map_caption = {{{location_map_caption}}} | name_official = {{{name_official}}} | country = {{{country}}} | location = {{{location}}} | coordinates_ref = {{{coordinates_ref}}} | status = {{{status}}} | construction_began = {{{construction_began}}} | commissioned = {{{commissioned}}} | decommissioned = {{{decommissioned}}} | cost = {{{cost}}} | owner = {{{owner}}} | operator = {{{operator}}} | geo_type = {{{geo_type}}} | geo_temp_requirement = {{{geo_temp_requirement}}} | geo_well_count = {{{geo_well_count}}} | geo_well_depth = {{{geo_well_depth}}} | geo_water_output = {{{geo_water_output}}} | geo_cogeneration = {{{geo_cogeneration}}} | np_reactor_type = {{{np_reactor_type}}} | np_reactor_supplier = {{{np_reactor_supplier}}} | np_fuel_type = {{{np_fuel_type}}} | np_fuel_supplier = {{{np_fuel_supplier}}} | np_cogeneration = {{{np_cogeneration}}} | np_cooling_source = {{{np_cooling_source}}} | np_cooling_towers = {{{np_cooling_towers}}} | psps_upper_res = {{{psps_upper_res}}} | psps_upper_res_capacity = {{{psps_upper_res_capacity}}} | psps_penstocks = {{{psps_penstocks}}} | psps_lower_res = {{{psps_lower_res}}} | psps_lower_res_capacity = {{{psps_lower_res_capacity}}} | psps_hydraulic_head = {{{psps_hydraulic_head}}} | psps_generators = {{{psps_generators}}} | psps_pumpgenerators = {{{psps_pumpgenerators}}} | psps_pumps = {{{psps_pumps}}} | solar_type = {{{solar_type}}} | solar_csp_technology = {{{solar_csp_technology}}} | solar_concentration = {{{solar_concentration}}} | solar_collectors = {{{solar_collectors}}} | solar_collectors_area = {{{solar_collectors_area}}} | solar_site_area = {{{solar_site_area}}} | solar_site_resource = {{{solar_site_resource}}} | solar_aperture_area = {{{solar_aperture_area}}} | th_fuel_primary = {{{th_fuel_primary}}} | th_fuel_secondary = {{{th_fuel_secondary}}} | th_fuel_tertiary = {{{th_fuel_tertiary}}} | th_technology = {{{th_technology}}} | th_feed_mine = {{{th_feed_mine}}} | th_cogeneration = {{{th_cogeneration}}} | th_combined_cycle = {{{th_combined_cycle}}} | th_cooling_source = {{{th_cooling_source}}} | th_cooling_towers = {{{th_cooling_towers}}} | tide_technology = {{{tide_technology}}} | tide_tsg_type = {{{tide_tsg_type}}} | tide_barrage_height = {{{tide_barrage_height}}} | tide_barrage_length = {{{tide_barrage_length}}} | tide_barrage_width = {{{tide_barrage_width}}} | tide_crosses = {{{tide_crosses}}} | tide_channel_width = {{{tide_channel_width}}} | tide_channel_speed = {{{tide_channel_speed}}} | tide_dtp_length_perp = {{{tide_dtp_length_perp}}} | tide_dtp_length_para = {{{tide_dtp_length_para}}} | tide_range = {{{tide_range}}} | wave_technology = {{{wave_technology}}} | wave_site_area = {{{wave_site_area}}} | wave_generator_depth = {{{wave_generator_depth}}} | wave_shore_distance = {{{wave_shore_distance}}} | wind_farm_type = {{{wind_farm_type}}} | wind_site_elevation = {{{wind_site_elevation}}} | wind_site_usage = {{{wind_site_usage}}} | wind_site_area = {{{wind_site_area}}} | wind_offshore_depth = {{{wind_offshore_depth}}} | wind_offshore_distance = {{{wind_offshore_distance}}} | wind_hub_height = {{{wind_hub_height}}} | wind_rotor_diameter = {{{wind_rotor_diameter}}} | wind_rated_speed = {{{wind_rated_speed}}} | ps_units_operational = {{{ps_units_operational}}} | ps_units_manu_model = {{{ps_units_manu_model}}} | ps_units_uc = {{{ps_units_uc}}} | ps_units_planned = {{{ps_units_planned}}} | ps_units_cancelled = {{{ps_units_cancelled}}} | ps_units_decommissioned = {{{ps_units_decommissioned}}} | ps_thermal_capacity = {{{ps_thermal_capacity}}} | ps_gross_electrical_capacity = {{{ps_gross_electrical_capacity}}} | ps_electrical_capacity = {{{ps_electrical_capacity}}} | ps_electrical_cap_fac = {{{ps_electrical_cap_fac}}} | ps_storage_hours = {{{ps_storage_hours}}} | ps_annual_generation = {{{ps_annual_generation}}} | website = {{{website}}} | extra = {{{extra}}} }} lhij30p0sb0l98n2kx3m95nt4ah9dwb 14 501527 6683242 5533399 2026-05-31T09:57:37Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Elektrarna]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683242 wikitext text/x-wiki {{Possibly empty category}} {{Maintenance category|hidden=true}} [[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Elektrarna]] az5q6uz6sv1j6un61hkeab92auro36u 0 501627 6683147 6681162 2026-05-30T21:39:01Z Darkopet 88858 6683147 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 169 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |{{n/a}} |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] qmqltg7wh8tc77ia8ktrgwae6pxd0yb 6683150 6683147 2026-05-30T21:41:50Z Darkopet 88858 6683150 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 169 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] hxvwipo2x2pf85cbwz87n673yc5f6pm 0 503923 6682920 6627235 2026-05-30T12:25:55Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zunanje povezave */ Kategorija 6682920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Avilés | settlement_type = Mesto in občina | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = <!-- if different from name --> | image_skyline = Cl San Francicisco y Pz Domingo Álvarez Acebal.JPG | image_alt = | image_caption = Ulica San Francisco | image_flag = Flag of Avilés.png | image_shield = Escudo de Avilés.svg | flag_size = 150 | shield_size = 75 | nickname = | motto = | image_map = Aviles Asturies map.svg | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = ega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Asturija | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = Avilés | seat_type = Glavno mesto | seat = Avilés | coordinates = {{koord novi|43|33|22|N|5|54|30|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = 139 | elevation_min_m = | elevation_max_m = | area_footnotes = | area_total_km2 = 26,81 | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | lation_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | population_as_of = | population_footnotes = <ref> Municipal Register of Spain 2018. National Statistics Institute.</ref> | population_total = 78.715 | population_demonym = avilesino | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = [Uradni jeziki | blank_info_sec1 = [[španščina]] | timezone =CET | utc_offset = +1 | timezone_DST = CEST | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 33401 to 33403 | area_code_type = Dialing code | area_code = | leader_title = Mayor | leader_name = | leader_party = | website = {{official website|http://www.aviles.es/}} | footnotes = }} '''Avilés''' ({{IPA-es|aβiˈles}}) je mesto v [[Asturija|Asturiji]] v [[Španija|Španiji]]. Avilés je z [[Oviedo]]m in [[Gijón]]om, eno glavnih mest v kneževini Asturiji. Mesto zaseda najravnejše ozemlje v občini, deloma na kopnem, ki je pripadalo morju, in obdano z majhnimi [[rt]]i, ki so vsi nižji kot 140 metrov. Njegovo nacionalno pristanišče je v ustju Avilésa, na severnem osrednjem delu asturijske obale, zahodno od rta Peñas. Avilés je večinoma industrijsko mesto. Je blizu priljubljenih plaž, kot so Salinas. Ima tudi pomembne cerkve, kot je sv. Tomaž Canterburyjski. Avilés ima tudi kulturne ustanove, kot je gledališče Palacio Valdés (v španščini ''Teatro Palacio Valdés'') ali mednarodni [[Kulturni center Oscarja Niemeyerja]] (v španščini ''Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer''). == Zgodovina == [[File:Sto Tomás de Canterbury Avilés Asturias 01.JPG|thumb|180px|left|Cerkev sv. Tomaža]] [[Image:Avilés, Palacio Balsera.JPG|thumb|left|180px| Palača Balsera]] [[File:Avilés, Ayuntamiento, Plaza de España.JPG|left|180px|thumb|Mestna hiša Avilésa]] Arheološka izkopavanja so pokazala, da je bilo območje poseljeno že v obdobju zgornjega [[paleolitik]]a. Obstoj pravega mesta je dokumentiran šele v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]], čeprav naj bi ime ''Avilés'' prišlo od lokalnega rimskega posestnika Abiliusa. Prvi dobro znani dokument je podaritev dveh cerkva, ki jih je leta 905 izročil asturijski kralj Alfonz III. V srednjem veku je bilo to eno najpomembnejših pristanišč [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]], kjer se je trgovalo predvsem s francoskimi pristanišči, glavna trgovina je bila s soljo. Takrat je imel dve jedri: ribiško okrožje Sabugo in aristokratsko središče La Villa, ki sta stala drug nasproti drugega preko majhnega vtoka vode na mestu današnjega glavnega parka Avilés. La Villa je bila obdana z močnim obzidjem, kar je pokazalo njen strateški in komercialni pomen. 15. januarja 1479 sta [[Katoliška kralja]] podelila prosti trg vsak ponedeljek v letu, ki še vedno poteka. Pomen mesta kot pomorskega središča je podpirala gradnja ladij z lesom, pobranim iz bližnjih gozdov in s sodelovanjem lokalnih mornarjev pri osvajanju Sevilje s strani kastiljske vojske, kar se odraža v Avilésovem grbu. Je rojstni kraj [[Pedro Menéndez de Avilés|Pedra Menéndeza de Avilésa]] (1519 – 1574), admirala v vojski [[Filip II. Španski|Filipa II.]] in raziskovalca, ki je v 16. stoletju raziskal Florido in leta 1565 ustanovil prvo uspešno (stalno naseljeno) evropsko mesto v današnjih Združenih državah, San Augustín (sodobni St. Augustine, Florida). Avguštin in Avilés sta zdaj pobrateni mesti. Avilés je tudi rojstni kraj [[Juan Carreño de Miranda|Juana Carreña Mirande]], dvornega slikarja kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]] [[File:Iglesia de los Padres Franciscanos en Avilés (49472115231).jpg|180px|right|thumb|Cerkev Los Franciscanos]] [[File:Palacio de Camposagrado en Avilés (49437699743).jpg|180px|thumb|right|Palača Camposagrado]] [[File:Puerto de Avilés 01.jpg|right|180px|thumb|Pristanišče Avilés.]] [[Estuarij]], ki je bil od zgodnje moderne dobe zaprt za plovbo, je bil v 19. stoletju delno izsušen in očiščen. Tok vode, ki deli mesto, je bil pokrit, tako da sta se lahko jedri, Sabugo in La Villa, združili. Nato je mesto začelo rasti zunaj srednjeveškega obzidja, ki je bilo porušeno leta 1818. V 20. stoletju je prišlo do hitre rasti prebivalstva zaradi prihoda več velikih tovarn v mesto. Leta 1953 so se začela prva zemeljska dela za izgradnjo tovarne ''ENSIDESA'', velike [[jeklarna|jeklarne]], trenutno ''Aceralia'' (del ''ArcelorMittal''); druga podjetja na tem območju so ''Cristalería Española'', ki je skupaj z ''ENDASA'', trenutno ''Alcoa'', preoblikovala Avilés v eno od španskih industrijskih središč. Danes se mesto poskuša osredotočiti na nove panoge, zlasti na kulturni turizem, in mu povrniti starinski okus. == Kultura == === Arhitektura === Znamenitosti so: * Cerkev sv. Tomaža Canterburyjskega (iz 13. stoletja) * Cerkev svetega Nikolaja Barijskega (12.-13. stoletje), v romanskem slogu * Palacio de Valdecarzana, edini primer posvetne srednjeveške arhitekture v mestu * Palacio de Llano Ponte (1700–1706) * Baročna Palacio de Camposagrado, utrjena na severni fasadi proti angleškim piratom * Capilla de los Alas, nagrobni spomenik iz 14. stoletja v romansko-gotskem prehodnem slogu * Stara cerkev Sabugo (13. stoletje) * Palacio de Balsera, v modernističnem slogu * gledališče Palacio Valdés v neobaročnem slogu === Muzeji in umetniški centri === * Muzej zgodovine mesta Avilés * Muzej črne keramike * Muzej Alfercam, kjer lahko obiskovalci najdejo kombinacijo svetovnih glasbil in starodobnih avtomobilov. * Casa de Cultura, vključno z javno knjižnico Bances Candamo, umetniško galerijo, bralnimi in študijskimi področji. * CMAE - Centro Municipal de arte y exposiciones - center umetnosti in razstave na območju El Arbolón, nedaleč od središča mesta. * Mednarodni [[Kulturni center Oscarja Niemeyerja]], ki ga je zasnoval brazilski [[arhitekt]] [[Oscar Niemeyer]]. Je magnet za različne osebnosti, vključno z dobitniki nagrad [[Nagrade Princesa de Asturias|Princesa de Asturias]], Nobelove nagrade, glasbenike, igralce, Združene narode itd. === Skulpture === Po vsem mestu so skulpture v različnih slogih: sklop skulptur v parku El Muelle <ref>[http://www.vivirasturias.com/quehacer/Avil%C3%A9s/Qu%C3%A9+hacer|Patrimonio+civil|Esculturas/es ''Conjunto Escultórico del Parque del Muelle'', in Spanish] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140810214329/http://www.vivirasturias.com/quehacer/Avil%C3%A9s/Qu%C3%A9%2Bhacer |date=August 10, 2014 }}</ref>, zlasti skulptura Pedra Menendeza in ''La foca'' (pečat); sklop skulptur ''Ruta del acero'' ob estuariju Avilésa; ''Avilés'' skulptura in druge, kot so ''Marta y María'', ''El hombre que escucha la piedra'' (Človek, ki posluša kamen), ''El eslabón'', ''Entre bambalines'' <ref>[http://www.radioaviles.com/turismo/esculturas.htm ''El Revistín'': Sculptures in Avilés, in Spanish] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110904111439/http://www.radioaviles.com/turismo/esculturas.htm |date=September 4, 2011 }}</ref> itd. [[File:CentroNiemeyer1.jpg|thumb|700px|center|Mednarodno kulturno središče Oscarja Niemeyerja, avtorja Oscarja Niemeyerja, na eni od strani ustja Avilésa ]]. == Podnebje == Območje ima oceansko podnebje <ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=591926&cityname=Avil%E9s%2C+Principado+de+Asturias%2C+Spain&units=|title=Aviles, Spain Climate Summary|publisher=Weatherbase|access-date=17 March 2015|archive-date=2021-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210807132407/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=591926&cityname=Avil%E9s,+Principado+de+Asturias,+Spain&units=|url-status=dead}}</ref>, topla poletja z oblačnimi in sončnimi dnevi. Pozimi je vreme zmerno, z dežjem in vetrom, čeprav včasih hladno podnebje Asturije povzroči sneženje na morski gladini. Temperatura je redko pod ničlo ali nad 30 ° C. Poletni vrhunci so po španskih standardih izjemno nizki zaradi težkih pomorskih značilnosti in severnega položaja v državi. == Gospodarstvo == Pristanišče Avilés pretovarja razsuti tovor, tovor v embalaži in tekočine in ima prostore za ribolov in plovila za prosti čas.<ref name="fap-1">{{navedi splet |title=Port of Aviles, Spain |url=https://www.findaport.com/port-of-aviles |website=www.findaport.com |publisher=Shipping Guides Limited |access-date=11 April 2021}}</ref> ==Pobratena mesta == *{{flagicon|USA}} St. Augustine, Florida, ZDA *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Nazaire]], Francija *{{flagicon|Morocco}} Laayoune, Maroko *{{flagicon|Cuba}} Cárdenas, Kuba == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons category|Avilés}} {{Wikivoyage|Aviles}} *[http://www.ayto-aviles.es/ Municipality of Avilés] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181016164532/http://www.ayto-aviles.es/ |date=2018-10-16 }} *[https://web.archive.org/web/20060507042330/http://www.avilescd.org/personales/avifoto/ Avifoto - pictures of the city](requires flash) *[https://web.archive.org/web/20040303131108/http://www.radioaviles.com/webcam/webcam.htm Avilés Hall Webcam] *[https://web.archive.org/web/20110428023202/http://www.centroniemeyer.org/ Oscar Niemeyer International Cultural Centre] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] {{normativna kontrola}} iqyceeqbx8jvxmel74mefje31t2ay87 0 504205 6683003 6208545 2026-05-30T15:04:25Z Pinky sl 2932 |area_km2= 6683003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |map=Croatia |name=Mali Školjić |area_km2=0,001830 |population=0 |archipelago=[[Krk]] }} '''Mali Školjić''' je majhen nenaseljen [[otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] v občini Dobrinj. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Nahaja se v vzhodnem delu zaliva Soline, jezerskem zalivu na vzhodni obali [[Krk|otoka Krk]], tik nasproti mesta [[Klimno]], približno 50 metrov od obale. Odprtemu morju je izpostavljen le z vzhoda. Približno deset metrov severno od nje je majhen otoček [[Crni]].<ref name=":0">[http://www.hrvatskiotoci.com/hrvatskiotoci.pdf Hrvatski otoci] Franček Drenovec: ''Hrvatski jadranski otoci, otočići ihridi'', prosinac 2012., str. 8 (pristupljeno 29. rujna 2019.)</ref> Območje otoka je veliko 1,830&nbsp;m².<ref name=":0" /><ref name=":1" /> V državnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklade [[Evropska unija|Evropske unije]] je otok uvrščen med otoke z manjšo nadmorsko višino (skale različnih oblik in velikosti).<ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20130601000000*/http://www.mrrfeu.hr/UserDocsImages/Regionalni%20razvoj/xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf Državni program zaštite i korištenja malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i okolnog mora. Istarska županija], Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije, str. 5. Arhivirano 30. lipnja 2013., pristupljeno 29. rujna 2019.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references />{{Koord novi|||display=title}} [[Kategorija:Krk]] trh258drjprvnywf5zx0qkvjqkgy72g 0 504318 6683065 6121350 2026-05-30T16:43:43Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Tovarjež |image_name=Ezer apró sziget Vrsar mellett - panoramio.jpg |image_caption=Pogled severno od Vrsarja. Tondo Piccolo je najbolj oddaljen otok od tarče med tremi na levi na sliki. Spredaj so vidni otoki [[Lakal]], levo pa [[Gusti Školj]] }} '''Tovarjež''' je majhen nenaseljen [[Otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in je del otočja Vrsar. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Po zakonu o otokih ter glede na demografske razmere in gospodarski razvoj je otok Tovarjež razvrščen v kategorijo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov in otočkov, za katere se sprejemajo programi trajnostnega razvoja otokov.<ref>[http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2006_03_33_862.html Zakon o izmjenama i dopunama Zakona o otocima], Narodne novine br.: 33, 24. ožujka 2006.</ref> V državnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklade [[Evropska unija|Evropske unije]] je Tovarjež uvrščen med kamnite otoke.<ref>[http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/1999_12_149_2276.html Uredba o dopuni Zakona o otocima] Narodne novine br.: 149, 31. prosinca 1999.</ref> Ima površino 7.741 m2 in obalo, dolgo 330 m.  Pripada občini Funtana.<ref>[https://web.archive.org/web/20130601000000*/http://www.mrrfeu.hr/UserDocsImages/Regionalni%20razvoj/xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf Državni programu zaštite i korištenja malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i okolnog mora. Istarska županija], Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije, str. 1.Arhivirano 30. lipnja 2013.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Istre]] 33or8fkn3es27xjwhz2q8dw9ix3lig2 0 504322 6683052 6609430 2026-05-30T16:35:05Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Donji Vlašnik |image_name=Istok Lastovnjaka i Vrhovnjaci.tif |image_caption=Zemljevid otočja Lastovo in otoka Donji Vlašnik }} '''Donji Vlašnik''' ('''Smokvica''') je nenaseljen [[Otok|otoček]] v otočju [[Vrhovnjaci]], na pol poti med [[Lastovo]]m in [[Mljet]]om in se nahaja približno 13,2&nbsp;km vzhodno od Lastova. Najbližji otok je Srednji Vlašnik, približno 210 m vzhodno. Njegova površina je 60.791 m². Dolžina obalnega pasu je 1.014 m, nad morje pa se dviga do približno 16 metrov. == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] dbwdro08z7bnxi1glw4u2e2zu45i0fg 0 504323 6683062 6121345 2026-05-30T16:41:50Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Sveta Katarina |image_name=Pula Aerial View.jpg |image_caption=Pogled iz zraka na Puljski zaliv }} '''Sveta Katarina''' je eden od [[otok]]ov v [[Puljski zaliv|Puljskem zalivu]]. Administrativno pripada krajevnemu odboru Stinjan. Sveta Katarina je bila sestavni del vojašnice Spomeniki. V času [[Jugoslavija|Jugoslavije]] je bil na otoku JRM{{Pojasni}}, ki je postavil nekaj stavb, v katerih so bile različne šole in potapljaški objekti. Na otoku je bilo poveljstvo mornariške pehotne brigade, večina pa v stavbah na drugi strani mostu - na celini kompleksa. Na samem otoku je še vedno obstajala mešana divizija pristajalnih ladij, potapljačev in drugih pripomočkov. == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] [[Kategorija:Otoki Istre]] rxtefy4mr69fzrtidvafl89yyk0vgx0 0 504363 6683016 6609390 2026-05-30T15:38:40Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country=Hrvaška |location=[[Jadransko morje]] |name=Barbaran |image_name=Île de Barbaran, Poreč (Croatie).jpg |image_caption=Barbaran | coordinates = {{coord|45|13|48|N|13|35|10|E|display=title,inline}} }} '''Barbaran''' je nenaseljen [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Nahaja se severno od otoka [[Sveti Nikola (otok)|Sveti Nikola]] in pristanišča [[Poreč]] ter zahodno od polotoka Poreč. Po državnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklade [[Evropska unija|Evropske unije]] je uvrščen med otoke z manjšo nadmorsko višino (skale različnih oblik in velikosti). Površina je 2.636 m² in pripada mestu Poreč.<ref>[https://web.archive.org/web/20130601000000*/http://www.mrrfeu.hr/UserDocsImages/Regionalni%20razvoj/xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf Državni program zaštite i korištenja malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i okolnog mora. Istarska županija], Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije, str. 1.Arhivirano 30. lipnja 2013.</ref> [[Slika:Sv Nicola Porec - panoramio (15).jpg|sličica|313x313_pik|Barbaran, pogled z otoka Sv. Nikolaja]] Za zagotovitev zadostnega števila ustreznih pomorskih in kopenskih zmogljivosti pristanišča Poreč je predvidena gradnja valobrana na Barbari, za kar je ministrstvo vložilo zahtevo za presojo vplivov na okolje.<ref>[http://puo.mzoip.hr/UserDocsImages/Informacija_28_01_2013_2.pdf Ministarstvo zaštite okoliša i prirode] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160701210230/http://puo.mzoip.hr/UserDocsImages/Informacija_28_01_2013_2.pdf|date=1. srpnja 2016.}} Informacija o zahtjevu nositelja zahvata za provedbu postupka procjene utjecaja na okoliš luke otvorene za javni promet i južni dio luke Poreč. Zagreb, 21. siječnja 2013.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Istre]] 7336dizflgxu520bob2p9dc24uds0xw 0 504364 6683067 6121358 2026-05-30T16:45:01Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Žontuja |image_name=Tre piccole isole, Poreč, Istra.JPG |image_caption=Žontuja }} '''Žontuja''' je majhen nenaseljen [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Nahaja se severozahodno od Zelene lagune. V državnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklade [[Evropska unija|Evropske unije]] je otok Žontuja uvrščen med otoke z manjšo nadmorsko reliefno površino (kamni različnih oblik in velikosti). Površina otoka je 2.409 m². Pripada mestu [[Poreč]].<ref>[https://web.archive.org/web/20130601000000*/http://www.mrrfeu.hr/UserDocsImages/Regionalni%20razvoj/xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf Državni program zaštite i korištenja malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i okolnog mora. Istarska županija], Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije, str. 1.Arhivirano 30. lipnja 2013.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Istre]] 8y1ksmujrqoqv7gtqpqzlidy6opw9nf 0 504367 6683064 6121348 2026-05-30T16:43:07Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Školjić (Funtana) |image_name=Vrsar, Istria, Croatia.jpg |image_caption=Pogled severno od Vrsarja. Otok Riso je viden v ozadju v sredini slike, skoraj združena za perspektivo z rtom za njo. Tik nad rtom je viden otoček Revera }} '''Školjić''' je nenaseljen otok v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in je del otočja [[Vrsar (otok)|Vrsar]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Nahaja se petdeset metrov od obale Funtana. V skladu z zakonom o otokih ter glede na demografske razmere in gospodarski razvoj je Školjić razvrščen v kategorijo »majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov in otočkov«, za katere se sprejemajo programi trajnostnega razvoja otokov.<ref>{{Navedi splet|url=http://preglednik.arkod.hr/ARKOD-Web/#highlight&layers=OSNOVNI%20PROSTORNI%20PODACI,TK25-client,LPIS_FILTERED,LPIS_200,LPIS_210,LPIS_310,LPIS_320,LPIS_410,LPIS_421,LPIS_422,LPIS_490,LPIS_900&map_x=271518&map_y=5007555.5&map_sc=7142|title=Mappa topografica della Croazia}}</ref> V državnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklade [[Evropska unija|Evropske unije]] je Školjić uvrščen med kamnite otoke. Ima površino 8.707 m² in obalni obseg 369 m. Pripada občini Funtana. Otok ima arheološko najdišče iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]]. Do nedavnega je bil otok zanemarjen. Leta 2019 so otok prenovili in ga poimenovali ''Histri Island'', v sklopu novo odprtega kamping centra. Otok je odprt za vse, tako domačine kot goste. Od prenove ponuja različne zabavne programe kot tematsko igrišče v središču otoka, kjer potekajo številni animacijski programi. Pri sanaciji so upoštevali posebnost lokacije, materiali, tehnika gradnje, postavitev in drugi elementi ureditve pa so v skladu s časovnim obdobjem lokacije. == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Istre]] 2m8kjkjtqcplhef1s9bfxgz9dn5do48 0 504368 6683058 6121325 2026-05-30T16:39:15Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Mrlučica |image_name=Vrshar.JPG |image_caption=Pogled severno od Vrsarja. Mrlučica je majhen, nizek, raven otoček levo od največjega od Salomonovih otokov }} '''Mrlučica''' je majhen nenaseljen otoček v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in je del otočja Vrsar. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. V državnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklade [[Evropska unija|Evropske unije]] je uvrščen v kategorijo otokov z manjšo nadmorsko višino (skale različnih oblik in velikosti). Površina otoka je 8.150 m². Pripada občini Vrsar.<ref>{{Navedi splet|url=https://razvoj.gov.hr/UserDocsImages//arhiva/Regionalni%20razvoj//xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf|title=Pregled, položaj i raspored malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i otočića}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Istre]] scy1az5sgm0iiyfnl51gtbgyku94mcv 0 504457 6683063 6166326 2026-05-30T16:42:30Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Sveti Ivan na pučini |image_name=Sv. Ivan 20151015 DSC 3445.jpg |image_caption=Otok Sv. Ivan na Pučini }} '''Sveti Ivan na pučini''' je majhen nenaseljen [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]] ter mestu [[Rovinj]]. Otok se nahaja pred [[Rovinj]]em sredi zahodne obale [[Istra|istrskega polotoka]]. Ta otoček je najbolj viden v majhnem otočju s 13 otoki in pečinami. Gre za otok, dolg 70 m in širok 50 m.<ref>[https://www.istra.hr/hr/dozivljaji/sunce-i-more/svjetionici/944 Svjetionik Sv. Ivan na pučini], istra.hr</ref> V državnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklade [[Evropska unija|Evropske unije]] je otok uvrščen med otoke z manjšo nadmorsko površino (kamnine različnih oblik in velikosti). Meri 5.153 m². Na otoku je vetrnica, svetilnik Sv. Ivana na pučini in nastanitveni objekt. V bližini so tudi otočki Sveti Ivan, Sturag in Crveni otok. Avgusta 1914 je 6 navtičnih milj od otoka potonil avstro-ogrski potniški parnik [[SS Baron Gautsch|SS Baron Gaustch]] potem, ko je naletel na polje morskih min zaradi plovbe preblizu obale [[Pulj]]a.<ref>[https://web.archive.org/web/20130601000000*/http://www.mrrfeu.hr/UserDocsImages/Regionalni%20razvoj/xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf Državni program zaštite i korištenja malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i okolnog mora. Istarska županija], Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije, str. 2.Arhivirano 30. lipnja 2013.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Istre]] io4q2mtfhfwsbcnpy4xzui9gvhhjfq9 0 504466 6683053 6609432 2026-05-30T16:35:49Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Dvije sestrice |image_name=Rovinj south IMG 8733 Sestrica islands.jpg |image_caption=Velika sestra na levi, z delom skale Revera spredaj in mala sestra na desni }} '''Dvije sestrice''' sta [[otok]]a na Hrvaškem pred [[Rovinj]]em dveh nadmorskih višin: otoček Vela Sestrica in mali otoček Mala Sestrica. Otoka se nahajata južno od Limskega kanala in jugovzhodno od rta Kurent. Upravno pripadajo mestu Rovinj v istrski regiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://preglednik.arkod.hr/ARKOD-Web/#highlight&layers=OSNOVNI%20PROSTORNI%20PODACI,TK25-client,LPIS_FILTERED,LPIS_200,LPIS_210,LPIS_310,LPIS_320,LPIS_410,LPIS_421,LPIS_422,LPIS_490,LPIS_900&map_x=277546&map_y=4991999.5&map_sc=14285|title=Topografski zemljevid Hrvaške}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Istre]] rmtw9ngheds5p9s9r3hrw1dupu1ibvi 0 504501 6683061 5628573 2026-05-30T16:41:05Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Sestrice |image_name=Mala i Vela Sestrica,pogled sa Vlaštice0120.JPG |image_caption=Otoka Mala in Velika Sestrica. Velika sestrica je otok s svetilnikom. Pogled iz [[Vlaštica|Vlaštice]]. }} '''Sestrice''' je ime za bližnji par manjših otokov v [[Pelješki kanal|Pelješkem kanalu]]: Mala Sestrica in Vela Sestrica. Oba otoka sta nenaseljena in na Veli sestrici je svetilnik Ostočić Sestrica Vela - Korčula. Administrativno pripadajo mestu [[Korčula (mesto)|Korčula]]. Vela Sestrica ima površino 11.183 m2, Mala Sestrica pa 6.618 m2. To sta dva najbolj vzhodna otoka [[Korčulsko otočje|Korčulskega otočja]]. == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] [[Kategorija:Korčulsko otočje]] 4tby16x0kmblpiwl3hd6j7ixpdp6tfh 0 504502 6683050 6347932 2026-05-30T16:33:40Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Palmižana |image_name=PALMIŽANA - panoramio (1).jpg |image_caption=Palmižana }} '''Palmižana''', natančneje '''zaliv Vinogradišće''' je letovišče na otoku [[Sveti Klement (otok)|Sveti Klement]]. Čeprav ni na otoku [[Hvar]]u, je eno izmed najbolj obljudenih, najstarejših in najbolj znanih hvarskih lokacij.<ref>(): [https://www.dalmatia.hr/hr/otok-hvar/palmizana ''Palmižana''] Turistička zajednica Splitsko-dalmatinske županije. Pristupljeno 31. svibnja 2020.</ref> Zgodovina naselja je povezana s priseljevanjem treh bratov Meneghell iz [[Benetke|Benetk]] na vzhodno obalo [[Jadransko morje|Jadrana]]: prvi je izbral [[Split]], drugi Bokokotorski zaliv in tretji, Matteo, otok Hvar. Zaradi ljubezni do ženske je kupil veliko posestvo na prostem skalnatem otoku svetega Klementa. Leta 1820 je bila zgrajena hiša, ki jo je njegov potomec, profesor Eugen Meneghello, pozneje preuredil v gostišče ter poimenoval palača Palmižana. Turizem se je začel s podjetniškim podvigom Eugeneja Meneghella leta 1906, ko je tukaj, na svojem 300 let starem posestvu, zgradil poletno hišo. Meneghello je eksotične rastline iz vsega sveta uvažal takoj, ko je ustvaril botanični park, ki je priljubljen med obiskovalci Palmižane. Profesor je sklenil, da je treba gostilno urediti tako, da se gostje ne počutijo kot doma, ampak da lahko nadomestijo vse, česar doma nimajo. Organizirane so bile igre z žogami, [[Športno jadranje|jadranje]], lovi in [[ribolov]], pridelovali pa so splošno znani Meneghelov domači [[šampanjec]]. Uredil je tudi arboretum. Danes je galerija Meneghello prizorišče razstav.<ref>(): [https://www.bluesunhotels.com/hvar-palmizana.aspx ''Hvar - Palmižana''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200807013355/https://www.bluesunhotels.com/hvar-palmizana.aspx |date=2020-08-07 }} Blue Sun Hotels. Pristupljeno 31. svibnja 2020.</ref> Umetniško zbirko je v Palmižani ustvarila Dagmar Meneghello, Zagrebčanka, ki je bila nekoč novinarka in se je preselila na otok. V zbirki so dela Vaska Lipovca, Đure Sederja, Borisa Bućana, Bojana Šumonje, Alane Kajfež in drugih umetnikov.<ref>(eng.) [http://www.palmizana.com/Dynamic/ListItems,intLangID,1,intCategoryID,2.html ''The Origins of Palmižana''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200813024729/http://www.palmizana.com/Dynamic/ListItems,intLangID,1,intCategoryID,2.html|date=13. kolovoza 2020.}} Palmizana.com. Pristupljeno 31. svibnja 2020.</ref> Zaliv, kjer se nahaja Palmižana, je peščen. Leta 1999 je bil uvrščen med 10 najlepših turističnih destinacij na [[Jadransko morje|Jadranu]]. Palmižana je znana po svoji navtični marini. ACI marina Palmižana je odprta od začetka aprila do konca oktobra in je ena najlepših marin na Jadranu. Palmižanska kuhinja temelji na ribah, rakih in školjkah ter domači zelenjavi. V izboru prestižnih tujih revij je bila razglašena za najboljšo kuhinjo v [[Sredozemlje|Sredozemlju]].<ref>[http://www.tjedno.hr/kipari-alana-kajfez-i-nikola-vudrag-na-palmizani/ ''KIPARI ALANA KAJFEŽ I NIKOLA VUDRAG NA PALMIŽANI'' ] Tjedno.hr. 27. lipnja 2016. Pristupljeno 17. srpnja 2020.</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Naselja na Hrvaškem]] [[Kategorija:Hvar]] 6cinoqy80pfg1mf6fv5equmkv0r71j5 0 504503 6683059 6093215 2026-05-30T16:39:49Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Splićak |image_name=2015-05-31 09-13-08 Croatia Primorsko-Goranska Klarici.jpg |image_caption=Otok Morter. Hrid Splićak je mogoče videti na dnu bližnje obale. }} '''Otok Splićak''' je nenaseljen [[Otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otok se nahaja v bližini severne [[Dalmacija|dalmatinske]] obale, severno od [[Murter]]ja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Carta di cabottaggio del mare Adriatico|url=http://www.mapsandimages.it/eMaps/opera.htm?idOpera=1705|access-date=2021-08-20|archive-date=2013-04-13|archive-url=https://archive.today/20130413062113/http://www.mapsandimages.it/eMaps/opera.htm?idOpera=1705|url-status=dead}}</ref> Upravno pripada občini Tisno v [[Šibeniško-kninska županija|Šibensko-kninski županiji]].<ref>Fondo ''Miscellanea cartografica catastale'', Archivio di Stato di Trieste.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] ru4u39n2smaknhlxpbl1ce9wkzz2tls 0 504572 6683054 6609476 2026-05-30T16:36:32Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Kaštelina |image_name=Livacina Beach Lopar.JPG |image_caption=Plaža na otoku Kaštelina }} '''Kaštelina''' je [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]] in je del [[kvarner]]skih otokov ter se nahaja vzhodno od otoka [[Rab]] in zahodno od dalmatinske obale. Upravno otok pripada občini Loparo, ki je v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranski županiji]].<ref>Dario Alberi, ''Dalmazia. Storia, arte, cultura'', Lint Editoriale, Trebaseleghe (PD) 2008, p. 446.</ref> Na najbližji točki je otok Kaštelina oddaljen 10&nbsp;km od celine. Nahaja se v [[Velebitski kanal|Velebitskem kanalu]], 100 m od vzhodne obale otoka Rab. Kaštelina je podolgovat otok v obliki obrnjene črke L, ki jih skupaj z drugimi otočki in čermi brez imena ločuje zaliv Ćrnika od istoimenskega zaliva (Kaštelina). Na daljši strani meri 150 m, na krajši pa 65 m. Ima površino 0,0064&nbsp;km², obala meri 414 metrov.<ref>Geographische Gesellschaft in München, [https://books.google.it/books?id=Xtg6AQAAIAAJ&q=scoglio+castellina+arbe&dq=scoglio+castellina+arbe&hl=it&sa=X&ved=0ahUKEwjjhYLkzLXPAhUlCsAKHT3oBvYQ6AEIHDAA ''Mitteilungen der Geographischen Gesellschaft in München'', vol. 19], 1926, p. 144.{{de}}</ref> Blizu koncev otoka sta dva manjša otočka, v vodah v okolici jih je še več manjših, še zlasti v predelu z mejo na Rab. == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rab]] ey9mxo6qu5ylt1y5batvneo7v2v3fb7 0 504574 6683056 5628957 2026-05-30T16:37:57Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Lukovac |image_name=Paradise shore - Lopar, Rab (6).jpg |image_caption=Otok Lukovac, posnet iz plaže Paradiž }} '''Lukovac''' je majhen nenaseljen [[Otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Je eden od otokov [[kvarner|Kvarnerja]] in se nahaja severovzhodno od otoka [[Rab]].<ref>[http://wikimapia.org/#lang=it&lat=44.818133&lon=14.816265&z=13&m=b&gz=0;147474288;448177070;0;34094;1326942;1826 Distanza calcolata su Wikimapia]</ref> Upravno otok pripada mestu [[Lopar, Rab|Lopar]] v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranski županiji]]. Otok je dolg 120 metrov, širok 75 metrov, ima površino 0,0063&nbsp;km² in obalo dolgo 341 m.<ref>I.r. Istituto Geografico Militare, [https://books.google.it/books?id=ImnuIRFlFuwC&pg=PA132&lpg=PA132&dq=lucovaz&source=bl&ots=OYnTv92wGk&sig=42BIvbH6QPwPHEqVJp2gqWiNxro&hl=it&sa=X&ved=0ahUKEwi0n9zdjPnOAhUHyRQKHVBjDDoQ6AEIMjAE#v=onepage&q=lucovaz&f=false ''Portolano del mare Adriatico''], Tip. dei Pp. Mechitaristi, Vienna, 1845, p. 132.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rab]] 0crdts05k08l9tkjzhn3cvi1h2cxb7z 0 504601 6683021 6121310 2026-05-30T15:47:02Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country=Hrvaška |name=Karinski Školj |map=Hrvaška |waterbody=[[Karinsko morje]], [[Jadransko morje]] |population=0 }} '''Karinski Školj''' je majhen nenaseljen [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Nahaja se v Karinskem morju v [[Zadrska županija|Zadrski županiji]]. Karinski Školj ima obliko zrna riža. Nahaja se 180 m od obale in južno od Punta Barbakana. Na nasprotni strani zaliva, na jugovzhodu, je vasica Donji Karin.<ref>{{Navedi splet|title=ARKOD Preglednik (...)|url=http://preglednik.arkod.hr/ARKOD-Web/#highlight&layers=OSNOVNI%20PROSTORNI%20PODACI,TK25-client,LPIS_FILTERED,LPIS_200,LPIS_210,LPIS_310,LPIS_320,LPIS_410,LPIS_421,LPIS_422,LPIS_490,LPIS_900&map_x=428349&map_y=4890781.5&map_sc=7142|website=preglednik.arkod.hr|accessdate=2021-08-25}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 5crednvk4xfcw8b0jj51dpzy6a9ihwy 0 504603 6683055 6121312 2026-05-30T16:37:13Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Krknjaš Veliki in Krknjaš Mali |image_name=Drvenik veliki satelite.png |image_caption=Pogled s satelita: na desni so otočki Karnaske }} '''Krknjaš Veliki in Krknjaš Mali''' sta dva majhna nenaseljena [[otok]]a v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripadata [[Hrvaška|Hrvaški]] in sta del trogirskih otokov.<ref>Fondo ''Miscellanea cartografica catastale'', Archivio di Stato di Trieste.</ref> Otoka se nahajata v srednji [[Dalmacija|Dalmaciiji]] v bližini otoka [[Drvenik Veli]]. Upravno sta del občine Trogir v [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinski županiji]]. V njuni bližini sta še otoka [[Orud]] in [[Stipanska]].<ref>{{Navedi splet|url=https://razvoj.gov.hr/UserDocsImages//arhiva/Regionalni%20razvoj//xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf|title=Pregled, položaj i raspored malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i otočića}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] kg7ar0xgydd2d7y1lg3gm133wcmj8ca 0 504877 6683057 6134455 2026-05-30T16:38:33Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Mrkanac |image_name=Konavle IMG 9822 mrkan island.JPG |image_caption=Otok Mrkan in pečina Mrkanac }} '''Mrkanac''' je majhen nenaseljen [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]] in je del [[Cavtatski otoki|Cavtatskih otokov]]. Otok je popolnoma prost, brez sledi kopenske flore. Površina otoka je 2523 m2, najvišji vrh pa se dviga 6 metrov od morja. Otok je del ornitološkega rezervata rumenonogega galeba (''[[Larus michahellis]]'').<ref>[http://www.ciopa.hr/mrkanibobara.htm Specijalni ornitološki rezervat otoci Mrkan i Bobara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924114257/http://www.ciopa.hr/mrkanibobara.htm |date=2021-09-24 }}, pristupljeno 22. siječnja 2021.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.ciopa.hr/fotkemrkanca.htm Fotografije hridi Mrkanac] (ciopa.hr) [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] r4fb86igu1wx03wb9zt0cxalw8rl18n 0 504878 6683066 6134720 2026-05-30T16:44:23Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Trava |image_name=Konavle IMG 9827 bobara island.JPG |image_caption=Otok Trava se nahaja v sredini }} '''Trava''' je nenaseljen [[Otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]] in je del [[Cavtatski otoki|Cavtatskih otokov]]. Otok je delno pokrit z redko vegetacijo. Površina otoka je 5084 m2. Dolžina obalnega pasu je 314 m, najvišji vrh pa se dviga 10 metrov od morja. Otok je del ornitološkega rezervata [[Črnoglavi galeb|črnoglavega galeba]].<ref>[http://www.ciopa.hr/mrkanibobara.htm Specijalni ornitološki rezervat otoci Mrkan i Bobara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924114257/http://www.ciopa.hr/mrkanibobara.htm |date=2021-09-24 }}, pristupljeno 22. siječnja 2021.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.ciopa.hr/fotketrave.htm Fotografije hridi Trava] (ciopa.hr) [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 1t5ax1xlzd5gfzhn197xnktbmsswrtb 0 504882 6683060 6134567 2026-05-30T16:40:31Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Ražnjić |image_name=Konavle IMG 9827 bobara island.JPG |image_caption=Otok Ražnjić, zadnji na desni }} '''Ražnjič''' je majhen nenaseljen [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]] in je del [[Cavtatski otoki|Cavtatskih otokov]]. Otok je popolnoma prost, brez sledi kopenske flore. Površina otoka je 7222 m2, najvišji vrh pa se dviga 4 metre od morja. Otok je del ornitološkega rezervata rumenoglavega galeba.<ref>[http://www.ciopa.hr/mrkanibobara.htm Specijalni ornitološki rezervat otoci Mrkan i Bobara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924114257/http://www.ciopa.hr/mrkanibobara.htm |date=2021-09-24 }}, pristupljeno 22. siječnja 2021.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.ciopa.hr/hljebraznjic.htm Fotografija hridi Ražnjić] (ciopa.hr) [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 597eix20l83mzsl72nx6w8pumnv4abi 0 504884 6683051 6121282 2026-05-30T16:34:18Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |country={{CRO}} |location=[[Jadransko morje]] |name=Barbarinac |image_name=Barbarinac.jpg |image_caption=Otok Barbarinac }} '''Barbarinac''' je majhen nenaseljen otok v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otok se nahaja v Kaštelanskem zalivu, nekaj sto metrov južno od Sv. Kaje. Od obale je oddaljen dvesto metrov. S površino 6.278 m2 je največji otok v Kaštelanskem zalivu in tudi najlepši. V najdaljšem delu je dolg 125 metrov, v najširšem delu pa 70 metrov. Ima status kamnitih otokov. Ime je otok dobil po metologiji Ministrstva za regionalni razvoj Republike Hrvaške.<ref>[https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&kdId=408859590 ''Kaštel Sućurac, Arheološka zona otoka Barbarinca''] Ministarstvo kulture RH. Pristupljeno 2. lipnja 2020. Sadržaj preuzet uz [[:hr:Wikipedija:Dopuštenja za korištenje sadržaja/Ustanove#Ministarstvo kulture Republike Hrvatske|dopusnicu]].</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://web.archive.org/web/20101223045042/http://www.barbarinac.hr/ [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] e3axgsaqoijue0ec6e26iurl9s4wotj 0 504978 6683000 6682787 2026-05-30T15:00:56Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682787|6682787]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Metaburek|Metaburek]] ([[User talk:Metaburek|pogovor]]) 6683000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Franci Matoz|birth_date=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->|death_date=<!--wikidata-->|death_place=<!--wikidata-->|image=<!--wikidata-->|caption=Matoz leta 2011|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]] <small>(1996)</small>|children=2|spouse=Nataša Matoz <small>(por. 2011)</small>}} '''Franci Matoz''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in nekdanji [[policist]], * [[16. september]] [[1963]]<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|title=SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS|website=volitve.gov.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111206183514/http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|archivedate=6. december 2011|accessdate=6. september 2021}}</ref> Deluje v nadzornih svetih [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] in [[Luka Koper|Luke Koper]] ter upravnih odborih Družbe za upravljanje terjatev bank in FC Koper. Je svetnik [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]]. Zaslovel je leta 2003, ko je zastopal [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Med njegovimi klienti so bili [[DARS|Dars]], [[Aerodrom Ljubljana]] in [[NKBM]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Osebno s Francijem Matozom: Miličnik, ki je postal odvetnik|url=https://old.delo.si/ozadja/osebno-s-francijem-matozom-milicnik-ki-je-postal-odvetnik.html|website=old.delo.si|date=2014-12-12|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|first=Matija|last=Grah}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sem najboljši in najlepši|url=https://www.dnevnik.si/1042292812|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=22. avgust 2009|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104925/https://www.dnevnik.si/1042292812|url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je postal glavni odvetnik stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je takrat odslovil odvetnico [[Nina Zidar Klemenčič|Nino Zidar Klemenčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postaja glavni odvetnik Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042575405|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=6. februar 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104927/https://www.dnevnik.si/1042575405|url-status=dead}}</ref> Sodelovanje s Popovičem in Janšo mu je zelo pomagalo pri kariernem vzponu.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajeni odvetnik|url=https://www.mladina.si/209428/nagrajeni-odvetnik/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-06|date=30. julij 2021|last=Volk|first=Luka}}</ref><ref name=":1" /> == Izobraževanje in delo policista == Osnovno šolo je obiskoval v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu pri Ljubljani]]. Končal je kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in leta 1982 začel delati v [[Divača|Divači]]. Leta 1988 je postal pomočnik komandirja postaje milice v [[Kozina|Kozini]], leta 1992 pa komandir postaje prometne policije v [[Koper|Kopru]].<ref name=":0" /> Sodeloval je v [[Vojna za Slovenijo|slovenski osamosvojitveni vojni]] in bil med izbranci [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranjega ministrstva]] za študij prava ob delu. Po diplomi je zapustil policijske vrste.<ref name=":0" /> == Odvetništvo == Pripravništvo je opravljal pri odvetniku Gorazdu Gabriču v [[Sežana|Sežani]], leta 2001 pa je šel na svoje in imel pisarno v Divači. Ukvarjal se je predvsem z odškodninami, po uspehu s Popovičem pa se je leta 2008 preselil v Koper in prišel do odmevnejših primerov.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je kdo: Janu Plestenjaku se je simpatičen trud izplačal|url=https://www.dnevnik.si/1042269553|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. maj 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104918/https://www.dnevnik.si/1042269553|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 se je prvič uvrstil v deseterico najvplivnejših pravnikov.<ref name=":0" /> === Prijave na odvetniško zbornico in delovni inšpektorat === Leta 2009 je koprski odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel sklep, s katerim je obsodil Matozovo navajanje napačnega pravnega pouka v odločbah o izrednih odpovedih, javno omalovaževanje drugih odvetnikov in nepotrebno razkrivanje podrobnosti iz lastnega zasebnega življenja, kar je v nasprotju s kodeksom.<ref name=":0" /> Zaradi nestrinjanja z ugotovitvami območnega zbora je Matoz zahteval obravnavo častnega razsodišča zbornice, ki je ugotovilo kršitev kodeksa z aprilskim intervjujem v ''Jani'', v katerem »je tudi poudarjal svoje sposobnosti, se reklamiral ter po nepotrebnem dajal izjave o svojem zasebnem življenju, hobijih in drugih podrobnostih, ki niso v zvezi z njegovim poklicem in delom«. Matozevo odgovarjanje v ''[[Primorske novice|Primorskih novicah]]'' na medijske nastope odvetnika nasprotne strani v delovnopravnem sporu se jim ni zdelo sporno.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odvetnik Franci Matoz prestopil meje poklicne etike|url=https://www.dnevnik.si/1042324567|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104932/https://www.dnevnik.si/1042324567|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Matozovem pojavljanju v javnosti je danes odločalo častno razsodišče Odvetniške zbornice Slovenije|url=https://www.dnevnik.si/1042318425|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. november 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104928/https://www.dnevnik.si/1042318425|url-status=dead}}</ref> Predsednika zbornice [[Miha Kozinc|Miho Kozinca]] je zbodlo Matozevo javno prižiganje sveč pred [[Narodni dom, Celje|Narodnim domom v Celju]] leta 2009 v spomin trem mladim Celjanom, ki so umrli v prometni nesreči na avtocesti v [[Arja vas|Arji vasi]], ki jo je povzročil Branko Maček. Leta 2010 je disciplinska komisija zbornice ugotovila, da Matoz s tem ni kršil kodeksa odvetniške poklicne etike.<ref>{{Navedi splet|title=Kozinc poziva odvetnike, naj se izogibajo nepotrebnim nastopom v javnosti|url=https://www.dnevnik.si/1042309760|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=24. oktober 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104951/https://www.dnevnik.si/1042309760|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matozovo prižiganje sveč sporno, a nekaznovano|url=https://www.dnevnik.si/1042397327|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104950/https://www.dnevnik.si/1042397327|url-status=dead}}</ref> Sindikat Mladi Plus ga je leta 2013 prijavil inšpektoratu za delo zaradi objave oglasa za voluntersko pripravništvo na spletni strani zbornice. Matoz je trdil, da je šlo za tehnično napako.<ref>{{Navedi splet|title=Matoz: Oglas za volontersko pripravništvo je bil napaka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-pripravnistvo-je-bil-napaka/315163|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. avgust 2013}}</ref> === Kritike === Odvetniška družba Čeferin mu je očitala, da jim je Stanislava Megliča, žrtev [[Bulmastif|bulmastifov]] [[Saša Baričevič|Saše Baričeviča]], speljal z osebnim prepričevanjem, kar je v nasprotju s kodeksom. [[Aleksander Čeferin]] ga je takrat označil za [[Damjan Murko|Damjana Murka]] slovenskega odvetništva.<ref name=":0" /> Medijski kritik [[Leon Magdalenc]] ga je v času pogostega pojavljanja v debatnih TV oddajah obtožil, da nikogar ne gleda in ne posluša, ampak le goni svoje. Spominjal ga je na [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Televizija kot neskončna prostitucija|url=https://www.dnevnik.si/1042294697|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104931/https://www.dnevnik.si/1042294697|url-status=dead}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' je trdil, da ga slovenska elita ne upošteva, kar naj bi se pokazalo leta 2008, ko so na otvoritev njegove koprske pisarne prišli le lokalni odvetniki, Popovič s svojimi lokalni veljaki ter nekaj podjetnikov in gradbenikov, ki poslujejo na Obali. Vidnejši gospodarstveniki, politiki in estradniki se niso prikazali. ''Dnevnikovi'' novinarki se je zdelo, da Matozu ob tem kljub besedam ni vseeno.<ref name=":1" /> === Osebni sodni spori === Bil je kriv žaljive obdolžitve na račun Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja tožilka proti politiku: Janšo oprostili, Matoza obsodili|url=https://www.dnevnik.si/1042727226|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=24. december 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042727226|url-status=dead}}</ref> Matoz je neuspešno tožil RTV Slovenija zaradi novinarskega prispevka [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] iz marca 2009, ki naj bi škodil njegovi časti in dobremu imenu.<ref>{{Navedi splet|title=Odvetnik Matoz izgubil tožbo proti RTV-ju, sodišče je njegove navedbe v celoti zavrnilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odvetnik-matoz-izgubil-tozbo-proti-rtv-ju-sodisce-je-njegove-navedbe-v-celoti-zavrnilo/255647|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=18. april 2011}}</ref> === Zastopanje drugih === ==== SDS, Janez Janša in Boris Popović ==== Janeza Janšo in SDS je zastopal npr. v primerih [[Afera Patria (Slovenija)|Patria]],<ref name=":0" /> Trenta,<ref>{{Navedi splet|title=Janša ne želi, da mu sodijo v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-ne-zeli-da-mu-sodijo-v-ljubljani/583866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=11. junij 2021}}</ref> nepojasnjenega premoženja iz poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (KPK),<ref>{{Navedi splet|title=Štefanec podatkov iz osnutka drugega poročila o Janši ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stefanec-podatkov-iz-osnutka-drugega-porocila-o-jansi-ne-razkriva/366403|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=31. maj 2015}}</ref> tožbi s strani novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na [[Twitter|Twitterju]]<ref>{{Navedi splet|title=Začetek ponovnega sojenja Janši zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zacetek-ponovnega-sojenja-jansi-zaradi-razzalitve-novinark-televizije-slovenija/582466|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. junij 2021}}</ref> in tožbi zaradi posojil Dijane Đuđić.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče zaradi spornih posojil dosodilo kazen SDS-u in Janši|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodisce-zaradi-spornih-posojil-dosodilo-kazen-sds-u-in-jansi/482138|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=8. marec 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je [[Rudi Rizman|Rudiju Rizmanu]] in [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] v imenu SDS zagrozila s tožbo zaradi njunih izjav v medijih.<ref>{{Navedi splet|title=Rizman na grožnjo s tožbo: "Infantilna maščevalnost stranke SDS"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rizman-na-groznjo-s-tozbo-infantilna-mascevalnost-stranke-sds/515120|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=21. februar 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS od Šarca zahteva preklic nekaterih izjav in grozi s tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-od-sarca-zahteva-preklic-nekaterih-izjav-in-grozi-s-tozbo/514093|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=10. februar 2020}}</ref> Borisa Popovića je zastopal tudi pri zahtevi po ponovnem štetju glasovnic na volitvah za koprskega župana leta 2018<ref>{{Navedi splet|title=Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Borisa Popoviča|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/upravno-sodisce-zavrnilo-pritozbo-borisa-popovica/479439|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. februar 2019}}</ref> in v tožbi s strani Petre Vidrih, novinarke ''Primorskih novic'', zaradi opravljanja in razžalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Borisa Popoviča obsodili zaradi opravljanja in razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/1042322353|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=11. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/1042322353|url-status=dead}}</ref> ==== Ostali politiki, funkcionarji in javni uslužbenci ==== Zastopal je Igorja Prodnika v tožbi proti [[Komisija za preprečevanje korupcije|KPK]],<ref>{{Navedi splet|title=Krivično izpodkopavanje ugleda Prodnika|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/krivicno-izpodkopavanje-ugleda-prodnika/155980|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=25. julij 2008}}</ref> generalnega direktorja [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] [[Janez Remškar|Janeza Remškarja]], ko so v svêtu presojali njegovo delo,<ref>{{Navedi splet|title=Onkološki inštitut: z varnostjo zdravljenja bolnikov z rakom se ukvarjajo v senci skaljenih odnosov|url=https://www.dnevnik.si/1042720080|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|publisher=9. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104933/https://www.dnevnik.si/1042720080|url-status=dead}}</ref> policijskega sindikalista Miho Sakača, obtoženega v aferi Koprivnikar,<ref>{{Navedi splet|title=Štirim policijskim sindikalistom zaradi afere Koprivnikar pogojne kazni|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/stirim-policijskim-sindikalistom-zaradi-afere-koprivnikar-pogojne-kazni/584156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. junij 2021}}</ref> [[Andrej Magajna|Andreja Magajno]], ki je protestiral zaradi nepravilnosti pri hišni preiskavi<ref>{{Navedi splet|title=Magajna: Sumim, da podatki odtekajo iz samega vrha policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/magajna-sumim-da-podatki-odtekajo-iz-samega-vrha-policije/267908|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. oktober 2011}}</ref> in [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]], ki je bil obtožen nepravilnosti pri pridobivanju zemljišč za mariborsko toplarno.<ref>{{Navedi splet|title=Kangler pred sodnikom, tokrat zaradi toplarne|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/kangler-pred-sodnikom-tokrat-zaradi-toplarne/257342|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. maj 2011}}</ref> ==== Poslovneži in finančniki ==== Zastopal je Alda Babiča, takratnega član uprave Luke Koper, ko so potekale hišne preiskave,<ref>{{Navedi splet|title=Med nadzorniki Luke Koper je zavrelo|url=https://www.dnevnik.si/1042261271|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. april 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042261271|url-status=dead}}</ref> [[Andrej Lovšin|Andreja Lovšina]], ki je zahteval odškodnino zaradi razrešitve z mesta predsednika uprave Intereurope,<ref>{{Navedi splet|title=Bo Lovšin prejel 300.000 evrov odškodnine?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo-lovsin-prejel-300-000-evrov-odskodnine/241483|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. oktober 2010}}</ref> Jožeta Kojca, soobtoženega v zadevi Marina<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/12/19/zadeva-marina-joze-kojc-ne-priznava-krivde|title=Zadeva Marina: Jože Kojc ne priznava krivde|date=19. december 2019|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> in [[Ivan Simič|Ivana Simiča]], ki ga je Đorđe Perić tožil zaradi žalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Sto tisoč evrov za žaljive in neresnične besede|url=https://www.dnevnik.si/1042332736|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. januar 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104945/https://www.dnevnik.si/1042332736|url-status=dead}}</ref> ==== Novinarji ==== Zastopal je [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] v tožbah s strani Viktorja Knavsa, očeta [[Melania Trump|Melanije Trump]], zaradi trditve o zaporni kazni<ref>{{Navedi splet|title=Požar mora tastu Donalda Trumpa plačati pet tisočakov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042917819|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=23. december 2019|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104954/https://www.dnevnik.si/1042917819|url-status=dead}}</ref> in odvetnika [[Miro Senica|Mira Senice]], ki mu je očital nenehno blatenje.<ref>{{Navedi splet|title=Senica s tožbo nad Požarja|url=https://www.dnevnik.si/1042620075|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=18. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104956/https://www.dnevnik.si/1042620075|url-status=dead}}</ref> ==== Estradniki in športniki ==== Zastopal je pevko [[Natalija Verboten|Natalijo Verboten]] in njenega moža v tožbi proti RTV zaradi kršitve [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]],<ref>{{Navedi splet|title=Verbotnova proti RTV: Pevka si bo dobro napolnila žepe|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/verbotnova-proti-rtv-pevka-si-bo-dobro-napolnila-zepe-326692|website=zurnal24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=18. April 2019}}</ref> [[Marijan Smode|Marjana Smodeta]] v tožbi proti [[Občina Dravograd|občini Dravograd]] zaradi poseka žive meje,<ref>{{Navedi splet|title=Marijanu Smodetu odškodnina zaradi posekane žive meje|url=https://www.dnevnik.si/1042583980|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=5. april 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104929/https://www.dnevnik.si/1042583980|url-status=dead}}</ref> pevko [[Špela Kleinlercher|Špelco Kleinlercher]] v tožbi proti [[POP TV]] zaradi objav na [[24ur.com]],<ref>{{Navedi splet|title=Špelca od Pop TV zahteva 35.000 evrov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042234825|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. januar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042234825|url-status=dead}}</ref> pevca [[Werner Brozović|Wernerja Brozovića]], ko ga je tožila RTV Slovenija zaradi izjav v zvezi z [[EMA|EMO]]<ref>{{Navedi splet|title=RTV od Wernerja zahteva 30 tisočakov zaradi izjavi: "Cela Slovenija ve, da je Ema ena velika kuhinja"|url=https://www.dnevnik.si/1042323679|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=16. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104922/https://www.dnevnik.si/1042323679|url-status=dead}}</ref> in nogometaša [[Goran Šukalo|Gorana Šukala]], obtoženega v primeru nelegalnih športnih stavnic.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Stavniška afera - Obtoženci prvič pred sodnikom|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-stavniska-afera-obtozenci-prvic-pred-sodnikom/277937|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. marec 2012}}</ref> ==== Podjetja ==== Zastopal je Luko Koper v tožbi proti nekdanjemu predsedniku uprave Brunu Koreliču zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Koper izgubila tožbo zoper Bruna Koreliča|url=https://www.dnevnik.si/1042292178|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104914/https://www.dnevnik.si/1042292178|url-status=dead}}</ref> Vlagal je neuspešne tožbe v imenu [[DARS]] proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik in drugim visokim uslužbencem.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je zares moral Knez oditi z vrha Darsa|url=https://www.dnevnik.si/1042728409|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=15. januar 2016|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042728409|url-status=dead}}</ref> ==== Odškodninske tožbe zaradi smrti in zlorabe družinskega člana ==== V sojenju Petru Rakuši zaradi spolne zlorabe mladoletne hčere in nasilja v družini je zastopal oškodovanko,<ref>{{Navedi splet|title=17 let za zapahe zaradi spolnega napada na hčerko|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/17-let-za-zapahe-zaradi-spolnega-napada-na-hcerko/219841|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=23. december 2009}}</ref> Andreja Gorjupa v sojenju proti Kristini Mislej zaradi umora njunih otrok<ref>{{Navedi splet|title=Sežanska tragedija na sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sezanska-tragedija-na-sodisce/216095|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=4. november 2009}}</ref> in Mateja Čamernika, ki je zahteval odškodnino zaradi smrti svojega sina pred ljubljanskim lokalom Global.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Čakajoč na razplet očetove tožbe|url=https://www.dnevnik.si/1042680778|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=10. september 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104920/https://www.dnevnik.si/1042680778|url-status=dead}}</ref> ==== Okoljska problematika ==== Skupaj z odvetnico Ano Rugelj je vložil pobudo za oceno ustavnosti v primeru gradnje tovarne Magna v Hočah v imenu treh hoških kmetov in [[Bojan Požar|Bojana Požarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Zavržena pobuda za oceno ustavnosti "zakona Magna"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zavrzena-pobuda-za-oceno-ustavnosti-zakona-magna/427510|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. julij 2017}}</ref> Zastopal je koprsko občino, ko je zahtevala zaprtje Kemiplasa<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo odločal o usodi Kemiplasa?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-odlocal-o-usodi-kemiplasa/80987|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2007}}</ref> in Miho Petača, lastnika Bioplinarne Petač, ki je s smradom in onesnaževanjem grenila življenje krajanom [[Pirniče|Pirnič]].<ref>{{Navedi splet|title=Pirničane znova duši smrad iz bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042474895|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=23. september 2011|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104942/https://www.dnevnik.si/1042474895|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Smrad v Pirničah skrbi tudi zdravnike|url=https://www.dnevnik.si/1042519373|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=27. marec 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104919/https://www.dnevnik.si/1042519373|url-status=dead}}</ref> == Delovanje v podjetjih in športnih klubih ter sodelovanje z organizacijami == Avgusta 2020 je bil imenovan v nadzorni svet [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]].<ref>{{Navedi splet|title=Med novimi nadzorniki železnic tudi Škof in Matoz|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/med-novimi-nadzorniki-zeleznic-tudi-skof-in-matoz/534372|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=26. avgust 2020}}</ref> 12. julija 2021 je bil izbran za predsednika nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/istra/franci-matoz-novi-predsednik-nadzornega-sveta-luke|title=Franci Matoz novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper|date=12. julij 2021|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> 22. in 23. julija 2021 mu je [[14. vlada Republike Slovenije|slovenska vlada]] dodelila položaja neizvršnega direktorja in predsednika celotnega upravnega odbora [[Družba za upravljanje terjatev bank|Družbe za upravljanje terjatev bank]] (DUTB).<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postal prvi mož DUTB|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/franci-matoz-postal-prvi-moz-dutb/|website=www.delo.si|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|date=23. julij 2021}}</ref> Od leta 2018 je član upravnega odbora nogometnega kluba FC Koper.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj pomeni vrnitev Anteja Guberca v FC Koper?|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/kaj-pomeni-vrnitev-anteja-guberca-v-fc-koper/475508|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2018}}</ref> S [[Telekom Slovenije|Telekomom Slovenije]] ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pravnih storitev.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo so obrazi, ki hkrati obvladujejo več pomembnih položajev v državnih podjetjih?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-so-obrazi-ki-hkrati-obvladujejo-vec-pomembnih-polozajev-v-drzavnih-podjetjih/581893|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=27. maj 2021}}</ref> Nudi pravno pomoč članom Sindikata policistov Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=PRAVNA POMOČ SINDIKATA POLICISTOV NA ŠE VIŠJI RAVNI - OBVESTILO ČLANSTVU|url=https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|website=Sindikat policistov Slovenije|accessdate=2021-09-07|language=sl-SI|date=3. avgust 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908110416/https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|url-status=dead}}</ref> Predsedoval je upniškemu odboru [[Info tv|Info TV]].<ref>{{Navedi splet|title=Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave|url=https://www.dnevnik.si/1042398367|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042398367|url-status=dead}}</ref> Vodil je skupščino [[Nogometni klub Drava|nogometnega kluba Drava]]<ref>{{Navedi splet|title=Drava ne sodeluje več z Nigerijci, novi predsednik kluba je postal Nastja Čeh|url=https://www.dnevnik.si/1042921988|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=11. februar 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104926/https://www.dnevnik.si/1042921988|url-status=dead}}</ref> in Pozavarovalnice Sava.<ref>{{Navedi splet|title=Nov posel premierjevega odvetnika Francija Matoza - vodenje skupščin državnih družb|url=https://www.dnevnik.si/1042532437|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. maj 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104944/https://www.dnevnik.si/1042532437|url-status=dead}}</ref> V imenu [[Primož Ulaga|Primoža Ulage]] je leta 2013 zahteval ponoven sklic skupščine [[Smučarska zveza Slovenije|Smučarske zveze Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Smrekar potrdil, da razmišlja o funkciji predsednika|url=https://www.dnevnik.si/1042613630|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. november 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908105007/https://www.dnevnik.si/1042613630|url-status=dead}}</ref> Bil je odvetnik [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]], ko je ta terjatev do FC Koper prodal podjetju Delona. Matoz je zastopal tudi Delono.<ref>{{Navedi splet|title=Mandarić BRUTALNO nad bivšega zaveznika: Je PATOLOŠKI LAŽNIVEC, to je IZKORISTIL, da se je …|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/5d6bdd4fce430/mandaric-brutalno-nad-bivsega-zaveznika-je-patoloski-laznivec-to-je-izkoristil-da-se-je|website=Ekipa24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milan Mandarić se umika iz Kopra. Kdo prihaja tja?|url=https://siol.net/novice/novice/mandaric-usodo-fc-koper-predal-v-roke-spornega-menedzerja-vedrana-corluke-431788|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=15. december 2016}}</ref> Opravljal je pravne posle za [[NKBM]] pod direktorjem Alešem Haucem.<ref>{{Navedi splet|title=Nedeljski dnevnik: Kako so bankirji prali in likali|url=https://www.dnevnik.si/1042827000|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=27. junij 2018|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104916/https://www.dnevnik.si/1042827000|url-status=dead}}</ref> Bil je pooblaščenec KBM Leasing za odvzem celjskega hotela Štorman gostincu Zvonetu Štormanu.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu celjsko okrajno sodišče vrnilo hotel|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/stormanu-celjsko-okrajno-sodisce-vrnilo-hotel/369700|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. julij 2015}}</ref> Celjsko okrožno sodišče ga je okaralo, ker naj bi aktivno sodeloval pri nezakonitem zasegu tega hotela.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi odvetnikom včasih spodrsne: v zadnjih petih letih osem odvzemov licenc|url=https://www.dnevnik.si/1042724908|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. november 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104952/https://www.dnevnik.si/1042724908|url-status=dead}}</ref> Njegova komunikacija z zaposlenimi v hotelu se ni končala pri recepciji in njegovo delovanje naj bi dokazovalo Janšev vpliv v banki.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu hotel, Matozu pa prepovedi|url=https://www.dnevnik.si/1042716871|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=15. julij 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104941/https://www.dnevnik.si/1042716871|url-status=dead}}</ref> Koprski kriminalisti so sumili, da sta predsednik uprave Vina Koper Nevijo Pucer in direktorica ''[[Primorske novice|Primorskih novic]]'' Suzana Zornada Vrabec ob pomoči Matoza storila kaznivo dejanje, ko sta najela zasebnega [[Detektiv|detektiva]], ki je tajno sledil njihovim zaposlenim.<ref>{{Navedi splet|title=Ko te na bolniški slika detektiv|url=https://www.dnevnik.si/341633|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=20. avgust 2008|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/341633|url-status=dead}}</ref> === Lastništvo === ==== Mediji ==== Je solastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal [[Nova24TV]].<ref name=":3" /> Je solastnik Novega radia, ki ga prav tako izdaja Nova hiša.<ref>{{Navedi splet|title=Medijski projekt prvaka SDS: tudi Petek pomaga Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042720638|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=18. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042720638|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V razvidu medijev po novem tudi Nova24TV.si in Novi radio|url=https://krog.sta.si/2176666/v-razvidu-medijev-po-novem-tudi-nova24tv-si-in-novi-radio|website=krog.sta.si|date=2015-09-18|accessdate=2021-09-08|language=sl}}</ref> ==== Bioplinarne ==== Nova KMB je odlašala z rubežem Marjana Kolarja, lastnika ostankov nekdanjega bioplinskega imperija Keter Group, katerega odvetnik je bil Matoz. Matozovo hkratno sodelovanje z NKBM mu je omogočilo ugoden posel in sicer prodajo družbe Biologica njegovi ženi Nataši, ki je šla čez mesec v last Matozove nepremičninske družbe Neprus. Biologica je večkrat povrnila stroške 7500 evrov vrednega nakupa.<ref>{{Navedi splet|title=NKBM zadnjemu lastniku Keter Group rubi gozdove in bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042709119|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=12. marec 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042709119|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bioplinski glavobol za državni banki|url=https://www.dnevnik.si/1042597259|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. julij 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104947/https://www.dnevnik.si/1042597259|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razhod lastnikov Keter Groupa|url=https://www.dnevnik.si/1042621331|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104934/https://www.dnevnik.si/1042621331|url-status=dead}}</ref> Banka NLB je prodala terjatev do podjetja, ki je imelo v lasti bioplinarno v [[Vučja vas|Vučji vasi]], slamnatemu najemniku, za katerim je stal Matoz, za nekaj manj kot tri milijone evrov. Matoz ima namreč zapisano zastavno pravico na polovici premoženja te bioplinarne.<ref>{{Navedi splet|title=Plinprom: Kolarjeva mreža bioplinskih podjetij|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/plinprom-kolarjeva-mreza-bioplinskih-podjetij-723039|website=vestnik.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=6. april 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je za odkup največje bioplinarne v državi najela 1,8 milijonski kredit. Keterjevo elektrarno najema družba, ki jo zastopa Matozeva žena Nataša. Od države je do leta 2020 prejela 16 milijonov evrov subvencij.<ref>{{Navedi splet|title=Bioplinarne: odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6|url=https://www.dnevnik.si/1042938972|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. september 2020|last=Klipšteter|first=Tomaž|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104921/https://www.dnevnik.si/1042938972|url-status=dead}}</ref> ==== Neprus ==== Matoz je nepremičninsko družbo Neprus, ki je imela konec avgusta 2013 v lasti za 890.000 evrov nepremičnin, kupil od ciprske družbe Jacano Holdings za 617.000 evrov, kar je Matoz poravnal s pobotom terjatev, ki jih je prevzel tik pred tem.<ref>{{Navedi splet|title=Matozov donosni posel z dolžnikom Nove KBM|url=https://www.dnevnik.si/1042621530|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=31. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042621530|url-status=dead}}</ref> == Kandidature na volitvah == Leta 2011 je [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|kandidiral za poslanca državnega zbora]] na listi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (volilna enota 4 - Ljubljana Bežigrad, 9. volilni okraj). Prejel je 2405 glasov.<ref name=":2" /><ref name=":0" /><ref>[https://web.archive.org/web/20111206183535/http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html 9. volilni okraj - LJ- Bežigrad II]. ''volitve.gov.si''. arhivirano s [http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html prvotnega spletišča] 6. decembra 2011. pridobljeno 7. septembra 2021</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je na listi Slovenija za vedno kandidiral za položaj svetnika v ankaranskem občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Strmčnik v Ankaranu z dvema protikandidatoma za župana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/strmcnik-v-ankaranu-z-dvema-protikandidatoma-za-zupana/471699|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. november 2018}}</ref> Ta stolček je zasedel leta 2020, ko sta Zoran Pavić in [[Klara Maučec]] odšla v Koper.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/11/05/franci-matoz-bo-svetnik-v-ankaranu|title=Franci Matoz bo svetnik v Ankaranu|date=6. november 2020|accessdate=7. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> == Zasebno == Ima dve sestri. Starša sta se ločila pri njegovih dvanajstih in ostal je pri očetu.<ref name=":0" /> === Razmerja === V prvem zakonu, ki je trajal 23 let 6 mesecev, sta se mu rodili dve hčeri. Spoznal jo je, ko je kot mlad miličnik prišel v njeno trgovino. V drugo se je poročil leta 2011 z Natašo Gačić, ki jo je spoznal, ko je zastopal Društvo za vračilo preveč plačane električne energije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njegovo nekdanjo partnerko Polko Bošković naj bi odnos z njim od položaja koprske preiskovalne sodnice pripeljal do položaja notarke.<ref>{{Navedi splet|title=Koprska preiskovalna sodnica Polka Bošković lahko postane notarka|url=https://www.dnevnik.si/1042245164|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=17. februar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104948/https://www.dnevnik.si/1042245164|url-status=dead}}</ref> Po njej je hodil z novinarko Damjano Žišt.<ref name=":1" /> === Pojavljanje v medijih === Hvalil se je z uporabo diamantnega pilinga in [[Botoks|botoksa]] ter ljubeznijo do luksuznih izdelkov, dokler ni prišlo do sklepa več organov odvetniške zbornice, ki so tako medijsko nastopanje zavrnili.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> == Sklici == {{sklici|30em}}{{Kategorija v Zbirki|Franci Matoz}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matoz_Franci}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] aj09czdymuck316l8a7wo0o2x6annaq 0 507202 6683227 6498816 2026-05-31T09:09:54Z Ljuba24b 92351 /* Galerija */ dp 6683227 wikitext text/x-wiki [[File:King's College Chapel, Cambridge - The Great East Window.jpg|thumb|[[Kapela Kraljevega kolidža, Cambridge]], veliko vzhodno okno ([[štiricentrični lok]], ravni stebrički in zidci)]] [[File:Gloucester Cathedral High Altar, Gloucestershire, UK - Diliff.jpg|thumb|Prezbiterij [[Stolnica v Gloucestru|stolnice v Gloucestru]] (okoli 1337–57)]] '''Perpendicular slog''' (tudi pravokoten, premočrten, paličast) je slog [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] in je bil tretji in zadnji slog [[angleška gotika|angleške gotske arhitekture]], ki se je razvil v Angliji v poznem [[srednji vek|srednjem veku]], za katero so značilna velika okna, [[štiricentrični lok]]i, ravne navpične in vodoravne črte v [[krogovičje|krogovičju]] in prevladujoče navpične linije s paličevjem s katerim so členjena v isoka okna in stene.<ref name=":4">{{Citation|title=Perpendicular|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199674985.001.0001/acref-9780199674985-e-3451|work=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture|year=2015|editor-last=Curl|editor-first=James Stevens|edition=3.|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780199674985.001.0001|isbn=978-0-19-967498-5|access-date=2020-05-16|editor2-last=Wilson|editor2-first=Susan}}</ref><ref name=":0">{{Citation|title=Perpendicular Gothic|date=2018|url=https://www.bloomsburyarchitecturelibrary.com/dictionary-article?docid=b-9781350122741&tocid=b-9781350122741-gloss-0001815|work=Sir Banister Fletcher Glossary|editor-last=Fraser|editor-first=Murray|publisher=Royal Institute of British Architects and the University of London |language=en| doi=10.5040/9781350122741.1001816|isbn=978-1-350-12274-1|quote=English idiom from about 1330 to 1640, characterised by large windows, regularity of ornate detailing, and grids of panelling that extend over walls, windows and vaults.|access-date=2020-08-26}}</ref> Perpendicular je bil prevladujoči slog poznogotske arhitekture v Angliji od 14. do 17. stoletja. Navpičnica je bila edinstvena za državo: v celinski Evropi ali drugje na Britanskem otočju ni bilo enakovrednega. Od vseh gotskih arhitekturnih slogov je bil perpendicular prvi, ki je doživel drugi val priljubljenosti od 18. stoletja naprej v neogotski arhitekturi. Koničasti loki, uporabljeni v perpendicular, so bili pogosto štiricentrični loki, kar jim omogoča, da so precej širši in položnejši kot v drugih gotskih slogih. Za perpendicular krogovičja je značilno paličevje, ki se dviga navpično do okenskega podnožja, z vodoravnimi lunetami, ki so pogosto okrašene z miniaturnimi zobci. Slepe plošče, ki so prekrivale stene, so nadaljevale močne ravne linije navpičnic in horizontal. Skupaj s sploščenimi loki in strehami, nazobčanja, nastreški, ogivni oboki in pahljačasti oboki so bile slogovne značilnosti. Prva stavba v perpendicular slogu je bila zasnovana ok. 1332, delo Williama de Ramseyja: [[kapiteljska dvorana]] stare stolnice sv. Pavla, stolnice londonskega škofa. Prezbiterij stolnice v Gloucestru (c. 1337–57) in njen [[križni hodnik]] iz poznega 14. stoletja. Pogosto so bili uporabljeni štiricentrični loki in ogivni oboki, ki so jih opazili v zgodnjih stavbah, in so se razvili v pahljačaste oboke, najprej v kapiteljski dvorani [[Herefordska stolnica|Herefordske stolnice]] iz poznega 14. stoletja (porušena 1769) in križnih hodnikih v Gloucesteru, nato pa na Reginalda Elyja [[Kapela Kraljevega kolidža, Cambridge|kapeli kraljevega kolidža, Cambridge]] (1446–1461) ter kapeli Henrika VII. bratov Williama in Roberta Vertueja (ok. 1503–12) v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]].<ref name=":4" /><ref>{{Citation|title=Ely, Reginald|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199674985.001.0001/acref-9780199674985-e-1660|work=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture|year=2015|editor-last=Curl|editor-first=James Stevens|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780199674985.001.0001|isbn=978-0-19-967498-5|access-date=2020-05-16|editor2-last=Wilson|editor2-first=Susan}}</ref><ref>{{Citation|title=Vertue, Robert|date=2015|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199674985.001.0001/acref-9780199674985-e-4936|work=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture|editor-last=Curl|editor-first=James Stevens|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780199674985.001.0001|isbn=978-0-19-967498-5|access-date=2020-05-16|editor2-last=Wilson|editor2-first=Susan}}</ref> V ''Attempt to Discriminate the Style of Architecture in England'' (Poskus razlikovanja sloga arhitekture v Angliji) arhitekta in umetnostnega zgodovinarja Thomasa Rickmana, ki je bil prvič objavljen leta 1812, je razdelil gotsko arhitekturo na Britanskem otočju na tri slogovna obdobja.<ref name=":2">{{navedi knjigo|last=Rickman|first=Thomas|url=https://books.google.com/books?id=6JO3AAAAIAAJ|title=An Attempt to Discriminate the Styles of Architecture in England: From the Conquest to the Reformation|publisher=J. H. Parker|year=1848|edition=5th|location=London|pages=lxiii|language=en|author-link=|orig-year=1812}}</ref> Tretji in zadnji slog – ''Perpendicular'' – je Rickman označil kot večinoma stavbe, zgrajene od vladavine [[Rihard II. Angleški|Riharda II.]] (vladal. 1377–99) do vladavine [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] (vladal. 1509–47). Od 15. stoletja, pod [[Tudorji]], je prevladujoči perpendicular slog splošno znan kot [[Tudorska arhitektura]], na koncu pa sta jo nasledili [[elizabetinska arhitektura]] in [[renesančna arhitektura]] pod [[Elizabeza I. Angleška|Elizabeto I.]] (vladal. 1558–1603).<ref name=":04">{{Citation|title=Tudor|date=2015|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199674985.001.0001/acref-9780199674985-e-4821|work=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture|editor-last=Curl|editor-first=James Stevens|edition=3.|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780199674985.001.0001|isbn=978-0-19-967498-5|access-date=2020-04-09|editor2-last=Wilson|editor2-first=Susan}}</ref> Rickman je iz svojega načrta izključil večino novih stavb po vladavini Henrika VIII., pri čemer je slog "dozidave in obnove" v poznejšem 16. in prejšnjem 17. stoletju označil za "pogosto zelo oslabljen". Perpendicular je sledil Decorated gotskemu slogu in je bil pred prihodom renesančnih elementov v tudorsko in elizabetinsko arhitekturo.<ref>Encyclopaedia Britannica on-line, "Perpendicular Gothic", retrieved August 19, 2020</ref> Kot poznogotski slog, sodoben s [[flamboyant slog]]om v Franciji in drugod po Evropi, je tradicionalno datiran od 1377 do 1547 ali od začetka vladavine Riharda II. do začetka vladavine Edvarda VI.{{Sfn|Smith|1922|p=loc. 204}} Čeprav se je slog redko pojavljal na evropski celini, je prevladoval v Angliji do sredine 16. stoletja. [[File:Wenceslas Hollar - St Paul's. Chapter House (State 1).jpg|alt=|thumb| Kapiteljska dvorana Williama de Ramseyja (ok. 1332) v stolnici starega sv. Pavla (avtor Wenceslaus Hollar)]] [[File:St Georges Chapel Windsor Castle.jpg|thumb|Štiricentrični lok zahodnega okna kapele sv. Jurija, grad Windsor]] [[File:Tomb of Edward II, Gloucester Cathedral 02.jpg|thumb|Grobnica Edvarda II. Angleškega v stolnici v Gloucestru]] == Zgodovina == Leta 1906 je William Lethaby, geodet za Westminsterske opatije, predlagal, da izvor perpendicular sloga ni mogoče iskati v [[Gloucester, Anglija|Gloucestru]] iz 14. stoletja, kot se tradicionalno trdi, ampak v Londonu, kjer je bil dvor [[Plantageneti|rodbine Plantagenet]]. s sedežem v [[Westminstrska palača|Westminstrski palači]] poleg [[Westminstrska opatija|Westminstrske opatije]].<ref>{{navedi knjigo|last=Lethaby|first=William Richard|url=https://books.google.com/books?id=3OU0AQAAMAAJ|title=Westminster Abbey & the King's Craftsmen: A Study of Mediæval Building|date=1906|publisher=E. P. Dutton|isbn=978-0-405-08745-5|language=en|author-link= }}</ref> Londonska stolnica, škofovski sedež tretjega najvišjega škofa v angleški cerkvi, je bila takrat stolnica starega svetega Pavla. Po mnenju arhitekturnega zgodovinarja Johna Harveyja je bila osmerokotna kapiteljska dvorana sv. Pavla, ki jo je okoli leta 1332 zgradil William Ramsey za kanonike, najzgodnejši primer perpendicular gotike.<ref name=":1">{{Cite journal|last=Harvey|first=John H.|date=1946|title=St. Stephen's Chapel and the Origin of the Perpendicular Style|url=https://www.jstor.org/stable/869300|journal=The Burlington Magazine for Connoisseurs|volume=88|issue=521|pages=192–199|jstor=869300|issn=0951-0788}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Harvey|first=John Hooper|url=https://books.google.com/books?id=9yxUAAAAMAAJ|title=The Perpendicular Style, 1330-1485|publisher=Batsford|year=1978|isbn=978-0-7134-1610-7|location=London|pages=105|language=en|author-link=}}</ref> Alec Clifton-Taylor se je strinjal, da sta kapitelj sv. Pavla in kapela sv. Štefana v Westminstrski palači pred zgodnjim delom perpendicular v Gloucestru.<ref>{{navedi knjigo|last=Clifton-Taylor|first=Alec|url=https://www.worldcat.org/oclc/2631377|title=The Cathedrals of England|publisher=Thames & Hudson|year=1967|isbn=0-500-20062-9|series=World of Art|location=London|pages=196|oclc=2631377}}</ref> V začetku 21. stoletja je bil na preurejenem južnem pokopališču sedanje stolnice iz 17. stoletja viden obris temeljev kapiteljske dvorane.<ref>{{navedi novice|last=Peterkin|first=Tom|date=2008-06-04|title=St Paul's Cathedral opens new South Churchyard|language=en-GB|work=The Daily Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2074873/St-Pauls-Cathedral-opens-new-South-Churchyard.html|access-date=2020-08-28|issn=0307-1235}}</ref> Kapiteljska dvorana pri sv. Pavlu je bila zgrajena pod vodstvom Williama Ramseyja, ki je delal na prejšnjih fazah še nedokončane kapele svetega Štefana. Ramsey je na stenah razširil kamnite stene oken navzdol. Na vrhu vsakega okna je naredil štiricentrični lok, ki je postal značilnost perpendicular. Skupaj s preostalim delom starega svetega Pavla je kapiteljsko dvorano leta 1666 uničil [[veliki londonski požar]]. Elementi zgodnjih perpendicular elementov so znani tudi iz kapele svetega Štefana v Westminsterski palači, palatinske kapele, ki jo je zgradil kralj [[Edvard I. Angleški|Edvard I.]] po vzoru [[Sainte-Chapelle]] v Palais de la Cité v srednjeveškem [[Pariz]]u. Gradili so jo po fazah v daljšem obdobju, od 1292 do 1348, danes pa obstaja le kripta. Arhitekt zgodnje stavbe je bil Michael iz Canterburyja, ki mu je leta 1323 sledil njegov sin Thomas. Ena od prvotnih okrasnih značilnosti so bila nekakšna slepa krogovičja; prazni navpični vložki z nazobčanimi ali kotnimi vrhovi v notranjosti; in na zunanji strani tanki kamniti nosilci ali rebra, ki segajo navzdol pod okni in ustvarjajo pravokotne prostore. Ti so postali najbolj značilna lastnost sloga. Najstarejši perpendicular v večji cerkvi je kor Gloucesterske stolnice(1337–50), zgrajen, ko sta bila leta 1331 obnovljena južni transept in kor takratne benediktinske opatijske cerkve (Gloucester ni bil škofija vse do razpustitve samostanov) leta 1350. Verjetno je bilo delo enega od kraljevih arhitektov, bodisi Williama de Ramseyja, ki je delal na kapitlju londonske stolnice ali Thomasa iz Canterburyja, ki je bil kraljev arhitekt, ko se je začel graditi transept Gloucesterske stolnice. Arhitekt je ohranil prvotne zidove iz 11. stoletja, ki jih je prekril z bleščečimi stenami in ploščami. Vzhodno okno kora ima tudorski lok, ki polni steno s steklom. Okensko krogovičje se ujema s krogovičjem na stenah.{{Sfn|Watkin|1986|p=153}} Kapela Henrika VII. v Westminstrski opatiji je pomemben primer poznega perpendicular sloga s steklenimi stenami in izdelanimi obokanimi oboki. Drug pomemben primer je kapela sv. Jurija na gradu Windsor, ki se je začela graditi leta 1475. Obok kapele je leta 1506 dobil v delo stavbeni mojster John Aylmer.<ref name=":43">{{Citation|title=Aylmer, John|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199674985.001.0001/acref-9780199674985-e-342|work=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture|year=2015|editor-last=Curl|editor-first=James Stevens|edition=3.|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780199674985.001.0001|isbn=978-0-19-967498-5|access-date=2020-05-16|editor2-last=Wilson|editor2-first=Susan}}</ref> [[File:Gloucester Cathedral 11.jpg|thumb|Marijina kapela v stolnici v Gloucestru]] == Značilnosti == * '''[[Stolp]]i''' so bili izjemno visoki in so pogosto imeli opornike. Konice so bile manj pogoste kot v prejšnjih obdobjih. Oporniki so bili pogosto nameščeni na vogalih stolpa, kar je najboljši položaj za maksimalno podporo. Pomembni pravokotni stolpi so stolpi [[Stolnica svetega Petra, York|York Minstra]] in [[Stolnica v Gloucestru|Gloucestrske stolnice]] ter cerkve v Bostonu, Warwickshire in Wrexham, Taunton.{{Sfn|Smith|1922|loc=335}} * '''[[Vitraj]]i''' so bili tako veliki, da so se stene med njimi zmanjšale le na slope. Za večjo stabilnost je bilo treba oknom pogosto dodajati vodoravne nosilce.{{Sfn|Smith|1922|loc=327}} * '''[[Krogovičje]]''' je bil glavna značilnost dekoracije. V večjih cerkvah je bila celotna površina od tal do vrha, vključno z zidci, pokrita s vzorci, sestavljenimi iz tankih kamnitih stebrov. Pogosto se je pojavljalo tudi v notranjosti in je pogosto prenašalo motive v okenskih vzorcih do tal. * '''Strehe''' so bile pogosto iz svinca in so bile običajno rahlo nagnjene, da so bile lažje pohodne. Strešni les v notranjosti je bil pogosto izpostavljen pogledu od spodaj in je imel okrasne podpore. * '''Kamniti [[obok]]i''' so bili pogosto dodelani in zelo dekorativni, kot so pahljačasti oboki. Povečani teži obokov, ki jo je povzročal ornament, so nasprotovali večji oporniki na zunanjosti. * '''[[Steber|Stebri]]''' so bili praviloma krožnega prereza, z osmerokotnimi bazami in [[kapitel]]i. Kapiteli so bili običajno okrašeni z vliti ali izrezljanimi hrastovimi listi ali s konzolami ali grbovnimi simboli ali s tudorsko vrtnico.{{Sfn|Smith|1922|loc=352}} * '''Štiricentrični loki''' ali tudorski loki so se običajno uporabljali v oknih in krogovičju ter za oboke in vrata. * Notranjost je bila zelo bogata z izrezljanim lesom, zlasti v kornih klopeh, kjer so na koncih klopi pogosto izrezljane groteskne figure, imenovane iz francoščine ''poupée'', lit. "punčka". == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200"> File:WinchesterCathedral-west-wyrdlight.jpg|Westwerk [[Stolnica v Winchestru|stolnice v Winchestru]] File:St. Georges Chapel, Windsor Castle (2).jpgKapela sv. Jurija, [[grad Windsor]] (1475–) File:Sherborne abbey.jpg|opatija Sherborne File:MK17792 Eton College Chapel.jpg|kapela Eton College File:Henry VII Chapel Westminster Abbey (5133296937).jpg|kapela Henrika VII. v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] (1503–), s perpendicular krogovičjem in slepimi vložki. File:New College, Oxford (3915150445).jpg|New College Chapel, Oxford File:Collegiate Church of the Blessed Virgin Mary, St. Katherine & All Saints, Edington (14642630549).jpg|Westwerk Edington Priory: decorated in perpendicular File:Warwick, St Mary's church, Beauchamp chapel (36583800662).jpg|Beauchamp Chapel, kolegijska cerkev sv. Marije, Warwick File:Manchester Cathedral Choir.jpg| [[Manchestrska stolnica]]: kor File:1 christ church hall 2012.jpg|Dvorana [[Christ Church, Oxford]] File:HullMinster43.jpg|Hull Minster - ladja File:St. Giles church, Wrexham.jpg|Cerkev sv. Tilna, Wrexham File:Merton College Chapel from just north of the Meadow.jpg|Kapela Merton College - stolp File:Gloucester Cathedral Choir.jpg|[[Stolnica v Gloucestru]], kor in prezbiterij File:Bath Abbey Eastern Stained Glass, Somerset, UK - Diliff.jpg|Stolnica v Bathu - kor File:York Minster, York (13451378175).jpg|York Minster - kor, pogled proti zahodu File:Canterbury Cathedral Nave 1, Kent, UK - Diliff.jpg|[[Canterburyjska stolnica]] - ladja File:Winchester Cathedral Nave 2, Hampshire, UK - Diliff.jpg|[[Stolnica v Winchestru]] - ladja File:Canaletto - The Interior of Henry VII's Chapel in Westminster Abbey.JPG|Kapela Henrika VII. v Westminstrski opatiji (1503–), naslikal [[Canaletto]] File:Magdalen College Tower.jpg|[[Magdalen Tower]] File:York Minster (8406).jpg|York Minster, stolp nad križiščem File:St Mary Magdalene Taunton.jpg|St Mary Magdalene, Taunton File:Evesham Abbey Bell Tower.jpg|Opatija Evesham - zvonik File:BridlingtonPriory.JPG|Opatija Bridlington - westwerk File:Gloucester Cathedral Front.jpg|Stolnica v Gloucestru – vzhodni konec (1331–1350), s štiricentričnim lom nad okni File:Canterbury Cathedral 10.JPG|Canterburyjska stolnica – stolp nad križiščem File:Crossing Tower, Wells Cathedral.jpg|[[Wellsska stolnica]] – stolp nad križiščem File:Beverley Minster (49792708446).jpg|Beverley Minster - westwerk File:Norwich Cathedral (geograph 3639003).jpg|Norwich katedrala – stolp in zahodno okno File:Chichester Cathedral (16074455605).jpg|[[Chichestrska stolnica]] - stolp </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Bechmann|first=Roland|title=Les Racines des Cathédrals|year=2017|publisher=Payot|location=Paris|language=fr|isbn=978-2-228-90651-7}} * Ducher, Robert, ''Caractéristique des Styles'', (1988), Flammarion, Paris (in French); {{ISBN|2-08-011539-1}} *{{navedi knjigo |last=Harvey |first=John |author-link=|title=English Cathedrals|year=1961 |publisher=Batsford |oclc=2437034}} * {{navedi knjigo|last=Smith |first=A. Freeman |title=English Church Architecture of the Middle Ages - an Elementary Handbook |year=1922 |publisher=T. Fisher Unwin|url=http://www.gutenberg.org/ebooks/58736}}* {{navedi knjigo | last = Martin | first = G. H. |author2=Highfield, J. R. L. | year = 1997 | title = A history of Merton College, Oxford | url = https://archive.org/details/historyofmertonc0000mart | publisher = Oxford University Press | location = Oxford | isbn = 0-19-920183-8}} * {{navedi knjigo|last=Watkin|first=David|title=A History of Western Architecture|publisher=Barrie and Jenkins|date=1986|isbn=0-7126-1279-3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gotska arhitektura v Angliji]] [[Kategorija:Arhitektura v 14. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 15. stoletju]] rl0soiuge4d3ihowtjwp4jeozhacia2 0 510178 6683044 6261980 2026-05-30T16:17:58Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683044 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Otočje Rosario | native_name = Islas del Rosario | native_name_link = | image_name = Mapa de las Islas del Rosario.svg | image_caption = Zemljevid otočja Rosario | image_map = | etymology = | location = [[Karibsko morje]] | map = Kolumbija | pushpin_map = | pushpin_label = | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = | coordinates = | archipelago = Otočje Rosario | area_km2 = | country = [[Kolumbija]] | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = | population = | languages = | ethnic_groups = | utc_offset1 = | timezone1 = }} [[File:Mapa de Colombia (región Insular, close-up).PNG|thumb|300px|Lega otočja Rosario]] '''Otočje Rosario''' (''Islas del Rosario''), imenovano tudi '''Corales Islas del Rosario''' (Koralni otoki Rosario),<ref>Small Islands: Issues and Actions [https://books.google.si/books?id=xY0bpOIXaoUC&pg=PA59&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false] United Nations Department of Public Information. 1999. pp. 59–62.</ref> je [[arhipelag]] ob obali [[Kolumbija|Kolumbije]], približno 100 kilometrov od [[Cartagena, Kolumbija|Cartagene]].<ref> Encyclopedia of the World's Coastal Landforms[https://books.google.si/books?id=Mfo5TPb7SDsC&pg=PA259&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false] Springer Science & Business Media. p. 259. ISBN 978-1-4020-8638-0.</ref> Pripadajo departmaju Bolívar. So eden od 46 naravnih narodnih parkov Kolumbije. Narodni park je bil ustanovljen leta 1988 za zaščito enega najpomembnejših [[koralni greben|koralnih grebenov]] kolumbijske karibske obale. Ljudje lahko obiščejo območje narodnega parka na otokih, na voljo pa so tudi ogledi.<ref> Schmidt, Chelsea (March 26, 2013). "Colombia Travel – The Rosario Islands" [https://cabincritic.co/the-rosario-islands-things-to-do-there/] 2backpackers.com/. Retrieved 10 March 2015.</ref> Otok Rosario ima akvarij in oceanarij na odprtem morju, ki ju lahko ljudje obiščejo. Dejavnosti med drugim vključujejo plavanje, potapljanje na dah z masko in ribolov. == Geografija == Park ima površino 120.000 kvadratnih kilometrov, od črte najvišje plime do berila 50 metrov globine, sega od podvodne ploščadi in koralnih grebenov zahodno od otoka Baru, grebeni arhipelaga Nuestra Señora del Rosario in San Bernardo ter podvodna ploščad vmes, kot tudi otoki Tesoro, Rosario, Mucura in Maravilla. Otoki so nastali pred približno 5000 leti kot posledica podmorske vulkanske aktivnosti. Večji otoki so: Isla Grande, Isla Rosario, Isla Caribarú, Isla del Tresoro, stran od drugih otokov na severu, Isla Arena, stran od drugih otokov na jugu, Isla Macavi, Isla Pavitos, Isla San Quintín, Isla El Peñón, Isla San Martín, Isla Los Pajarales, Isla María del Mar, Isla Majayura, Isla Fiesta, Isla Pirata, Isla Cagua. == Značilnosti == To območje je bilo razglašeno za naravni narodni park zaradi potrebe po ohranjanju in zaščiti koralnih grebenov in pripadajočih ekosistemov, kot so morska trava in mangrove ter številne vrste morskih alg in živali, ki jih naseljujejo. Nastajanje koralnih grebenov je "...povečano na privetrni strani otokov" zaradi valovanja in lastnosti vode, ki spodbujajo rast koral. Danes so otoki Islas del Rosario z nizko vsebnostjo hranil v vodi in zato zelo čisto vodo ter koralnimi grebeni priljubljena destinacija za izlete in potapljanje.<ref>{{navedi splet |title=Complete Guide to Visiting the Rosario Islands from Cartagena, Colombia |url=https://www.cartagenaexplorer.com/rosario-islands-cartagena-colombia-guide/ |website=Cartagena Explorer |date=6 November 2019}}</ref> == Zgodovina == Španske kronike pripovedujejo o domorodnem ljudstvu, ki pripada Karibom, ki je živelo na otočju, ko so prispeli konkvistadorji, in živeli predvsem od ribolova. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Corales del Rosario Archipelago}} * [http://www.islasdelrosario.info/ubicacion.html Información sobre el archipiélago Islas del Rosario] * [http://colombiamagica.co/es/islas_rosario_fotos Fotogalería de las Islas del Rosario] * [http://www.islasdelrosario.com.co Islas del Rosario]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160827185710/http://www.islasdelrosario.com.co/ |date=2016-08-27 }} * [http://www.oceanario.com.co Oceanario Isla San Martin]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170921192542/http://www.oceanario.com.co/ |date=2017-09-21 }} [[Kategorija:Narodni parki Kolumbije]] fnx1js9sxqmlp5z7p7qddv69il6pdte 0 510780 6683215 6663701 2026-05-31T08:48:14Z Tomo Julius 206869 /* Člani */ 6683215 wikitext text/x-wiki '''Stone Orange''' je [[rock]] skupina, ustanovljena v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 2003. Od svoje ustanovitve je posnela dva [[Glasbeni album|albuma]]. Prvi album, z naslovom ''Nori mlin'', je bil posnet v slovenščini in je izšel leta 2007.<ref>{{Navedi splet|title=TRŠI ROK KAMNITE POMARANČE Izšel je prvenec...|url=https://www.dnevnik.si/274227|website=Dnevnik|date=11.10. 2007|accessdate=2022-01-08|archive-date=2022-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220108094307/https://www.dnevnik.si/274227|url-status=dead}}</ref> Za [[Singel|singla]] "Mali princ" in "Nori mlin" sta bila posneta tudi videospota. Leta 2009 je skupina izdala samostojni single in videospot "Pajčevina".<ref>{{navedi novice|title=Z Markom o pajčevini in načrtih|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-z-markom-o-pajcevini-in-nacrtih.html|work=24 ur.com|date=9.4. 2009}}</ref> Drugi album ''The dreamcatcher'', je izšel leta 2013 pri italijanski založbi Street Symphonies<ref>{{navedi novice|title=Stone Orange z novim albumom in italijansko založbo|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-stone-orange-z-novim-albumom-in-italijansko-zalozbo.html|work=24 ur.com|date=9.5. 2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Stone Orange odhajajo v tujino|url=https://www.24ur.com/stone-orange-odhajajo-v-tujino.html|work=24 ur.com|date=19. 7. 2013}}</ref> in je prejel več pozitivnih kritik v mednarodnem glasbenem časopisju.<ref>{{navedi splet|title=Stone Orange - The Dreamcatcher|url=https://www.therocktologist.com/stone-orange-ndash-the-dreamcatcher.html|website=The Rocktologist}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Stone Orange - The dreamcatcher|url=https://getreadytorock.me.uk/blog/2013/06/album-review-stone-orange-the-dreamcatcher/|website=Get ready to rock}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Stone Orange - The dreamcatcher|url=https://www.grande-rock.com/node/2162|website=Grande rock|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211224082533/https://www.grande-rock.com/node/2162|url-status=dead}}</ref> Za singla "Nobody cares"<ref>{{navedi novice|title=Stone Orange v videospotu za skladbo Nobody cares|url=https://www.zarolaj.si/stone-orange-v-videospotu-za-skladbo-nobody-cares/|work=Zarolaj.si|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225104829/https://www.zarolaj.si/stone-orange-v-videospotu-za-skladbo-nobody-cares/|url-status=dead}}</ref> in "The age of stars", sta bila posneta tudi videospota. Album je skupina predstavila na nacionalnem radiu v oddaji Na sceni 23.4. 2013.<ref>{{navedi splet|title=Na sceni - Stone Orange - The dreamcatcher|url=https://val202.rtvslo.si/2013/04/na-sceni-stone-orange-the-dreamcatcher/|website=Val 202|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211224082529/https://val202.rtvslo.si/2013/04/na-sceni-stone-orange-the-dreamcatcher/|url-status=dead}}</ref> Koncertna promocija za album ''The dreamcatcher'' se je začela na Ortofestu 27. aprila 2013.<ref>{{navedi novice|title=Orto Fest 2013 - Stone Orange|url=https://www.napovednik.com/dogodek250399_orto_fest_2013_stone_orange_slo_-_rock|work=Napovednik|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225094337/https://www.napovednik.com/dogodek250399_orto_fest_2013_stone_orange_slo_-_rock|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 je skupina nastopila na nekaj večjih slovenskih festivalih, med drugim tudi na Vransko summer night, kjer so fantje posneli video za pesem "Rockin' and rollin'".<ref>{{navedi splet|title=Slo-rock video: Stone Orange - Rockin' and Rollin, Vransko Summer night 2016|url=http://rockradio.si/novica/5426/-svezi-slorock-video-stone-orange---rockin--rollin--|website=Rock radio|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225090258/http://rockradio.si/novica/5426/-svezi-slorock-video-stone-orange---rockin--rollin--|url-status=dead}}</ref> Za leto 2026 je v načrtu izid novega albuma v slovenskem jeziku.{{Navedi vir}} == Člani == * Mark Zver - vokal * Tomo J. Julius – kitara * Davorin Kovačič – bas * Vid Zgonc - bobni * Tomaž Tomšič - kitara == Diskografija == * ''Nori mlin'' (2007) * ''The dreamcatcher'' (2013) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://dangerdog.com/2013-music-reviews/stone-orange-the-dreamcatcher.php#.YcWaDH5DCHs Opis na Dangerdog ] * [https://metalitalia.com/album/stone-orange-the-dreamcatcher/ Opis na Metalitalia] * [https://www.metalhead.it/album/stone-orange-the-dreamcatcher/ Opis na Metalhead] * [https://www.rock-garage.com/stone-orange-the-dreamcatcher/ Opis na Rock garage] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2003]] 82029t1y53y1oihk7d2wdufm7xc9fis 10 512888 6682979 5650078 2026-05-30T14:20:43Z Pinky sl 2932 6682979 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-islands-title-embed { background-color: #efefef; font-weight: bold; padding: 0.3em 0; } .ib-islands-nick, .ib-islands-native { font-size: 85%; } .ib-islands-native > div { display: inline; } .ib-islands .infobox-header { background-color: #efefef; } .ib-islands-country { border-top: 1px solid black; font-weight: bold; } .ib-islands-country2 { font-weight: bold; } .ib-islands .infobox-below { text-align: left; border-top: #aaa 1px solid; } 6cgkecs2ieurfhrqbacsa7oqjpp1gbi 0 513066 6683110 6682756 2026-05-30T18:32:53Z Upwinxp 126544 test 6683110 wikitext text/x-wiki '''6. sezona''' šova '''[[Znan obraz ima svoj glas]]''' je bila na sporedu 12 nedelj od 6. marca do 5. junija 2022 (s premorom 24. aprila in 1. maja) na [[POP TV]]. Vodila sta jo [[Peter Poles]] in [[Sašo Stare]], ki sta nadomestila [[Denis Avdić|Denisa Avdića]], voditelja prvih petih sezon, za žirantsko mizo pa so sedli [[Helena Blagne]], [[Ana Maria Mitič]] in [[Andrej Škufca]] (namesto [[Lara Komar|Lare Komar]], [[Lea Sirk|Lee Sirk]] in Marka Miladinovića iz pete sezone). Končna zmagovalca sta postala [[BQL]]. ==Tekmovalci== * Adrijana Kamnik * [[BQL]] ([[Anej Piletič|Anej]] in [[Rok Piletič]]) * [[Damjana Golavšek]] * Mario Pešić (iz [[The Sticky Licks]]) * [[Martina Majerle]] * [[Matevž Derenda]] * [[Nastja Gabor]] Tekmovalcem pri pripravah na preobrazbe pomagajo učiteljica petja [[Darja Švajger]], koreograf Miha Krušič in učiteljica igre Gorka Berden. ==Točke skozi celotno sezono== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>6. 3.</small> !! <small>13. 3.</small> !! <small>20. 3.</small> !! <small>27. 3.</small> !! <small>3. 4.</small> !! <small>10. 4.</small> !! <small>17. 4.</small> !! <small>8. 5.</small> !! <small>15. 5.</small> !! <small>22. 5.</small> !! <small>29. 5.</small> !! Σ{{efn|Tu navedeni skupni seštevki Adrijane Kamnik, Damjane Golavšek, Martine Majerle in Matevža Derende se razlikujejo od tistih, prikazanih v 11. oddaji, saj so jim v 6. oddaji prišteli eno točko preveč.}} |- | Damjana Golavšek || 18 || 18 || bgcolor="gold"|24 || 11 || 17 || 12 || ''13'' || 20 || 13 || 11 || 17 || 174 |- | bgcolor="lightblue"|Mario Pešić || 11 || 16 || 12 || bgcolor="gold"|''22'' || 13 || bgcolor="gold"|22 || 16 || 16 || 10 || bgcolor="gold"|''24'' || 19 || 181 |- | Martina Majerle || ''14'' || 16 || 18 || 18 || 11 || 10 || 18 || ''16'' || 19 || 11 || 13 || 164 |- | Nastja Gabor || 13 || 19 || 13 || 12 || 15 || ''17'' || 19 || 11 || 20 || 16 || 14 || 169 |- | Matevž Derenda || 15 || 10 || ''15'' || 21 || 17 || 10 || 10 || 13 || 17 || 15 || 13 || 156 |- | bgcolor="gold"|BQL || 20 || 14 || 14 || 14 || bgcolor="gold"|''24'' || 19 || 16 || 18 || 16 || 17 || bgcolor="gold"|''24'' || 196 |- | bgcolor="lightblue"|Adrijana Kamnik || bgcolor="gold"|24 || bgcolor="gold"|''22'' || 18 || 16 || 17 || 14 || bgcolor="gold"|22 || bgcolor="gold"|20 || bgcolor="gold"|''20'' || 20 || 14 || 207 |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v ''ležečem''. ===Zmagovalne preobrazbe=== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | 1. || 6. marec || Adrijana Kamnik || Rag'n'Bone Man || »Giant« |- | 2. || 13. marec || Adrijana Kamnik || [[Dolly Parton]] & [[Kenny Rogers|Kenny Rodgers]]|| »Islands in the Stream« |- | 3. || 20. marec || Damjana Golavšek || [[Marjana Deržaj]]|| »[[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]]« |- | 4. || 27. marec || Mario Pešić || Jasmin Stavros || »Opala« |- | 5. || 3. april || BQL || [[Platin|Duo Platin]]|| »Stay Forever« |- | 6. || 10. april || Mario Pešić || [[Adi Smolar]]|| »Jaz sem nor« |- | 7. || 17. april || Adrijana Kamnik || Etta James || »All I Could Do Was Cry« |- | 8. || 8. maj || Adrijana Kamnik || [[Renée Zellweger]]|| »Roxie« |- | 9. || 15. maj || Adrijana Kamnik || Chubby Checker || »Pony Time« |- | 10. || 22. maj || Mario Pešić || Zver <small>(Dan Stevens)</small> || »Evermore« |- | 11. || 29. maj || BQL || Ed Sheeran & [[Andrea Bocelli]]|| »Perfect Symphony« |- | 12. || 5. junij || BQL || [[Ansambel bratov Avsenik]]|| »[[Slovenija, odkod lepote tvoje|Slovenija, od kod lepote tvoje]]« |} ==Oddaje== ===1. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Dejan Vunjak]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/zacenja-se-nova-sezona-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=V prvi oddaji slavila Adrijana Kamnik kot Rag'n'Bone Man |accessdate=14. 3. 2022 |date=6. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|DV|Dejan Vunjak}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || Nomcebo || »Jerusalema« || 10 || || || || 5 || 39 || 9 || 9 || 18 || 3. |- | 2. || Mario Pešić || [[Leteči potepuhi]]|| »Bicikl« || {{efn|V oddaji razkrijejo zgolj, komu so žiranti podelili 10 in 12 točk, nato pa skupni seštevek njihovih točk, tako da nižjih točk (5–9) v večini primerov ni mogoče razbrati.}} || || || || 0 || 24 || 6 || 5 || 11 || 7. |- | 3. || Martina Majerle† || Shirley Bassey || »Get the Party Started« || || || 10 || 12 || 0 || 38 || 8 || 6 || 14 || 5. |- | 4. || Nastja Gabor || [[Ava Max]]|| »Kings & Queens« || || || || || 0 || 21 || 5 || 8 || 13 || 6. |- | 5. || Matevž Derenda || Michael Bublé || »Everything« || || || || 10 || 5 || 38 || 8 || 7 || 15 || 4. |- | 6. || BQL || The Blues Brothers || »Everybody Needs Somebody to Love« || 12 || 10 || || || 5 || 44 || 10 || 10 || 20 || 2. |-bgcolor="gold" | 7. || Adrijana Kamnik || Rag'n'Bone Man || »Giant« || || 12 || 12 || || 20 || 59 || 12 || 12 || 24 || 1. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Damjana → Adrijana * Mario → BQL * Martina → Adrijana * Nastja → Matevž * Matevž → Adrijana * BQL → Adrijana * Adrijana → Damjana }} ===2. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Blaž Švab]]. * BQL se je pri nastopu kot tretji brat Jonas pridružil njun brat Aljaž. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-je-sla-znova-v-roke-adrijani-kamnik.html|title=Zmaga je šla znova v roke Adrijani Kamnik |accessdate=14. 3. 2022 |date=13. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|BŠ|Blaž Švab}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || [[Kekec]]|| »[[Kekčeva pesem]]« || || || || || 15|| 42|| 9|| 10|| 19|| 2. |- | 2. || Matevž Derenda || OMI || »Cheerleader« || || || || || 0|| 23|| 5|| 5|| 10|| 7. |- | 3. || Martina Majerle || [[Christina Aguilera]]|| »Hurt« || 10|| 10|| 10|| 7|| 5|| 42|| 9|| 7|| 16|| 5. |- | 4. || Mario Pešić || The Trashmen || »Surfin' Bird« || || || || || 5|| 37|| 7|| 9|| 16|| 4. |-bgcolor="gold" | 5. || Adrijana Kamnik† || [[Dolly Parton]] & [[Kenny Rogers|Kenny Rodgers]]|| »Islands in the Stream« || 12|| 9|| 12|| 10|| 0|| 43|| 10|| 12|| 22|| 1. |- | 6. || Damjana Golavšek || [[John Travolta]]|| »Greased Lightning« || || 12|| || || 10|| 46|| 12|| 6|| 18|| 3. |- | 7. || BQL || [[Jonas Brothers]] || »Sucker« || || || || 12|| 0|| 30|| 6|| 8|| 14|| 6. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Damjana * Matevž → Nastja * Martina → Damjana * Mario → Nastja * Adrijana → Nastja * Damjana → Martina * BQL → Mario }} ===3. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil Lado Bizovičar. * Prvič se je zgodilo, da so ponovili točko iz pretekle sezone: Britney Spears z »I'm a Slave 4 U« je namreč že imitirala [[Nika Zorjan]] v [[Znan obraz ima svoj glas (4. sezona)|4. sezoni]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-sla-tokrat-v-roke-damjani-golavsek.html |title=Zmaga šla tokrat v roke Damjani Golavšek |accessdate=21. 3. 2022 |date=20. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|LB|Lado Bizovičar}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || Lizzo || »Juice« || || || || || 5|| 31|| 6|| 7|| 13|| 6. |-bgcolor="gold" | 2. || Damjana Golavšek || [[Marjana Deržaj]]|| »[[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]]« || 9|| 12|| 12|| 12|| 0|| 45|| 12|| 12|| 24|| 1. |- | rowspan=2|3. || Mario Pešić || rowspan=2|[[Lado Bizovičar]] <small>(O.S.T.)</small> || rowspan="2" |»Bolne želje« || || || || || 10|| 37|| 7|| 5|| 12|| 7. |- | Matevž Derenda† || 12|| || || || 5|| 41|| 9|| 6|| 15|| 4. |- | 4. || BQL || Aladdin{{efn|Anej se je preobrazil v duha (kot ga je v filmu iz leta 2019 upodobil Will Smith) in zapel »Prince Ali«, Rok pa je kot Aladin iz risanega filma skupaj z Niko Zorjan v vlogi Jasmine zapel »A Whole New World«.}} || »Prince Ali« & »A Whole New World« || || || || || 0|| 27|| 5|| 9|| 14|| 5. |- | 5. || Adrijana Kamnik || [[Gwen Stefani]] <small>(No Doubt)</small> || »It's My Life« || 10|| 10|| 10|| 10|| 0|| 40|| 8|| 10|| 18|| 2. |- | 6. || Martina Majerle || [[Britney Spears]]|| »[[I'm a Slave 4 U]]« || || || || || 15|| 42|| 10|| 8|| 18|| 3. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Martina * Damjana → Nastja * Mario → Matevž * Matevž → Mario * BQL → Martina * Adrijana → Martina * Martina → Mario }} ===4. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Tilen Artač]]. * Mariu se je med točko proti koncu pridružil Jasmin Stavros. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/zmago-vecera-si-je-z-hrvaskim-melosom-pripel-mario-pesic.html |title=Zmago večera si je s hrvaškim melosom pripel Mario Pešić |accessdate=28. 3. 2022 |date=27. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|TA|Tilen Artač}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || BQL || Los del Río || »Macarena« || || || || || 0|| 28|| 6|| 8|| 14|| 5. |-bgcolor="gold" | 2. || Mario Pešić† || Jasmin Stavros || »Opala« || 10|| 10|| 10|| 10|| 0|| 40|| 10|| 12|| 22|| 1. |- | 3. || Damjana Golavšek || LaBelle || »Lady Marmalade« || || || || || 0|| 26|| 5|| 6|| 11|| 7. |- | 4. || Matevž Derenda || Donald O'Connor || »Make 'Em Laugh« || 12|| 12|| 12|| 12|| 20|| 68|| 12|| 9|| 21|| 2. |- | 5. || Martina Majerle || [[Mariah Carey]]|| »Without You« || || || || || 5|| 34|| 8|| 10|| 18|| 3. |- | rowspan=2|6. || Adrijana Kamnik || rowspan=2|Tones and I || rowspan=2|»Dance Monkey« || || || || || 5|| 37|| 9|| 7|| 16|| 4. |- | Nastja Gabor || || || || || 5|| 30|| 7|| 5|| 12|| 6. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * BQL → Matevž * Mario → Matevž * Damjana → Matevž * Matevž → Martina * Martina → Matevž * Adrijana → Nastja * Nastja → Adrijana }} ===5. oddaja=== * Gostujoča žirantka je bila Gorka Berden. Ni ji bilo treba glasovati. * Del Martininega nastopa je bila točka Tajde Korče, zmagovalke [[Slovenija ima talent (8. sezona)|8. sezone]] [[Slovenija ima talent]]. * Matevžu sta se pri preobrazbi pridružila Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, ostala dva člana skupine Booom. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/z-imitacijo-dua-platin-sta-tokrat-zmagala-bql.html |title=Z imitacijo Dua Platin sta tokrat zmagala BQL |accessdate=4. 4. 2022 |date=3. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="7"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="6"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Martina Majerle || Lettie Lutz || »This Is Me« || || || || 0|| 20|| 6|| 5|| 11||7. |- | rowspan=2|2. || Adrijana Kamnik || rowspan=2|[[Axl Rose]] <small>([[Guns N' Roses]])</small>|| rowspan="2" |»Welcome to the Jungle« || || || || 5|| 27|| 8|| 9|| 17|| 2. |- | Nastja Gabor || || || || 5|| 28|| 9|| 6|| 15|| 5. |- | 3. || Mario Pešić || Michael Hutchence <small>([[INXS]])</small> || »By My Side« || || || || 0|| 17|| 5|| 8|| 13|| 6. |- | 4. || Matevž Derenda || O-Zone || »Dragostea Din Tei« || 10|| || || 0|| 24|| 7|| 10|| 17|| 3. |- | 5. || Damjana Golavšek || Lana Del Rey || »Born to Die« || 9|| 10|| 10|| 0|| 29|| 10|| 7|| 17|| 4. |-bgcolor="gold" | 6. || BQL† || [[Duo Platin]]{{efn|Anej se je preobrazil v Simona Gomilška, Rok pa v Diano Lečnik.}} || »Stay Forever« || 12|| 12|| 12|| 25|| 61|| 12|| 12|| 24|| 1. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Martina → BQL * Adrijana → BQL * Nastja → BQL * Mario → Adrijana * Matevž → BQL * Damjana → BQL * BQL → Nastja }} ===6. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Klemen Bunderla]], ki je Adija Smolarja z »Jaz sem nor« imitiral v [[Znan obraz ima svoj glas (2. sezona)|2. sezoni]]. * Matevž Derenda zaradi okužbe s koronavirusom ni nastopil. Prav tako ni nastopila Martina Majerle, ki bi morala z njim zapeti v duetu. Preobrazila bi se v Malumo in Shakiro.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/odpadel-prvi-duet-sezone-matevz-derenda-okuzen-s-koronavirusom.html|title=Odpadel prvi duet sezone: Matevž Derenda okužen s koronavirusom |accessdate=13. 4. 2022 |date=10. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> Odsotnosti navkljub sta oba za to oddajo prejela 10 točk, 5 od žirije in 5 od telefonskega glasovanja (četudi se zanju v resnici ni dalo glasovati). * BQL sta tokrat nastopila ločeno. Za njun skupni seštevek točk cele sezone so se štele Anejeve točke. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zdaj-je-znano-boljsi-adi-smolar-je-zmagovalec-vecera-mario-pesic.html |title=Zdaj je znano: boljši Adi Smolar je zmagovalec večera Mario Pešić |accessdate=12. 4. 2022 |date=10. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|KB|Klemen Bunderla}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || [[Sophia Loren]]|| »Tu vuo fa l'Americano« || || || || || 0|| 25|| 6|| 6|| 12|| 6. |- | 2. || Adrijana Kamnik || [[Sendi (pevka)|Sendi]]|| »[[Nemirna kri]]« || || || || || 0|| 32|| 7|| 7|| 14|| 5. |- | 3. || Rok Piletič || [[Toše Proeski]]|| »Moja« || || || || 10|| 10|| 40|| 8|| 12|| 20|| 2. |- | 4. || Anej Piletič || [[Eminem]]|| »Lose Yourself« || || || 12|| 12|| 5|| 47|| 10|| 9|| 19|| 3. |- | 5. || Nastja Gabor† || [[Kelly Clarkson]]|| »Piece by Piece« || 10|| 12|| 10|| 9|| 0|| 41|| 9|| 8|| 17|| 4. |-bgcolor="gold" | 6. || Mario Pešić || [[Adi Smolar]]|| »Jaz sem nor« || 12|| 10|| || || 15|| 53|| 12|| 10|| 22|| 1. |- | rowspan=2|— || <s>Martina Majerle</s> || <s>[[Shakira]]</s> || rowspan=2|<s>»Chantaje«</s><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/od-prvega-latino-dueta-sezone-do-italijanske-klasike.html|title=Od prvega latino dueta sezone do italijanske klasike |accessdate=13. 4. 2022 |date=9. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> || 5|| 5|| 5|| 5|| 0|| 20 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | <s>Matevž Derenda</s> || <s>[[Maluma]]</s> || 5|| 5|| 5|| 5|| 0|| 20 || 5 || 5 || 10 || 7. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Damjana → Mario * Adrijana → Mario * Rok → Anej * Anej → Rok * Nastja → Mario * Mario → Rok }} ===7. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[David Amaro]]. * Matevž Derenda zaradi okužbe s koronavirusom tudi ta teden ni nastopil. Odsotnosti navkljub je za to oddajo prejel 10 točk, 5 od žirije in 5 od telefonskega glasovanja (četudi se zanj v resnici ni dalo glasovati). * Damjana Golavšek je nastopila skupaj z [[Alenka Godec|Alenko Godec]] in [[Simona Vodopivec|Simono Vodopivec]], drugima dvema članicama skupine Dinamitke. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-praznicne-oddaje-je-sla-spet-v-roke-adrijani-kamnik.html |title=Zmaga praznične oddaje je šla spet v roke Adrijani Kamnik |accessdate=18. 4. 2022 |date=17. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|DA|David Amaro}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || [[Stanka Kovačič]]|| »Prinesi mi rože« || || || || 10|| 5|| 41|| 9|| 10|| 19|| 2. |- | 2. || Damjana Golavšek† || Las Ketchup || »The Ketchup Song (Aserejé)« || || || || || 0|| 26|| 6|| 7|| 13|| 6. |-bgcolor="gold" | 3. || Adrijana Kamnik || Etta James || »All I Could Do Was Cry« || 12|| 10|| 12|| 8|| 5|| 47|| 10|| 12|| 22|| 1. |- | 4. || BQL || [[Cher (umetnica)|Cher]]|| »If I Could Turn Back Time« || || || || || 0|| 33|| 7|| 9|| 16|| 4. |- | 5. || Martina Majerle || Damir Urban || »Budi moja voda« || 10|| 12|| 10|| 7|| 15|| 54|| 12|| 6|| 18|| 3. |- | 6. || Mario Pešić || [[Måneskin]]|| »Zitti e buoni« || || || || 12|| 5|| 37|| 8|| 8|| 16|| 5. |- | — || <s>Matevž Derenda</s> || — || — || 5|| 5|| 5|| 5|| 0|| 20|| 5|| 5|| 10|| 7. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Mario * Damjana → Nastja * Adrijana → Martina * BQL → Martina * Martina → Adrijana * Mario → Martina }} ===8. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil Bojan Cvjetićanin. * To je bila prva oddaja sezone z občinstvom v studiu. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-je-sla-ponovno-v-roke-adrijani-kamnik.html |title=Zmaga je šla ponovno v roke Adrijani Kamnik |accessdate=9. 5. 2022 |date=8. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|BC|Bojan Cvjetićanin}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || Camila Cabello || »Don't Go Yet« || || || || || 5|| 26|| 5|| 6|| 11|| 7. |- | 2. || Matevž Derenda || Bojan Cvjetićanin <small>([[Joker Out]])</small> || »Umazane misli« || || || || || 5|| 35|| 8|| 5|| 13|| 6. |- | 3. || BQL || Extreme || »More Than Words« || || || || || 0|| 28|| 6|| 12|| 18|| 3. |- | 4. || Mario Pešić || Amanda Lear || »Tomorrow« || || 10|| || 12|| 0|| 40|| 9|| 7|| 16|| 5. |-bgcolor="gold" | 5. || Adrijana Kamnik || [[Renée Zellweger]]|| »Roxie« || 10|| || || || 10|| 41|| 10|| 10|| 20|| 1. |- | 6. || Damjana Golavšek || [[Nina Hagen]]|| »My Way« || 12|| 12|| 12|| 10|| 15|| 61|| 12|| 8|| 20|| 2. |- | 7. || Martina Majerle† || [[Ditka Haberl]] <small>([[Pepel in kri]])</small>|| »[[Dan ljubezni]]« || || || 10|| || 0|| 32|| 7|| 9|| 16|| 4. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Adrijana * Matevž → Damjana * BQL → Damjana * Mario → Damjana * Adrijana → Matevž * Damjana → Adrijana * Martina → Nastja }} ===9. oddaja=== * Gostujoča žirantka je bila Saša Lendero. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/ze-peto-zmago-je-osvojila-adrijana-kamnik.html |title=Že peto zmago je osvojila Adrijana Kamnik |accessdate=18. 5. 2022 |date=15. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|SŠ|Saša Lendero}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Matevž Derenda || [[Elvis Presley]]|| »Viva Las Vegas« || || || || || 10|| {{efn|Seštevka točk žirantov in tekmovalcev v tej oddaji niso razkrili.}} || 10|| 7|| 17|| 4. |- | rowspan=2|2. || Damjana Golavšek || rowspan=2|[[Grace Jones]]|| rowspan="2" |»Slave to the Rhythm« || || || || 10|| 0|| || 7|| 6|| 13|| 6. |- | Mario Pešić || || || || || 0|| || 5|| 5|| 10|| 7. |- | 3. || BQL || Justin Wellington ft. Small Jam || »Iko Iko« || || || || || 0|| || 6|| 10|| 16|| 5. |- | 4. || Nastja Gabor || [[Damjana Golavšek]]|| »Naravne sile« || || 12|| 12|| 12|| 15|| || 12|| 8|| 20|| 2. |-bgcolor="gold" | 5. || Adrijana Kamnik† || Chubby Checker || »Pony Time« || 10|| 10|| 10|| || 0|| || 8|| 12|| 20|| 1. |- | 6. || Martina Majerle || [[Saša Lendero]]|| »Ne grem na kolena« || 12|| || || || 10|| || 10|| 9|| 19|| 3. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Matevž → Nastja * Damjana → Nastja * Mario → Martina * BQL → Nastja * Nastja → Martina * Adrijana → Matevž * Martina → Matevž }} ===10. oddaja=== * Gostujoča žirantka je bila [[Tanja Žagar]], ki je tudi sama nastopila (»Dadi ladi«). * Matevžu se je na odru pridružila mama Nuša. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/mario-pesic-tokrat-zmagal-z-imitacijo-kosmate-zveri.html |title=Mario Pešić tokrat zmagal z imitacijo kosmate Zveri |accessdate=24. 5. 2022 |date=22. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|TŽ|Tanja Žagar}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || BQL || [[Olsen Brothers]]|| »Fly on the Wings of Love« || || || || 10|| 0|| 34|| 8|| 9|| 17|| 3. |- | 2. || Damjana Golavšek || [[Shania Twain]]|| »Ka-Ching!« || || || || || 0|| 20|| 5|| 6|| 11|| 6. |- | 3. || Martina Majerle || [[Nightwish]]|| »Nemo« || || || || || 0|| 25|| 6|| 5|| 11|| 7. |- | 4. || Nastja Gabor || Taylor Dayne || »Tell It to My Heart« || || || || || 5|| 37|| 9|| 7|| 16|| 4. |- | 5. || Matevž Derenda || [[Nuša Derenda]]|| »Čez 20 let« || || || || || 0|| 30|| 7|| 8|| 15|| 5. |- | 6. || Adrijana Kamnik || [[Lady Gaga]] & [[Ariana Grande]]|| »Rain on Me« || 10|| 10|| 10|| || 0|| 39|| 10|| 10|| 20|| 2. |-bgcolor="gold" | 7. || Mario Pešić† || Zver <small>(Dan Stevens)</small> || »Evermore« || 12|| 12|| 12|| 12|| 30|| 78|| 12|| 12|| 24|| 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * BQL → Mario * Damjana → Mario * Martina → Mario * Nastja → Mario * Matevž → Mario * Adrijana → Mario * Mario → Nastja }} ===11. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil Jan Plestenjak. * Peter in Sašo sta Plestenjaku zarepala pesem »Fotr Jan«. * Duet med Martino in Matevžem bi se prvotno moral zgoditi že v 6. oddaji. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predzadnja-zmagala-sla-v-roke-bratoma-bql.html |title=Predzadnja zmaga šla v roke bratoma BQL |accessdate=30. 5. 2022 |date=29. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Telefonsko<br/>glasovanje</small> |- ! {{abbr|JP|Jan Plestenjak}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || [[Marjetka Vovk]] <small>([[Maraaya]])</small>|| »1000 let« || || || || || 5|| 30|| 6|| 8|| 14|| 5. |- | 2. || Adrijana Kamnik || Billie Eilish || »Bad Guy« || || || || || 0|| 25|| 5|| 9|| 14|| 4. |- | 3. || Damjana Golavšek || Bette Midler{{efn|Bette Midler kot čarovnica Winnie iz filma ''Hokus pokus''.}} || »I Put a Spell on You« || 7|| 10|| 10|| 10|| 5|| 42|| 10|| 7|| 17|| 3. |- | rowspan=2|4. || Martina Majerle || [[Shakira]]|| rowspan="2" |»Chantaje« || || || || || 5|| 32|| 7|| 6|| 13|| 6. |- | Matevž Derenda || [[Maluma]]|| || || || || 5|| 34|| 8|| 5|| 13|| 7. |- | 5. || Mario Pešić || [[Jan Plestenjak]]|| »Meni dobro je« || 12|| || || || 0|| 39|| 9|| 10|| 19|| 2. |-bgcolor="gold" | 6. || BQL† || Ed Sheeran & [[Andrea Bocelli]]{{efn|Anej kot Sheeran, Rok kot Bocelli.}} || »Perfect Symphony« || 10|| 12|| 12|| 12|| 15|| 61|| 12|| 12|| 24|| 1. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → BQL * Adrijana → Damjana * Damjana → BQL * Martina → Matevž * Matevž → Martina * Mario → BQL * BQL → Nastja }} ===12. oddaja − finale=== Na podlagi točk, ki so jih zbrali v prvih 11 oddajah, so se v finale uvrstili Adrijana Kamnik, BQL in Mario Pešić. V koga se bodo preobrazili, so si izbrali povsem sami. O zmagovalcu so odločali zgolj glasovi gledalcev, žiranti pa so nastope le komentirali. Gostujoča žirantka je bila [[Eva Boto]], zmagovalka [[Znan obraz ima svoj glas (5. sezona)|5. sezone]]. Največ glasov sta prejela BQL in tako postala »naj imitatorja sezone«. {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Tekmovalec !! Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/naj-imitatorja-sezone-sta-brata-bql.html |title=Naj imitatorja sezone sta brata BQL |accessdate=10. 6. 2022 |date=5. 6. 2022 |format= |work= }}</ref> !! Pesem |- | Mario Pešić || [[Bajaga]] <small>(i Instruktori)</small> || »Ti se ljubiš na tako dobar način« |- | Adrijana Kamnik || [[Tina Turner]]|| »Proud Mary« |-bgcolor="gold" | BQL || [[Ansambel bratov Avsenik]]|| »[[Slovenija, odkod lepote tvoje|Slovenija, od kod lepote tvoje]]« |} Ostali tekmovalci so nastopili v duetih v netekmovalnem programu: {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | Damjana Golavšek || Frank || rowspan=2|»Anything You Can Do (I Can Do Better)«<br><small>(iz muzikala ''Annie, vzemi puško'')</small> |- | Martina Majerle || Annie |- | Matevž Derenda || [[Elton John]] || rowspan=2|»Don't Go Breaking My Heart« |- | Nastja Gabor || RuPaul |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-nastopajoce-nove-sezona-znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=Predstavljamo nastopajoče nove sezone Znan obraz ima svoj glas |accessdate=17. 2. 2022 |date=16. 2. 2022 |format= |work= }} {{Znan obraz ima svoj glas}} [[Kategorija:Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] 6gwjwzz2ljx4accsaoafgh7av1tjt0e 0 517095 6683010 6263051 2026-05-30T15:22:47Z Pinky sl 2932 |total_islands 6683010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Diomedova otoka |country=Rusija |country2=ZDA |image_map=BeringSt-close-VE.jpg |image_map_caption=Satelitski posnetek Beringovega preliva z otokoma v sredini |waterbody=[[Beringov preliv]]|image=Diomede Islands Bering Sea Jul 2006.jpg |image_caption=Pogled na Diomedova otoka s severa |total_islands=2 |population=0 (Ratmanovov otok)<br>115 (Kruzenšternov otok) (2011) |timezone1=[[UTC−09:00]] (ZDA, pozimi)<br>[[UTC−08:00]] (ZDA, poleti)|timezone2=[[UTC+12:00]] (Rusija) }} '''Diomedova otoka''' ({{Jezik-ru|Острова Диомида|translit=Ostrova Diomida}}; {{Jezik-en|Diomede Islands}}) ležita med [[Azija|Azijo]] in [[Severna Amerika|Severno Ameriko]] v osrednjem delu [[Beringov preliv|Beringovega preliva]], ki povezuje [[Čukotsko morje]] na severu z [[Beringovo morje|Beringovim morjem]] in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na jugu. Otoka sta oddaljena približno 35 kilometrov od [[Čukotski polotok|Čukotskega polotoka]] na zahodu in [[Aljaska|Aljaske]] oziroma [[Sewardov polotok|Sewardovega polotoka]] na vzhodu. Razdalja med otokoma znaša 3,8 kilometra.<ref>{{navedi splet|date=27. januar 2018|title=Yesterday and Tomorrow Islands|url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/91638/yesterday-and-tomorrow-islands|access-date=15. april 2022|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en}}</ref> Večji zahodni otok pripada [[Rusija|Rusiji]] kot del [[Čukotka|Čukotskega avtonomnega okrožja]]. V Rusiji je znan kot Ratmanovov otok ({{Jezik-ru|Остров Ратманова|links=no|translit=Ostrov Ratmanova}}). Obsega površino 29 km² in nima stalnih prebivalcev. Ker leži vzhodno od najbolj vzhodne celinske točke Rusije na [[Dežnjovov rt|Dežnjovovem rtu]], je ta otok splošno najbolj vzhodni del ruskega ozemlja. Na njem se nahaja tudi hrib Kriša, ki je z višino 505 metrov najvišji vrh otokov. Manjši vzhodni otok pripada [[Združene države Amerike|Združenim državam Amerike]] kot del zvezne države [[Aljaska]]. V Rusiji je bil v preteklosti znan kot [[Ivan Fjodorovič Kruzenštern|Kruzenšternov]] otok ({{Jezik-ru|Остров Крузенштерна|links=no|translit=Ostrov Kruzenšterna}}). Obsega površino 7,4 km², medtem ko v edinem naselju živi približno 115 ljudi, večinoma pripadnikov staroselskega ljudstva [[Inupiat]]. Med otokoma poteka [[mednarodna datumska meja]]. Zahodni otok leži v [[časovni pas|časovnem pasu]] [[UTC+12:00]], vzhodni pa v časovnem pasu [[UTC−09:00]] pozimi oziroma [[UTC−08:00]] poleti, kar pomeni, da je časovna razlika med njima 21 ur pozimi oziroma 20 ur poleti. Majhen skalnati otok Fairway Rock, ki leži 9,3 kilometra jugovzhodno od Diomedovih otokov in pripada Združenim državam Amerike, večinoma ni obravnavan kot del otočja. Prvi Evropejec, ki je preplul Beringov preliv, je bil leta 1648 ruski pomorščak [[Semjon Ivanovič Dežnjov]]. V svojem poročilu, ki ni bilo znano do leta 1736, je opisal dva otoka s prebivalci, ki so imeli okrase na ustnicah, čeprav ni jasno, ali sta bila ta otoka Diomedova. Do otokov je 16. avgusta 1728 po julijanskem koledarju priplul danski pomorščak [[Vitus Bering]], takrat na čelu ruske ekspedicije.<ref name="britannica-1">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Bering-Strait|title=Bering Strait|website=Encyclopædia Britannica|access-date=15. april 2022|language=en}}</ref><ref name="britannica-2">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Vitus-Bering|title=Vitus Bering|website=Encyclopædia Britannica|access-date=15. april 2022|language=en}}</ref> Ker je 16. avgust v [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski pravoslavni cerkvi]] dan svetega Diomeda, sta bila otoka poimenovana po njem.<ref name="russiacom">[http://www.russia.com/islands/diomede-islands/ Russia.com] (angleščina) {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080920223833/http://www.russia.com/islands/diomede-islands/ |date=dne 20. september 2008}}</ref> Zemljepisno širino in dolžino otokov je leta 1732 ugotovil ruski geodet Mihail Gvozdev, zaradi česar se v Rusiji imenujeta tudi Gvozdevova otoka (rusko Острова Гвоздева, ''Ostrova Gvozdeva'').<ref name="russiacom"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka}} * [https://www.pbs.org/harriman/current/profiles/diomede.html PBS - Harriman: Little Diomede] (v angleščini) * [https://www.palinstravels.co.uk/book-784 Palin's Travels: Little Diomede, Alaska, USA, Full Circle, Day 1] (v angleščini) [[Kategorija:Čukotka]] [[Kategorija:Geografija Aljaske]] [[Kategorija:Otoki Rusije]] [[Kategorija:Otoki Združenih držav Amerike]] {{normativna kontrola}} 43pl4i1bbl1gnrjewfijslcasp59r76 0 517186 6683031 6263064 2026-05-30T16:04:12Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Severna dežela | image_name = SevernayaZemlya.jpg | image_caption = Satelitski posnetek otočja ([[Terra (satelit)|Terra]]-[[MODIS]], 2001) | image_size = | map = Rusija | map_relief = yes | map_caption = | native_name = Сéверная Земля́ | native_name_link = ruščina | location = [[Rusija|ruska]] [[Arktika]] | coordinates = {{coord|79|30|N|97|15|E|region:RU_type:isle_scale:5000000|display=inline}} | total_islands = približno 75 | major_islands = [[Otok oktobrske revolucije]], [[Boljševik (otok)|Boljševik]], [[Pionir (otok)|Pionir]], [[Komsomolec]], [[Šmidtov otok]] | area_km2 = 36.800 | length_km = | width_km = | highest_mount = [[Ledenik Karpinskega|Karpinski]] | elevation_m = 963 | country = [[Rusija]] | country_admin_divisions_title = [[Okraji Rusije|Okraj]] | country_admin_divisions = [[Krasnojarski okraj]] | population = 0 | timezone1 = [[krasnojarski čas]] | utc_offset1 = +07:00 }} '''Severna dežela''' ({{jezik-ru|Сéверная Земля́|Severnaja zemlja}}) je [[otočje]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] severno od [[Sibirija|Sibirije]], ki ga oblivata [[Karsko morje]] na zahodu in [[Morje Laptevov]] na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok [[preliv Vilkickega]] loči od [[Tajmirski rt|Tajmirskega rta]] na celini. Sestavlja ga pet velikih in približno 70 manjših [[otok]]ov s skupno površino skoraj 37.000 km², delno pokritih s stalnim ledenim pokrovom in zaradi ostrega polarnega podnebja ter odročnosti nenaseljenih. Upravno spadajo pod [[Krasnojarski okraj]] [[Rusija|Rusije]].<ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/2687972 |title=СЕ́ВЕРНАЯ ЗЕМЛЯ́ |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2022-04-16 |language=ru |archive-date=2022-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220615164900/https://bigenc.ru/geography/text/2687972 |url-status=dead }}</ref><ref name="EncArct">{{navedi knjigo |last=Williams |first=Meredith |editor-last=Nuttall |editor-first=Mark |title=Encyclopedia of the Arctic |year=2012 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78680-8 |pages=1886–1887 |chapter=Severnaya Zemlya}}</ref> == Geografija == [[slika:Severnaya Zemlya-sl.svg|thumb|left|Zemljevid glavnih otokov]] Površje otokov predstavljajo planotasta višavja in nižja gričevja, ponekod z več sto metrov visokimi [[klif]]i ob obalah in [[fjord]]i, ki se zajedajo v notranjost, drugje pa se površje počasi spušča do priobalnih ravnin in tvori prodnate obale z zalivi in [[laguna]]mi. Približno polovica je pokrita s stalnim ledom v obliki [[ledeniška kapa|ledeniških kap]] in [[ledenik]]ov.<ref name="BigencRU"/> Na nekaj mestih sega ledeni pokrov prek obalne črte in tvori [[Ledena polica|ledene police]], drugje pa se od ledenikov lomijo [[ledena gora|ledene gore]].<ref name="EncArct"/> V geološki sestavi prevladujejo [[neoproterozoik|neoproterozojski]] in [[paleozoik|paleozojski]] sedimenti.<ref name="geo">{{cite journal |last1=Lorenz |first1=Henning |last2=Männik |first2=Peep |last3=Gee |first3=David |last4=Proskurnin |first4=Vasilij |title=Geology of the Severnaya Zemlya Archipelago and the North Kara Terrane in the Russian high Arctic |journal=International Journal of Earth Sciences |date=May 2008 |volume=97 |issue=3 |pages=519–547 |doi=10.1007/s00531-007-0182-2 |bibcode=2008IJEaS..97..519L |s2cid=129054785 }}</ref> Glavni otoki (od juga proti severu):<ref name="EncArct"/> * [[Boljševik (otok)|Boljševik]] (11.572 km²) * [[Otok oktobrske revolucije]] (13.992 km²) * [[Pionir (otok)|Pionir]] (1649 km²) * [[Komsomolec]] (9244 km²) * [[Šmidtov otok]] (500 km²) === Podnebje === Podnebje je arktično, ostro, z dolgimi zimami in kratkimi poletji, kjer se tudi v najtoplejšem mesecu (juliju) temperatura dvigne komaj stopinjo ali dve nad ledišče, januarja pa se spusti do -30 ºC.<ref name="BigencRU"/> Povprečna letna temperatura je -15 ºC. Močni jugozahodni vetrovi so prevladujoč vremenski pojav.<ref name="EncArct"/> {{Weather box |metric first = Y |single line=Yes |location=Meteorološka postaja Golomjanij |Jan record high C= 0.1 |Feb record high C= -1.1 |Mar record high C= 0.4 |Apr record high C= 1.0 |May record high C= 3.2 |Jun record high C= 8.3 |Jul record high C= 13.3 |Aug record high C= 10.0 |Sep record high C= 5.8 |Oct record high C= 4.0 |Nov record high C= 0.8 |Dec record high C= 0.2 |year record high C= <!--Average high temperatures--> |Jan high C= -23.5 |Feb high C= -24.2 |Mar high C= -23.3 |Apr high C= -16.6 |May high C= -7.2 |Jun high C= -0.1 |Jul high C= 1.9 |Aug high C= 1.4 |Sep high C= -1.7 |Oct high C= -8.8 |Nov high C= -17.3 |Dec high C= -21.9 |year high C= <!--Mean daily temperature--> |Jan mean C= -27.0 |Feb mean C= -27.7 |Mar mean C= -26.8 |Apr mean C= -19.9 |May mean C= -9.6 |Jun mean C= -1.5 |Jul mean C= 0.7 |Aug mean C= 0.2 |Sep mean C= -3.3 |Oct mean C= -11.4 |Nov mean C= -20.6 |Dec mean C= -25.3 |year mean C= <!--Average low temperatures--> |Jan low C= -30.5 |Feb low C= -31.1 |Mar low C= -30.3 |Apr low C= -23.1 |May low C= -11.9 |Jun low C= -2.8 |Jul low C= -0.4 |Aug low C= -1.0 |Sep low C= -4.9 |Oct low C= -14.0 |Nov low C= -23.8 |Dec low C= -28.6 |year low C= <!--Record low temperatures--> |Jan record low C= -48.4 |Feb record low C= -47.2 |Mar record low C= -50.7 |Apr record low C= -41.8 |May record low C= -29.6 |Jun record low C= -14.7 |Jul record low C= -5 |Aug record low C= -12 |Sep record low C= -21.1 |Oct record low C= -35.7 |Nov record low C= -42.8 |Dec record low C= -48 |year record low C= |Jan precipitation days=15 |Feb precipitation days=14 |Mar precipitation days=15 |Apr precipitation days=13 |May precipitation days=20 |Jun precipitation days=19 |Jul precipitation days=17 |Aug precipitation days=19 |Sep precipitation days=21 |Oct precipitation days=20 |Nov precipitation days=14 |Dec precipitation days=15 |year precipitation days=202 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm= 11.1 |Feb precipitation mm= 8.1 |Mar precipitation mm= 8.7 |Apr precipitation mm= 8.3 |May precipitation mm= 7.7 |Jun precipitation mm= 14.0 |Jul precipitation mm= 23.2 |Aug precipitation mm= 24.4 |Sep precipitation mm= 22.1 |Oct precipitation mm= 14.5 |Nov precipitation mm= 10.0 |Dec precipitation mm= 10.0 |year precipitation mm= <!-- Average number of rainy days --> |unit rain days= <!-- If entering the average number of days, then the unit requirement should be used, because this varies between countries. E.g. 0.1 in, 0.01 in. --> |Jan rain days=0 |Feb rain days=0 |Mar rain days=0 |Apr rain days=0 |May rain days=1 |Jun rain days=0 |Jul rain days=0 |Aug rain days=10 |Sep rain days=9 |Oct rain days=4 |Nov rain days=0 |Dec rain days=0 |year rain days=22 |Jan snow days=15 |Feb snow days=14 |Mar snow days=15 |Apr snow days=13 |May snow days=19 |Jun snow days=17 |Jul snow days=9 |Aug snow days=12 |Sep snow days=17 |Oct snow days=20 |Nov snow days=14 |Dec snow days=15 |year snow days=180 |source 1= Météo climat stats (povprečja in ekstremi, razen julijskega rekorda)<ref>{{navedi splet |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/listenormale-1981-2010-2-p239.php|title=Moyennes 1981-2010 Russie (Asie)|language=fr|access-date=2019-11-01}}</ref> Roshidromet (julijski rekord)<ref name="Roshydromet">{{navedi splet |url=http://www.pogodaiklimat.ru/climate/20087.htm |title=Climate of Golomyanniy |access-date=1 November 2019 |publisher=Vreme in podnebje (Погода и климат) |language=ru}}</ref> |source 2=Weather Reports (povprečno število dni s padavinami)<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.weatherreports.com/Russia/Ostrov_Golomjannyj |title=Weather Data for Golymyanniy Meteorological Station|publisher=Weather Reports|access-date=2019-11-01}}</ref> }} === Flora in favna === Biotska raznovrstnost pada od juga proti severu. V splošnem porašča otoke le skromna arktična [[tundra]], kjer prevladujejo [[lišaji]], ki pokrivajo 10–15 % z ledom neprekritega ozemlja na severu in dvakrat toliko na jugu. Poleg njih uspeva na Severni deželi nekaj deset vrst [[višje rastline|višjih rastlin]]. Ti omogočajo uspevanje sesalcev, kot so [[arktična lisica|arktične lisice]] in [[Tundrski volk|volkovi]], podlasice ter [[arktični belovrati leming]]i. V okoliških vodah so pogosti [[tjulnji]], medtem ko so [[mrož]]i redki. Tudi za [[ptiči|ptice]] so razmere dokaj neugodne, v večjem številu tu gnezdijo le [[grivasta gos|grivaste gosi]], [[morski prodnik]]i, [[ledni galeb|ledni]], [[triprsti galeb|triprsti]] in [[beli galeb]]i, [[črna njorka|črne njorke]] ter [[snežni strnad]]i.<ref name="EncArct"/> Razmere na južnem delu so dovolj ugodne, da živi tu majhna populacija [[severni jelen|severnih jelenov]], ki na otočju celo prezimi. Opazili so jih na Boljševiku, Otoku oktobrske revolucije in Pionirju, pri čemer natančno število ni znano. Populacija je verjetno izolirana od tiste na Tajmirju.<ref>{{cite journal | last=Mizin | first=Ivan A. | last2=Sipko | first2=Taras P. | last3=Davydov | first3=Andrey V. | last4=Gruzdev | first4=Alexander R. | title=The wild reindeer (Rangifer tarandus: Cervidae, Mammalia) on the arctic islands of Russia: a review | journal=Nature Conservation Research | volume=3 | issue=3 | year=2018 | doi=10.24189/ncr.2018.040 | page=1–14}}</ref> == Zgodovina == [[slika:Severnaya Zemlya - raising of the Russian flag in 1913.jpg|thumb|Dvig ruske zastave ob odkritju otoka leta 1913]] Otočje je leta 1913 odkril ruski raziskovalec [[Boris Vilkicki]], ki je vodil arktično hidrografsko odpravo (1910–1915) s parnima [[ledolomilec|ledolomilcema]] ''Tajmir'' in ''Vajgač'', njegova naloga je bila raziskati severno plovno pot od izliva [[Jenisej]]a do [[Beringov preliv|Beringovega preliva]]. 2. septembra 1913 je odprava med poskusom obplutja ledene plošče najprej odkrila nizek otoček in ga poimenovala Otok carjeviča Alekseja (zdaj Mali Tajmir) jugovzhodno od glavnine otočja, naslednji dan pa so zagledali strmo obalo na severu. Zaradi ledu niso mogli ugotoviti razsežnosti novoodkritega kopnega, zato je sprva veljalo, da je celotno otočje en sam velik otok. Dobilo je ime Dežela carja Nikolaja II. po takratnem ruskem carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]] Člani odprave so se 4. septembra 1913 izkrcali na rtu Berg na vzhodu Otoka oktobrske revolucije in Vilkicki je slovesno razglasil ozemlje za rusko posest. Kasneje se je izkazalo za zadnje veliko geografsko odkritje na svetu in največji uspeh odprave.<ref>{{cite journal |last=Barr |first=William |year=1975 |title=A Tsarist Attempt at Opening the Northern Sea Route: The Arctic Ocean Hydrographic Expedition, 1910-1915 |journal=Polarforschung |volume=45 |issue=1 |pages=51-64 |hdl=10013/epic.29422 |url=http://epic.awi.de/Publications/Polarforsch1975_1_6.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101016154350/http://epic.awi.de/Publications/Polarforsch1975_1_6.pdf |archivedate=2010-10-16}}</ref> Po strmoglavljenju monarhije v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so otočje preimenovali v Severno deželo. Po tistem ga je obiskalo nekaj [[cepelin]]ov. Šele odprava [[Nikolaj Urvancev|Nikolaja Urvanceva]] in [[Georgij Ušakov|Georgija Ušakova]] v letih 1931–1933 je odkrila, da gre za [[otočje]].<ref name="Regnum">{{navedi novice |url=https://regnum.ru/news/832455.html |title=Депутаты ЗС Красноярского края против переименования островов архипелага Северная Земля |trans-title=Delegati zakonodajnega zbora Krasnojarskega okraja proti preimenovanju otokov Severne dežele |work=Regnum.ru |date=2007-03-24 |accessdate=2022-04-14}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cntraveler.com/story/siberias-severnaya-zemlya-islands-are-the-last-charted-territory-on-earth |title=Discovering Siberia's Severnaya Zemlya Islands, the Last Charted Territory on Earth |last=Jennings |first=Ken |date=2016-11-14 |work=Condé Nast Traveler |accessdate=2022-04-14}}</ref> V drugi polovici 20. stoletja je Sovjetska zveza organizirala dve večletni glaciološki ekspediciji (1962–1969 in 1974–1988) in vzdrževala meteorološke postaje ter majhno vojaško postojanko na Severni deželi, po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] pa je otočje obiskalo tudi nekaj zahodnih znanstvenih odprav in turistov.<ref name="EncArct"/> Na Boljševiku rusko podjetje Sezar prek svoje podružnice Sezar-Arktika od leta 2009 izkorišča naplavna nahajališča [[zlato|zlata]] v površinskih kopih. V ta namen so postavili prebivališča za delavce in zgradili osnovno infrastrukturo v bližini zaliva Solnečnaja ob južni obali.<ref>{{navedi splet |url=https://thebarentsobserver.com/en/arctic-mining/2021/08/worlds-northernmost-gold-miners-expand-big-dig-bolshevik-island |title=World's northernmost gold miners expand digging at Bolshevik Island |first=Atle |last=Staalesen |date=2021-08-26 |work=The Barents Observer |accessdate=2022-04-15}}</ref> V začetku 21. stoletja je [[Duma (parlament)|duma]] takratnega [[Tajmirsko avtonomno okrožje|Tajmirskega avtonomnega okrožja]] podala predlog o preimenovanju vsega otočja po članih dinastije [[Romanovi|Romanov]], a je bil predlog zavrnjen. Leta 2007 je bil Tajmir pridružen [[Krasnojarski okraj|Krasnojarskemu okraju]], pod katerega zdaj spada celotno otočje.<ref name="Regnum"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Severnaya Zemlya|Severna dežela}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna dežela| ]] [[Kategorija:Otočja Rusije]] [[Kategorija:Otočja v Arktičnem oceanu]] [[Kategorija:Krasnojarski okraj]] as14i0jdnh06lw7zd69775puzhmwoge 0 517372 6683012 6263083 2026-05-30T15:29:32Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683012 wikitext text/x-wiki {{Infobox Islands | disputed = yes | name =Otok Kunašir<br /> Кунаши́р<br />国後島 | image_name = Мыс Столбчатый. После заката.jpg | image_caption = Rt Stolbčati na zahodni strani otoka | pushpin_map = Rusija#Japonska | map_caption = Leka otoka Kunašir | native_name = {{nobold|{{native name list |tag1=ru |name1=Кунаши́р |tag2=ja |name2=国後島 |tag3=ain |name3=キナシㇼ}}}} | location = [[Ohotsko morje]] | map_image = Kurily Kunashir.svg | coordinates = {{koord|44|07|N|145|51|E|type:isle|display=inline,title}} | archipelago = [[Kurilsko otočje]] | area_km2= 1490 | length_km= 123 | width_km= od 4 km do 30 | highest_mount = Tjatja | elevation_m= 1819 | country = Rusija | country_admin_divisions_title_1 = [[Federalni subjekti Rusije|Federalni subjekt]] | country_admin_divisions_1 = [[Sahalinska oblast]] | country_admin_divisions_title_2 = Rajon | country_admin_divisions_2 = Južno-Kurilski | country_largest_city = | country_largest_city_population = | country_leader_title = | country_leader_name = | population = okoli 7000 | population_as_of = 2007 | density_km2= | ethnic_groups = | additional_info = | country1 = Japonska | country1_admin_divisions_title_1 = Prefektura | country1_admin_divisions_1 = [[Hokaido]] | country1_admin_divisions_title_2 = Podprefektura | country1_admin_divisions_2 = Nemuro }} [[File:Kunashir Island (Kunashirito) Relief Map, SRTM-1.jpg|250px|thumb|Topografska karta otoka]] [[File:Kunashir Island.jpg|thumb|240px|Reka Sulfuric]] [[File:Kunashir Island 2010.jpeg|thumb|240px|Obala Kunaširja: fotografija ruskega predsednika Dmitrija Medvedeva, november 2010]] '''Otok Kunašir''' ({{jezik-ru|Кунаши́р|Kunashír}}; {{jezik-ja|国後島, |Kunashiri-tō}}; Ainu クナシㇼ, latinizirano ''Kunasir''), ki morda pomeni ''Črni otok'' ali ''Travnati otok'' v jeziku ljudstva [[Ainu]], je južni otok [[Kurilsko otočje|Kurilskega otočja]]. Otok zahtevata tako [[Rusija]] kot [[Japonska]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ga je osvojila [[Sovjetska zveza]]. == Geografija == Kunašir leži med prelivom otoka Kunašir, Katarina, Izmena in Južni Kuril. Otok Kunašir je viden z bližnjega japonskega otoka [[Hokaido]], od katerega ga loči preliv Nemuro. *Površina: 1.490 km² *Dolžina: 123 km *Širina: 4–30 km Otok Kunašir tvorijo štirje [[vulkan]]i, ki so bili ločeni otoki, a so jih od takrat združila nizko ležeča območja z jezeri in vročimi izviri. Vsi ti vulkani so še vedno aktivni: Tjatja (Chachadake (爺爺岳), 1819 m), Smirnov (''Вулкан Смирнова'', 1189 m), Mendelejev (rusko ''Менделе́ева'', japonsko ''Rausu-san'' ( 羅臼山), 882 m) in Golovnin (rusko ''Головнин'', japonsko Tomari-yama ( 泊山), 535 m).<ref>[http://www.mindat.org/loc-156801.html Volcanoes]</ref> Otok je sestavljen iz vulkanskih in kristalinskih kamnin. === Okolje === Podnebje je vlažno celinsko z zelo močnimi padavinami predvsem jeseni in močnim sezonskim nihanjem z najvišjimi temperaturami avgusta in septembra. Vegetacijo večinoma sestavljajo [[smreka|smrekovi]], [[bor (drevo)|borovi]], [[jelka (rod)|jelkini]] in mešani listopadni gozdovi z lianami in grmovjem Kurilskega bambusa. Gore so pokrite z grmičevjem [[breza|breze]] in sibirskega bora (''Pinus pumila''), zelnatimi cvetovi ali golimi skalami. Na otoku Kunaširi so bila julija 2001 najdena jedra stoletnih hrastov (''Quercus crispula'').<ref>{{cite journal |last1=Jacoby |first1=G. |last2=Solomina |first2=O. |last3=Frank |first3=D. |last4=Eremenko |first4=N. |last5=D'Arrigo |first5=R. |title=Kunashir (Kuriles) Oak 400-year reconstruction of temperature and relation to the Pacific Decadal Oscillation |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |date=2004 |volume=209 |issue=1–4 |pages=303–311 |doi=10.1016/j.palaeo.2004.02.015|bibcode=2004PPP...209..303J }}</ref> === Pomembno območje za ptice === [[Mednarodno pomembna območja za ptice]] (BirdLife International) je Kunašir, skupaj s sosednjo verigo manjših Kurilskih otokov, priznal kot pomembno območje za ptice (IBA), saj otok podpira populacije različnih ogroženih vrst ptic, vključno s številnimi vodnimi pticami, morskimi pticami in selivkami.<ref name=bli> {{navedi splet |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/lesser-kuril-ridge-and-kunashir-island-iba-russia-(asian)|title= Lesser Kuril Ridge and Kunashir Island|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 7 February 2021}}</ref> == Zgodovina == Klan Matsumae je leta 1754 ustanovil ribiško in trgovsko območje Kunašir (国後場所, ''Kunashiri-basho'').<ref>戸祭由美夫『絵図に見る幕末の北辺防備：五稜郭と城郭・陣屋・台場』古今書院、2018年、71頁（Tomatsuri Yumio, ''Japanese Military Architectures around the Coast of Yezo Province in the Nineteenth Century'', (Tokyo: Kokon Shoin Publishers Ltd), p.71. {{ISBN|9784772220248}}）</ref> Upravni urad ribiškega in trgovskega mesta je v Tomariju (zdaj Golovnino). Območje ribiškega in trgovskega mesta Kunašir so sestavljali otoki Kunašir, Iturup in Urup. Leta 1789 je bil otok Kunašir eden od krajev bitke Menaši-Kunaširi, v kateri so se ljudstvo Ainu uprli japonskim trgovcem in kolonistom. Ruski pomorščak, vice admiral [[Vasilij Mihajlovič Golovnin]] je leta 1811 poskušal narediti zemljevid in raziskati otok, a so ga japonske oblasti prijele in je preživel dve leti v zaporu. 1. septembra 1945 ali dan pred podpisom dokumentov o predaji iz druge svetovne vojne 2. septembra 1945 je Sovjetska zveza v skladu z dogovori, doseženimi na [[Jaltska konferenca|konferenci na Jalti]], napadla in zasedla Kurilske otoke. To se je zgodilo po tem, ko se je Sovjetska zveza odrekla sovjetsko-japonskemu paktu o nevtralnosti, ki je bil podpisan aprila 1941 in Japonski napovedala vojno 9. avgusta 1945 (formalno je sam pakt ostal v veljavi do 13. aprila 1946). Čeprav se je Japonska po posvetovanju strinjala, da bo v okviru pogodbe iz San Francisca leta 1951 odstopila svoje terjatve do Kurilskih otokov, japonska vlada že od sredine 1950-ih trdi, da južni otoki niso del predanih Kurilskih otokov. == Naselja == Največje naselje na otoku Kunašir je Južno-Kurilsk, upravno središče okrožja Južno-Kurilski. == Gospodarstvo == Primarna gospodarska dejavnost je ribiška industrija. Otok ima pristanišče poleg Južno-Kurilska. Otok Kunašir ima geotermalno elektrarno Mendeleevskaya GeoPP z zmogljivostjo 1,8 MW.<ref> "2007 Survey of Energy Resources" (PDF). World Energy Council 2007. 2007. Archived from the original (PDF) on 9 April 2011. Retrieved 23 January 2011. </ref> Otok oskrbuje letališče Mendelejevo. == Prebivalstvo == Po potresu leta 1994 je približno ena tretjina prebivalstva otoka Kunašir odšla in se ni vrnila. Do leta 2002 je bilo na otoku približno 7800 prebivalcev. Skupno prebivalstvo spornih Kurilskih otokov je bilo takrat približno 17.000.<ref>Yuzhno-Kurilsk Journal; Between Russia and Japan, a Pacific Tug of War&nbsp;— The New York Times, 2002</ref> == Sklici == {{sklici}} ===Splošne reference=== *{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101223043232/http://www.oceandots.com/pacific/kuril/kunashir.php |date=December 23, 2010 |title=Geographic data }} *[https://web.archive.org/web/20071120050330/http://vn.vladnews.ru/issue540/Special_reports/Flights_to_Kunashir_Island_banned Flights to Kunashir Island banned] ==Zunanje povezave== {{commons category|Kunashir|Kunashir Island}} *[http://land.worldcitydb.com/sakhalinskaya_ã¢â€â™_in_russian_federation_state.html Sakhalin Oblast] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Pacifiški otoki]] [[Kategorija:Otočja Rusije]] [[Kategorija:Sahalinska oblast]] lb7t5ttrtdd37iaerfz6i0zgausfykd 0 517996 6683011 6290375 2026-05-30T15:24:11Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |location=[[Malostonski zaliv]], [[Jadransko morje]] |country=[[Bosna in Hercegovina]] |map=Bosna in Hercegovina | coordinates = {{Coord|42.91149|17.59868|region:BA_type:country|display=it|qid=|name=|notes=|format=|nosave=}} | population =0 }} '''Mali Školj''' je nenaseljen otoček v [[Malostonski zaliv|Malostonskem zalivu]], ki se nahaja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in z bližnjim otočkom [[Veliki Školj (Klek)|Veliki Školj]] predstavlja edina dva otoka v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripadata Bosni in Hercegovini.{{Sfn|Arnaut|2014|pp=160-164}} Začasen potek morske meje med Bosno in Hercegovino in [[Hrvaška|Hrvaško]] je bil določen leta 1999. [[Neumski sporazum]] o začasni meji sta podpisala [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], ki ni bil ratificiran zaradi pojavljanja polemik o lastništvu teh dveh otokov in rta polotoka [[Klek (polotok)|Klek]]. Hrvaška izpodbija veljavnost sporazuma in ga zahteva kot svoje ozemlje. == Sklici == <references /> == Viri == * {{navedi knjigo|author=Arnaut|first=Damir|url=https://books.google.com/books?id=Gz6PAgAAQBAJ&q=Veliki+%C5%A0kolj|title=The Limits of Maritime Jurisdiction|chapter=Adriatic Blues: Delimiting the Former Yugoslavia's Final Frontier|publisher=Koninklijke Brill NV ([[Martinus Nijhoff Publishers]], 2013)|year=2014|editor=Clive H. Schofield|editor2=Seokwoo Lee|editor3=Moon-Sang Kwon|location=Leiden|pages=160–164|isbn=9789004262591|language=en}} [[Kategorija:Otoki Bosne in Hercegovine v Jadranskem morju]] [[Kategorija:Sporna ozemlja]] dzmhvqnf9z72frugbnhtvqbnpoem9qr 0 518016 6683015 6627841 2026-05-30T15:37:15Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |archipelago=[[Flegrejsko otočje]] |map=Kampanija |location=[[Neapeljski zaliv]], [[Tirensko morje]] |coastline_km=34 |width_km=10 |length_km=7 |highest_mount=Monte Epomeo |elevation_m=788 |area_km2=46,2 |population=60.000 |density_km2=1.300 |image=Isla de Isquia (cropped).jpg |image_caption=Satelitska slika otoka }} '''Ischia''' ([ískja], neapeljsko [ˈiʃkjə]) je [[vulkanski otok]] v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]]. Leži na severnem koncu [[Neapeljski zaliv|Neapeljskega zaliva]], približno 30 kilometrov od mesta [[Neapelj]]. Je največji izmed [[Flegrejsko otočje|Flegrejskih otokov]], [[Trapez|trapezne]] oblike, meri približno 10 km od vzhoda proti zahodu in 7 km od severa proti jugu ter ima približno 34 km obale in površino 46,3 km². Skoraj v celoti je gorata, najvišji vrh je Monte Epomeo (788 m).<ref>{{Navedi novice|work=Princeton Encyclopedia of Classical Sites|title=Mount Epomeo}}</ref> Otok je zelo gosto poseljen, s 60&nbsp;000 prebivalci (več kot 1300 prebivalcev na kvadratni kilometer).  Ischia je ime glavne [[Italijanske občine|občine]] na otoku. Druge so Barano d'Ischia, Casamicciola Terme, Forio, Lacco Ameno in Serrara Fontana. === Prireditve === Na otoku poteka junija ali julija Ischia Film Festival, mednarodno tekmovanje filmov, ki namenjajo posebno pozornost pokrajini in kulturni identiteti krajev, v katerih so bili posneti.<ref>https://filmfreeway.com/IschiaFilmFestival</ref> == Sklici == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Flegrejsko otočje]] [[Kategorija:Gradovi v Italiji]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] 6gux5csfpbaxhs2xek6rjm94vnsptou 0 518206 6683038 6679282 2026-05-30T16:10:51Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683038 wikitext text/x-wiki {{zapomen|naselje v Goriških brdih|Barbana, Brda}} {{Infobox Islands | name = Otok Barbana | image_name = Barbana 01.jpg | image_caption = | map = Italija | map_caption = Otok Barbana | location = [[Gradeška laguna]] | type = | area_km2 = 0,03 | coastline_km = | elevation_m = 2 | country = [[Italija]] | country_admin_divisions_title = [[italijanske pokrajine|Pokrajina]] | country_admin_divisions = [[Goriška pokrajina (Italija)]] | country_admin_divisions_title_1 = [[Italijanske dežele|Dežela]] | country_admin_divisions_1 = [[Furlanija - Julijska krajina]] }} '''Barbana''' je [[Otok|otok]] na vzhodnem koncu [[Gradeška laguna|Gradeške lagune]]. To je mesto ''Santuario di Barbana'', starodavnega marijanskega svetišča, katerega izvor sega v leto 582, ko je Elia, oglejski patriarh, zgradil cerkev blizu koče puščavnika iz Trevisa po imenu Barbanus. Otok, do katerega se vozijo potniške ladjice iz bližnjega [[Gradež (Italija)|Gradeža]], naseljuje majhna skupnost [[frančiškani|frančiškanskih bratov]]. == Opis == Razprostira se na približno treh hektarjih in približno pet kilometrov od [[Gradež (Italija)|Gradeža]], stalno naseljeno skupnostjo [[Benediktinci|benediktinskih menihov]]. Ime verjetno izvira iz Barbana, [[Puščavnik|puščavnika]] iz [[6. stoletje|6. stoletja]], ki je živel v kraju in je okoli sebe zbral skupnost [[menih]]ov. Nastanek otoka je relativno nov: Gradeška laguna je nastala med [[5. stoletje|5.]] in [[7. stoletje|7.]] stoletjem na območju, ki ga je prej zasedlo kopno. Na tem mestu je bil v rimskih časih tempelj [[Apolon|Apolona]] Belena in verjetno karantensko območje bližnjega [[Oglej|oglejskega]] pristanišča. Majhen gozd se razprostira na zahodni strani otoka in pokriva več kot polovico njegove površine: najpogostejše vrste so [[Navadni koprivovec|navadni koprivovec]], [[Obmorski bor|obmorski borovci]], [[Magnolija|magnolije]], [[Cipresa|ciprese]], [[Brest (drevo)|bresti]]. Otok je z Gradežem povezan z redno trajektno linijo, ki odpelje iz Canale della Schiusa (potovanje traja približno 20 minut plovbe), opremljen pa je tudi z majhnim pristaniščem in je dostopen tudi z zasebnimi prevoznimi sredstvi. == Umetnost in arhitektura == Sodobna cerkev je bila zgrajena v [[neoromanska arhitektura|neoromanskem slogu]] v začetku 20. stoletja. Starodavni ostanki vključujejo dva rimska [[steber|stebra]] iz prve cerkve in [[relief (umetnost)|relief]] iz 10. stoletja, ki prikazuje [[Jezus Kristus|Jezusa]]. ''Kronan Marijin kip'' je iz 15. stoletja, 17. stoletje pa predstavlja več [[oltar]]jev in slik, med njimi tudi ena iz šole [[Tintoretto|Tintoretta]]. V gozdu pri cerkvi je bila leta 1854 na mestu, kjer je bila najdena izvirna Marijina podoba, zgrajena majhna kapelica (''Cappella dell'apparizione''). [[Krstilnik]] cerkve podpira lik Hudiča, izklesan v rdečem [[marmor]]ju. Je delo Claudia Granzotta, frančiškanskega brata in znanega verskega umetnika iz sredine 20. stoletja.<ref name=SP>{{navedi splet|url=http://www.perillos.com/asmodeus_2.html |work=Société Périllos |title=The case of the devil, Part 2: Asmodeus' family |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130828120449/http://www.perillos.com/asmodeus_2.html |archivedate=2013-08-28 }}</ref> Katoliška cerkev ga je razglasila za blaženega in razmišlja o kanonizaciji. == Galerija == <gallery> Image:Santuario-madonna-di-barbana.jpg|marijino svetišče Image:colonne-antico-santuario.jpg|Stebri iz 6. st. Image:Interior-of-barbana-church.jpg|Notranjost cerkve. </gallery> == Glej tudi == * [[Gradež (Italija)]] * [[Gradeška laguna]] * [[Sveta Marija]] * [[Frančiškani]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Antonio Boemo e P. Marciano Fontana, ''Barbana'', AIAT di Grado e Aquileia, 2004. * Matteo Kuhar, ''Aquileia, Grado, Barbana'', Santuario di Barbana Editrice, 1995. * Rosella Zoff, ''E qui mi costruirete una chiesa. Leggende e santuari mariani nel Friuli Venezia Giulia'', Goriziana, 1991. * Rino Cammilleri, ''Tutti i giorni con Maria, calendario delle apparizioni'', Milano, Edizioni Ares, 2020 ISBN 978-88-815-59-367 * Marino Gamba, ''Apparizioni Mariane'', Edizioni Segno, 1999 ISBN 978-88-7282-433-7 == Zunanje povezave == {{commons category|Barbana}} * [https://www.santuariodibarbana.it Uradno spletno mesto svetišča Santuario di Barbana] (italijanščina) * [https://www.sanfrancescopatronoditalia.it/notizie/ofitalia/santuario-di-barbana--casa-di-esercizi--casa-del-pellegrino-9374 Svetišče Santuario di Barbana - Casa di Esercizi - Casa del Pellegrino] (italijanščina) * [http://www.santuaricristiani.iccd.beniculturali.it/Common/dettaglio.aspx?idsantuario=316 Kartica o Barbani v popisu krščanskih svetišč v Italiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210507011650/http://www.santuaricristiani.iccd.beniculturali.it/Common/dettaglio.aspx?idsantuario=316 |date=2021-05-07 }} (italijanščina) [[Kategorija:Otoki Italije v Jadranskem morju]] [[Kategorija:Pokrajina Gorica]] {{normativna kontrola}} c62artikranxa7dr8uim1cr3f9gj8gs 1 518766 6683160 5695044 2026-05-30T22:53:11Z ~2026-32138-26 260827 /* Podvojena zastava */ nov razdelek 6683160 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022 | uporabnik = Zm05gamer | tema = Politika | država = Črna gora}} == Podvojena zastava == Ne verjamem, da sta SR Črna gora in SR Srbija imeli enaki zastavi. Nekaj ni v redu tukaj. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32138-26|&#126;2026-32138-26]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32138-26|pogovor]]) 00:53, 31. maj 2026 (CEST) pyj6ioxqy2xpuqkxiewrlxyzulpxh23 0 521967 6683027 6627846 2026-05-30T16:01:42Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Otok svetega Pavla |image_name=Île Saint-Paul.jpg |image_caption=Otok svetega Pavla s Quille Rock v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_map = StPaul Map.png |map=Indijski ocean |map_caption=Zemljevid Île Saint-Paul |nickname= |location= [[Indijski ocean]] |coordinates = {{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=8.3 | area_footnotes = <ref>{{cite web |url = https://rmgsc.cr.usgs.gov/gie/gie.shtml |title = Global Island Explorer |website = rmgsc.cr.usgs.gov |access-date = 14 Nov 2024}}</ref> |length_km=5 |width_km= | highest_mount = [[Crête de la Novara]] | elevation_m = 268 |population=0 | country = Francija | country_admin_divisions_title = [[Francoska južna in antarktična ozemlja|Čezmorsko ozemlje]] | country_admin_divisions = {{flag|Francoska južna in antarktična ozemlja}} | country_admin_divisions_title_1 = Okrožje | country_admin_divisions_1 = [[Saint Paul and Amsterdam Islands]] | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |Part_of = [[Francoska južna in antarktična ozemlja|French Austral Lands and Seas]] |ID = 1603bis-003 |Year = 2019 |Criteria = Naravni: vii, ix, x }} }} '''Otok svetega Pavla''' (''Île Saint-Paul'') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km². Otok leži približno 90 km južno od večjega [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] 55 km², 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok svetega Pavla je [[vulkanski otok]] trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral [[krater]], se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 metrski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok svetega Pavla so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. Ladja ''São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od [[Sumatra|Sumatre]]. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Otok so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, [[škuner]] ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulnje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova vključujejo ruševine koč in napise.<ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na otoku, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako otok svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na otoku dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera z napisom »Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844«. Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala [[rastlinstvo]], [[živalstvo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref><ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica|HMS ''Megaera'' na otoku svetega Pavla.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS ''Megaera''. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih rešili. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010).<ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink= |title=Atlas of Remote Islands|url=https://archive.org/details/atlasofremoteisl0000scha|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=[https://archive.org/details/atlasofremoteisl0000scha/page/n57 54]|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na otoku, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela otok svetega Pavla in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in [[Malgaši|Malgašev]], da bi na otoku postavili tovarno konzerv jastogov, ''La Langouste Française''. Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in [[skorbut]]a: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' (pozabljeni na sv. Pavlu).<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je na otoku obtičala posadka francoske ribiške ladje. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, so po naključju ujeli 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev (''Arctocephalus tropicalis''), [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov (''Eudyptes chrysocome''). Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], divjimi kunci (''Oryctolagus cuniculus''), prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst viharnikov. Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Ptice subtropske lege otoka se razlikuje od ptic subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice otoka svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona - ''Pachyptila salvini'') in viharniku ''Pterodroma macroptera'', da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov pingvinov severnih skakačev (''Eudyptes moseleyi''), približno 20 parov sajastih albatrosov (''Phoebetria fusca''), nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri'') in majhno število avstralazijskih ganetov (''Morus serrator''), pravljičnih prionov (''Pachyptila turtur''), [[mali viharnik|malih viharnikov]] (''Puffinus assimilis'') in [[vražji viharnik|vražjih viharnikov]] (''Ardenna carneipes''), [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in [[črnoperuta čigra|čigre]] ''Onychoprion fuscatus''. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrsta z amsterdamsko raco (''Anas marecula'') ali ločen takson. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * [[Travišča, savana in makija zmernega pasu]] == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * {{Navedi knjigo|editor=LeMasurier, W.E.|editor2=Thomson, J.W. |title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|url=https://archive.org/details/volcanoesofantar0000unse|publisher=American Geophysical Union|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5}} * {{Navedi knjigo|chapter=Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories |title=Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives |url=https://archive.org/details/turningtideeradi0000unse |editor1=Veitch, C.R. |editor2=Clout, M.N. |author1=Micol, T.|author2=Jouventin, P. |year=2002 |publisher=IUCN |location=Gland, Švica |isbn=978-2-8317-0682-5 |pages=[https://archive.org/details/turningtideeradi0000unse/page/n208 199]–205}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{Commons category}}   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] d9hg4r5y4rht5x68uhm00kt8uu87q7a 0 524380 6683004 5979654 2026-05-30T15:05:30Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683004 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Moneron | image_name = Moneron_Island.jpg | image_caption = Pogled na otok Moneron | map = Rusija | map_caption = Lega na zemljevidu Rusije | native_name = Монерон | location = [[Ruski Daljni vzhod]], [[Japonsko morje]] | area_km2 = 30 | highest_mount = Staricki | elevation_m = 429 | country = Rusija | country_admin_divisions_title = [[Oblast (geografija)|Oblast]] | country_admin_divisions = [[Sahalinska oblast]] | population = 0 | population_as_of = 2022 }} '''Moneron''' ({{Jezik-ru|Монерон}}, [[japonščina|japonsko]] 海馬島 ''Kaibato'' oziroma トド島 ''Tododžima'') je majhen [[otok]] brez stalnega prebivalstva, ki leži v [[Japonsko morje|Japonskem morju]], enem izmed [[robno morje|robnih morij]] [[Tihi ocean|Tihega oceana]], v bližini zahodne obale otoka [[Sahalin]]. V upravnem smislu je del [[Sahalinska oblast|Sahalinske oblasti]] znotraj [[Rusija|Ruske federacije]]. Otok so najprej poselili pripadniki ljudstva [[Ainu]], ki so ga poimenovali ''Todomoširi''. Evropejci so ga odkrili v poznem 18. stoletju, nakar je bil dolga leta, skupaj s Sahalinom, kamen spotike med [[Ruski imperij|Ruskim imperijem]] in [[Japonska|Japonsko]]. Po koncu [[rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]] je med letoma 1905 in 1945 uradno pripadal Japonski, nato pa po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] postal del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. ==Geografija in biologija== Površina Monerona znaša približno 30 km², medtem ko najvišja vzpetina sega 429 metrov nad gladino morja. Otok je dolg 7,2 in širok 5,6 kilometra. Oddaljen je približno 44 kilometrov od južnega dela zahodne obale Sahalina in približno 76 kilometrov od pristaniškega mesta Nevelsk na Sahalinu. Moneron je edina kopenska masa v [[Tatarski preliv|Tatarskem prelivu]], ki leži severno od osrednjega dela Japonskega morja. Ob jasnem vremenu pogled sega do japonskega vulkanskega otoka Riširi.<ref name="russiabeyond">{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/travel/2013/07/31/moneron_island_pristine_marine_life_on_the_border_28521.html |title=Moneron Island: Pristine marine life on the border |accessdate=1. oktobra 2022 |date=1. avgust 2013 |work=Russia Beyond |first=Aleksei |last=Yaroshevsky |language=en }}</ref> Moneron v sedanjosti nima stalnih človeških prebivalcev. Na njem najdemo bujno vegetacijo in približno 150 vrst morskih ptic, medtem ko v okoliških vodah živijo različne vrste rib in drugih vodnih živali. K temu prispeva vpliv toplega [[Kurošio|toka Cušima]] in podnebje, ki je zaradi tega bolj ugodno kot na primerljivih zemljepisnih širinah v Tihem oceanu, medtem ko so kamniti [[klif]]i na obalah Monerona primeren prostor za gnezdenje morskih ptic. ==Zgodovina== Prvotni prebivalci otoka so bili pripadniki ljudstva [[Ainu]], ki so ga v svojem jeziku poimenovali ''Todomoširi'', kar pomeni 'otok [[morski levi|morskih levov]]'. V 18. stoletju je prišel pod oblast japonskih [[daimjo]]jev iz klana Macumae, nakar je bil znan kot ''Išijokotan''. Ime ''Moneron'' prav tako izhaja iz 18. stoletja. Do otoka je leta 1787 priplul francoski pomorščak Jean-François de La Pérouse in ga poimenoval po glavnem inženirju odprave Paulu Moneronu, ki je nato dobil nalogo izdelati zemljevid otoka, vendar je bil prvi natančen zemljevid Monerona izdelan šele leta 1867, ko so otok obiskali ruski hidrografi. Vodja odprave je bil podpisan kot K. Staricki, po njem pa je bil poimenovan najvišji vrh Monerona. Otok je bil takrat prvič uvrščen na zemljevid [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].<ref name="russiabeyond"></ref> Po koncu [[rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]] leta 1905 je Moneron skupaj z delom Sahalina, ki leži južno od 50. vzporednika, postal del Japonske, kar je bilo določeno v mirovni pogodbi iz Portsmoutha. Japonci so otok leta 1907 poimenovali ''Kaibato'', kar je [[japonščina|japonski]] prevod njegovega izvirnega imena v jeziku ljudstva Ainu, znan pa je bil tudi kot ''Tododžima'', kar je izgovarjava besede, ki pomeni morskega leva v jeziku ljudstva Ainu. V upravnem smislu je pripadal prefekturi Karafuto vse do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Japonska je na Moneronu obsežno črpala naravne vire in hkrati gradila infrastrukturo. Po letu 1910 se je začelo poseljevanje otoka. Iz drugega desetletja 20. stoletja so tudi najstarejše stanovanjske hiše, meteorološka postaja in svetilnik, ki obstajajo še danes. Svetilnik je bil zgrajen leta 1914. Med Moneronom in Sahalinom je že takrat potekal podmorski telefonski kabel, dolg približno 50 kilometrov. Leta 1936 je na Moneronu živelo približno 900 stalnih prebivalcev. Skupaj s sezonskimi delavci v ribiški panogi je poleti na otoku bivalo kar 2000 ljudi. Razvito je bilo tudi [[gozdarstvo]], medtem ko so bila na severu Monerona urejena polja [[riž]]a s sistemom za namakanje, ki obstaja še danes. Zaradi hitrega črpanja naravnih virov je gospodarstvo otoka že pred začetkom druge svetovne vojne postalo nevzdržno. Leta 1945 je na Moneronu ostalo le še okrog 200 stalnih prebivalcev, vendar je bil otok med drugo svetovno vojno strateški pomemben tako za Japonsko kot za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Kljub temu, da ne obstajajo dokumenti, v katerih bi bili omenjeni oboroženi spopadi med Japonci in Sovjeti za prevzem oblasti nad Moneronom, so tam še danes številni grobovi sovjetskih vojakov iz tega časa.<ref name="russiabeyond"></ref> [[Slika:Tourist complex on Moneron Island.JPG|sličica|Turistični objekti na Moneronu]] Otok je po koncu druge svetovne vojne postal del Sahalinske oblasti znotraj Sovjetske zveze, medtem ko mu je bilo leta 1946 uradno vrnjeno ime ''Moneron''. V tem času je bila na njegovem jugu urejena ribja tovarna, medtem ko je leta 1959 na njem živelo nekaj več kot 500 ljudi. Zaradi večje donosnosti je bila ribiška dejavnost kmalu zatem premeščena iz zalivov okrog Sahalina na odprte dele Tihega oceana ter je prišlo do zaprtja ribje tovarne na Moneronu. V naslednjem desetletju so na tem otoku še naprej črpali nafto in pridobivali krmo iz njegove bujne vegetacije. V sredini sedemdesetih let 20. stoletja na Moneronu ni bilo več nobenega stalnega prebivalca, nakar je otok postal zaprto vojaško območje. Pomanjkanje stalnih človeških prebivalcev na Moneronu je večinoma pozitivno vplivalo na živalski in rastlinski svet tako na otoku kot v okoliških vodah. V bližini Monerona je 1. septembra 1983 strmoglavilo [[potniško letalo]] [[Boeing 747]], ki je opravljalo let 007 Korean Air Linesa iz [[New York]]a v [[Seul]] z vmesnim postankom v [[Anchorage]]u na [[Aljaska|Aljaski]]. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je potniško letalo, ki je zaradi napake pilotov med nastavitvijo [[avtopilot]]a nepooblaščeno priletelo v sovjetski [[zračni prostor]], sestrelil [[lovsko letalo|lovec]] [[Suhoj Su-15]] [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|sovjetskih letalskih sil]], katerega pilot je bil prepričan, da je šlo za [[Združene države Amerike|ameriško]] [[vohunsko letalo]]. Umrlo je vseh 269 ljudi na krovu potniškega letala.<ref>{{Navedi epizodo|title=Target Is Destroyed|series=Mayday|network=Discovery Channel Canada / National Geographic Channel|season=9|number=5|year=2010}}</ref> Leta 2006 je Rusija na Moneronu uredila objekte za turiste, nato pa je Sahalinska oblast v naslednjem letu 2007 otoku podelila status narodnega naravnega parka. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{zbirka}} [[Kategorija:Otoki Rusije]] [[Kategorija:Pacifiški otoki]] [[Kategorija:Sahalinska oblast]] {{normativna kontrola}} fy9wshnuxwfmmli3sy9e1uownxwr7qv 0 525124 6683048 6280301 2026-05-30T16:31:13Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Fenoskandija | local_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:88% |Fennoskandien ([[Švedščina|švedsko]]) |Fennoskandia ([[finščina|finsko]], [[norveščina|norveško]], [[Karelščina|karelisko]], [[Vepščina|vepsko]]) |Feennaskandii ([[samijski jeziki|Sami]]) |{{native name|smn|Fennoskandiija}} |{{native name|sms|Fääʹnnoskandd}} |{{native name|ru|Фенноскандия}} }} | image_name = Scandinavia M2002074 lrg.jpg | image_caption = Fenoskandja marca 2022 | image_alt = | image_map = Fennoscandia (orthographic projection).svg | map_alt = | map_width = | map_caption = | elevation_m = 2.469 | elevation_footnotes = | coordinates = {{coord|63|N|17|E|source:wikidata|display=inline,title}} | highest_mount = [[Galdhøpiggen]] | etymology = ''Fennia'' (Finska) + ''Scandia'' (Skandinavija) | location = [[Severna Evropa]] | type = polotok | country = {{flag|Norveška}} | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = | country_largest_city_population = | country1 = {{flag|Švedska}} | country1_admin_divisions_title = | country1_admin_divisions = | country1_largest_city_population = | country2 = {{flag|Finska}} | country2_admin_divisions_title = Avtonomna regija | country2_admin_divisions = {{flag|Åland}} | country3 = {{flag|Rusija}} | country3_admin_divisions_title = Ruske republike | country3_admin_divisions = [[Murmanska oblast]], [[republika Karelija]] in deli [[Leningrajska oblast|Leningrajske oblasti]] | demonym = }} '''Fenoskandija''' ([[finsko]], [[švedsko]] in {{Jezik-no|Fennoskandia}}, {{Jezik-ru|Фенноскандия}}, ''Fennoskandija'') je evropski polotok, ki obsega [[Skandinavija|Skandinavijo]], polotok [[Kola (polotok)|Kola]], [[Finska|Finsko]] in [[Karelija|Karelijo]].<ref>{{navedi knjigo|title=The Oxford Handbook of the Archaeology and Anthropology of Hunter-Gatherers |editor-first1=Vicki |editor-last1=Cummings |editor-first2=Peter |editor-last2=Jordan |editor-first3=Marek |editor-last3=Zvelebil |editor-link3=|location=Oxford; New York |publisher=Oxford University Press |date=2014 |pages=838}}</ref> Administrativno v grobem obsega [[Finska|Finsko]], [[Norveška|Norveško]] in [[Švedska|Švedsko]], <ref>{{cite journal|author-first1=Sten |author-last1=Lavsund |author-first2=Tuire |author-last2=Nygren |author-first3=Erling |author-last3=Solberg |date=2003 |url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-140524869.html |title=Status of moose populations and challenges to moose management in Fennoscandia |journal=Alces |archive-url=https://web.archive.org/web/20070306140352/http://www.highbeam.com/doc/1G1-140524869.html |archive-date=6. marca 2007 |via=HighBeam Research}}</ref> ter [[Murmanska oblast|Murmansko oblast]], večji del [[Republika Karelija|Republike Karelije]] in severne dele [[Leningrajska oblast|Leningrajske oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ime polotoka je sestavljeno iz [[Latinščina|latinskih]] besed ''Fennia'' (Finska) in ''Scandia'' (Skandinavija).<ref>{{navedi splet |url=http://www.yourdictionary.com/fennoscandia |title=Fennoscandia [fen′ō skan′dē ə] |website=Your Dictionary |publisher=LoveToKnow, Corp. |access-date=20. aprila 2015}}</ref> Izraz je prvi uporabil finski [[geolog]] Wilhelm Ramsay leta 1898.<ref>{{cite journal |author-last=De Geer |author-first=Sten |author-link= |year=1928 |title=Das geologische Fennoskandia und das geographische Baltoskandia |trans-title=The geological Fennoscandia and the geographical Baltoscandia |url=https://dspace.ut.ee/bitstream/handle/10062/15327/geologische_de_geer_ocr.pdf?sequence=5&isAllowed=y |access-date=22. aprila 2018 |journal=Geografiska Annaler |publisher=Swedish Society for Anthropology and Geography |volume=10 |pages=119–139 |oclc=604361828 |language=de}}</ref> Geološko je polotok nekaj posebnega, ker je zgrajen iz [[arhaik |arhajskega]] [[granit]]a in [[gnajs]]a z zelo malo [[apnenec|apnenca]], v nasprotju s sosednjimi območji Evrope. Podoben izraz Fenoskandinavija se včasih ponekod uporablja za označevanje kulturno ali politično podobnih držav Finske s Švedsko, Norveško in [[Danska|Dansko]], čeprav slednja ne leži na polotoku Fenoskandija.<ref>{{cite journal|title=Bulletin – Canadian Library Association |volume=20 |publisher=Canadian Library Association |date=1963 |pages=179}}</ref><ref>{{cite dictionary|url=https://www.oed.com/view/Entry/69278 |title=Fennoscandia, n. |dictionary=Oxford English Dictionary Online |edition=2. |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |date=december 2019 |access-date=10. februarja 2020}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Polotoki Evrope]] [[Kategorija:Skandinavija]] gfrsddahjfd0k12w606d37s223n4hnj 0 525319 6683035 6263889 2026-05-30T16:07:37Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje otok | name = Dedžima | image_name = | image_caption = | map_image = Plattegrond van Deshima.jpg | map_caption = Namišljeni pogled iz ptičje perspektive na postavitev in strukture Dedžime (kopirano iz lesene grafike Tošimaja Bundžiemona iz leta 1780 in objavljeno v Bijzonderheden over Japan Isaaca Titsingha (1824/25) | native_name = {{lang|ja|出島}} | location = [[Tihi ocean]] | country = [[Japonska]] | country_admin_divisions_title = [[Nagasaki]] }} [[File:2017 model dejima museum volkenkunde.jpg|thumb|Model Dedžime v muzeju Volkenkunde v Leidnu, 2017]] [[File:DejimaInNagasakiBay.jpg|thumb|right|''Dedžima in zaliv Nagasaki'', približno 1820. Upodobljeni sta dve nizozemski ladji in številne kitajske trgovske džunke.]] [[File:Nagasaki bay siebold.jpg|thumb|right|''Pogled na otok Dedžima v zalivu Nagasaki'' (iz Sieboldovega ''Nippon'', 1897)]] [[File:Dutch personnel and Japanese women watching an incoming towed Dutch sailing ship at Dejima by Kawahara Keiga.jpg|thumb|''Philipp Franz von Siebold (s Takijem in njegovim otrokom Ine) opazuje prihajajočo nizozemsko ladjo v Dedžimi''. Slika Kavahare Keige med letoma 1823 in 1829]] [[File:Nagasaki Dejima C1771.jpg|thumb|Osrednji del rekonstruirane Dedžime]] '''Dedžima''' (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi '''Cukišima''' (築島, »zgrajeni otok«),<ref>V starih zahodnih dokumentih spremenljivo latinizirano kot ''Deshima'', ''Decima'', ''Decuma'', ''Desjima'', ''Dezima'', ''Disma'' ali ''Disima''.</ref> je bil umetni [[otok]] ob [[Nagasaki]]ju na [[Japonska|Japonskem]], ki je služil kot trgovska postaja za [[Portugalska|Portugalce]] (1570 –1639) in nato [[Nizozemska|Nizozemce]] (1641–1854).<ref>{{navedi splet|url=http://www.japanvisitor.com/japan-city-guides/dejima-nagasaki|title=Dejima Nagasaki {{!}} JapanVisitor Japan Travel Guide|website=www.japanvisitor.com|language=en|access-date=2018-05-06}}</ref> 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem [[obdobje Edo|obdobju Edo]] (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake.<ref>{{navedi splet |last=Goss |first=Rob |title=The Wild West Outpost of Japan's Isolationist Era |url=https://www.smithsonianmag.com/history/the-wild-west-outpost-of-japans-isolationist-era-180980070/ |access-date=2022-06-25 |website=Smithsonian Magazine |language=en}}</ref> Dedžima, ki je obsegala 120 m × 75 m ali 9000 m², je nastala leta 1636 tako, da so izkopali kanal skozi majhen polotok in ga povezali s celino z majhnim mostom. Otok je zgradil [[Šogunat Tokugava]], katerega izolacionistična politika je skušala ohraniti obstoječi družbenopolitični red tako, da je tujcem prepovedala vstop na Japonsko, medtem ko je večini Japoncev prepovedala odhod. Dedžima je nastanila portugalske trgovce in jih ločila od japonske družbe, medtem ko bi še vedno omogočala donosno trgovino z Zahodom. Po uporu večinoma katoliških spreobrnjencev so bili leta 1639 vsi Portugalci izgnani, Nizozemci pa so bili leta 1641 preseljeni v Dedžimo, čeprav pod strožjim nadzorom: javno izražanje krščanstva je bilo prepovedano, stiki med nizozemskimi in japonskimi trgovci pa strogo regulirani. Do sredine 19. stoletja so bili Nizozemci edini zahodnjaki z ekskluzivnim dostopom do japonskega blaga ter v manjši meri do družbe in kulture. Dedžima je posledično igrala ključno vlogo v japonskem gibanju ''[[rangaku]]'' (蘭學, »nizozemsko učenje«), organiziranem znanstvenem prizadevanju za učenje [[nizozemščina|nizozemskega jezika]], da bi razumeli zahodno znanost, medicino in tehnologijo.<ref>{{navedi splet |title=rangaku {{!}} Japanese history {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/rangaku |access-date=2022-06-25 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Po Kanagavski pogodbi leta 1854, ki je Japonsko v celoti odprla za zunanjo trgovino in diplomatske odnose, je bila Dedžima ukinjena in pozneje združena v mesto Nagasaki z melioracijo zemlje. Leta 1922 je bila »Nizozemska trgovska postaja Dedžima« označena za japonsko nacionalno zgodovinsko mesto in v 21. stoletju potekajo nenehna prizadevanja za obnovitev Dedžime kot otoka. == Zgodovina == Leta 1543 se je zgodovina neposrednega stika med Japonsko in Evropo začela s prihodom portugalskih trgovcev, ki so jih viharji zanesli na [[Tanegašima|Tanegašimo]], danes eden izmed otokov Ōsumi, ki pripada prefekturi Kagošima. Šest let pozneje je jezuitski misijonar [[Frančišek Ksaverij]] pristal v [[Kagošima|Kagošimi]]. Sprva so imeli portugalski trgovci sedež v Hiradu, vendar so se preselili v iskanju boljšega pristanišča. Leta 1570 se je ''[[daimjo]]'' Ōmura Sumitada spreobrnil v katolištvo (za svoje krščansko ime je izbral Bartolomeu) in sklenil dogovor s Portugalci o razvoju Nagasakija; kmalu je bilo pristanišče odprto za trgovino. Leta 1580 je Sumitada dal pristojnost Nagasakija [[Družba Jezusova|jezuitom]], Portugalci pa so pridobili dejanski [[monopol]] nad trgovino s [[svila|svilo]] s Kitajsko preko [[Macao|Macaua]]. Šogun [[Tokugava Iemicu]] je leta 1634 odredil gradnjo umetnega otoka, da bi naselil portugalske trgovce, ki so živeli v Nagasakiju in preprečil širjenje njihove vere. To je bil eden od mnogih [[edikt]]ov, ki jih je Iemicu izdal med letoma 1633 in 1639 in ublažil stike med Japonsko in drugimi državami. Vendar pa se je vlada Tokugava leta 1639 kot odgovor na vstajo pretežno krščanskega prebivalstva v regiji Šimabara-Amakusa odločila Portugalce izgnati. Od leta 1609 je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] vodila trgovsko postajo na otoku Hirado. Odhod Portugalcev je pustil nizozemske zaposlene v ''Vereenigde Oostindische Compagnie'' (VOC) kot edine zahodnjake s trgovskim dostopom do Japonske. 33 let so lahko razmeroma svobodno trgovali. V največjem obsegu je trgovska postojanka Hirado (平戸オランダ商館, ''Hirado Oranda Šōkan'') pokrivala veliko območje.<ref>Edo-Tokyo Museum exhibition catalog. (2000). "A Very Unique Collection of Historical Significance: The Kapitan (the Dutch Chief) Collection from the Edo Period – The Dutch Fascination with Japan", p. 206.</ref> V letih 1637 in 1639 so bila na območju trgovske postaje Hirado zgrajena kamnita skladišča. Letnice krščanske dobe so bile vklesane na kamnitih delih novih skladišč in leta 1640 so bile uporabljene kot pretveza za rušenje stavb in selitev trgovske postaje v Nagasaki.<ref>Dutch Trading Post Heritage Network, 2021. [https://www.dtphn.org/hirado Hirado].</ref> Z izgonom zadnjega Portugalca leta 1639 je Dedžima postala propadla trgovska postaja in brez letnega trgovanja s portugalskimi ladjami iz Macaua je gospodarstvo Nagasakija močno trpelo. Vladni uradniki so Nizozemce prisilili, da so se preselili iz Hirada v Dedžimo pri Nagasakiju.<ref name=" ETM207">Edo-Tokyo Museum exhibition catalog, p. 207.</ref> Od leta 1641 naprej so smele na Japonsko pripluti samo kitajske in nizozemske ladje, pristanišče Nagasaki pa je bilo edino pristanišče, v katerega so lahko vstopile. == Organizacija == Na upravni ravni je bil otok Dedžima del mesta Nagasaki. 25 lokalnih japonskih družin, ki so imele v lasti zemljo, je od Nizozemcev prejelo letno najemnino. Dedžima je bil majhen otok, 120 krat 75 metrov,<ref>Ken Vos – The article "Dejima als venster en doorgeefluik" in the catalog (Brussels, 5 October 1989 – 16 December 1989) of the exhibition Europalia 1989: "Oranda: De Nederlanden in Japan (1600–1868)"</ref> povezan s celino z majhnim mostom, varovanim na obeh straneh in z vrati na nizozemski strani. Na njem so bile hiše za približno dvajset Nizozemcev, skladišča in bivališča za japonske uradnike. Nizozemce je opazovalo več japonskih uradnikov, vratarjev, nočnih čuvajev in nadzornika (''otona'' 乙名) s približno petdesetimi podrejenimi. Številni trgovci so dobavljali blago, služilo pa je približno 150 tolmačev (''cūdži'' 通詞). Vse jih je moral plačati VOC. Kot mesto Nagasaki je bila Dedžima pod neposrednim nadzorom Eda preko guvernerja (''Nagasaki bugjō''). Vsaka ladja, ki je prispela v Dedžimo, je bila pregledana. Njena jadra so zadržali Japonci, dokler ladje niso izpustili. Zaplenili so nabožne knjige in orožje. Krščanske cerkve so bile na otoku prepovedane in Nizozemci niso smeli opravljati nobenih verskih obredov. Kljub finančnemu bremenu vzdrževanja izolirane postojanke na Dedžimi je bila trgovina z Japonsko za Nizozemce zelo donosna, saj je na začetku prinašala 50 % ali več dobička. Trgovina je v 18. stoletju upadla, saj sta lahko le dve ladji na leto pristali v Dedžimi. Po bankrotu Vzhodnoindijske družbe leta 1795 je nizozemska vlada prevzela menjavo z Japonsko. Časi so bili še posebej težki, ko je bila Nizozemska (takrat imenovana [[Batavska republika]]) pod [[Prvo Francosko cesarstvo|francosko napoleonsko oblastjo]]. V Dedžimi so bile pretrgane vse vezi z domovino in nekaj časa je bil to edini kraj na svetu, kjer je plapolala nizozemska zastava. Šefa trgovinske postaje VOC na Japonskem so Nizozemci imenovali ''Opperhoofd'' (vrhovni glavar v nizozemščini), Japonci pa ''Kapitan'' (iz portugalščine ''capitão''). Ta opisni naslov se ni spremenil, ko je VOC bankrotiral in je trgovanje z Japonsko nadaljevala nizozemska indijska družba v Bataviji. V skladu s pravili ''[[Sakoku]]'' [[Šogunat Tokugava|Šogunata Tokugava]] je moral VOC vsako leto prenesti in zamenjati ''opperhoofda'' z novim. In od vsakega se je pričakovalo, da bo odpotoval v [[Edo (mesto)|Edo]], da bi se poklonil šogunu. == Trgovina == Prvotno so Nizozemci trgovali predvsem s svilo, bombažem in ''materia medica'' iz Kitajske in Indije, kasneje pa je postal pomembnejši sladkor. Iz Formoze (sodobni [[Tajvan]]) so na Japonsko prepeljali tudi jelenove kože in kožo morskega psa, iz Evrope pa tudi knjige, znanstvene instrumente in številne druge redkosti. V zameno so nizozemski trgovci kupovali japonski [[baker]], [[srebro]], [[kafra|kafro]], [[porcelan]], lakirane predmete in [[riž]]. K temu je bila dodana osebna trgovina zaposlenih VOC na Dedžimi, ki je bila pomemben vir dohodka za njih in njihove japonske kolege. Japoncem so od konca 18. do začetka 19. stoletja prodali več kot 10.000 tujih knjig o različnih znanstvenih temah. Ti so postali osnova znanja in dejavnik v gibanju ''[[Rangaku]]'' ali nizozemsko učenje. == Ladje == V dveh stoletjih poselitve, od 1641 do 1847, je v Dedžimo priplulo skupaj 606 nizozemskih ladij. * Prvo obdobje, od leta 1641 do 1671, je bilo precej svobodno in vsako leto je bilo v povprečju sedem nizozemskih ladij (12 se jih je v tem obdobju potopilo). * Od leta 1671 do 1715 je smelo približno pet nizozemskih ladij vsako leto obiskati Dedžima. * Od leta 1715 sta bili vsako leto dovoljeni le dve ladji, leta 1790 pa je bil to število zmanjšano na eno, leta 1799 pa ponovno povečano na dve ladji. * Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] (1803–1815), v katerih je Nizozemsko zasedla Francija, nizozemske ladje niso plule neposredno na Japonsko zaradi možnosti, da bi jih zajele ladje kraljeve mornarice. Zanašali so se na »nevtralne« ameriške in danske ladje. Nizozemsko je priključil [[Napoleon Bonaparte]] (1810–1813), medtem ko je Britanija zavzela več nizozemskih kolonialnih posesti in po invaziji na Javo leta 1811 je bila Dedžima edini kraj na svetu, kjer je še vedno plapolala nizozemska zastava, kot je ukazal komisar Hendrik Doeff. * Leta 1815 je bila [[Nizozemska vzhodna Indija]] vrnjena pod nadzor Nizozemske in reden nizozemski trgovski promet je bil ponovno vzpostavljen. == Trgovinska politika == Dvesto let tujim trgovcem na splošno ni bilo dovoljeno oditi iz mesta Dedžima v Nagasaki. Japonskim civilistom je bil prav tako prepovedan vstop v Dedžimo, razen tolmačem, kuharjem, mizarjem, uradnikom in ''žensk za užitek'' iz čajnic Marujama. Te ''jūdžo'' so od leta 1642 ročno izbirali Japonci, pogosto proti njihovi volji. Od 18. stoletja je bilo nekaj izjem od tega pravila, zlasti po doktrini Tokugave Jošimuneja o spodbujanju evropskih praktičnih znanosti. Nekaj ''Oranda-jukijem'' ("tistih, ki so ostali pri Nizozemcih") je bilo dovoljeno ostati dlje časa, vendar so se morali redno javljati japonski stražarski postaji. Enkrat na leto so se Evropejci v spremstvu smeli udeležiti slovesnosti v svetišču Suva. Včasih so bili zdravniki, kot so [[Engelbert Kaempfer]], [[Carl Peter Thunberg]] in [[Philipp Franz von Siebold]], poklicani k visokim japonskim pacientom z dovoljenjem oblasti.<ref>''In the context of Commodore Perry's "opening" of Japan in 1853, American naval expedition planners incorporated reference material written by men whose published accounts of Japan were based on first-hand experience. J. W. Spaulding brought with him books by Japanologists Engelbert Kaempfer, Carl Peter Thunberg, and Isaac Titsingh.'' Screech, T. (2006). ''Secret Memoirs of the Shoguns: Isaac Titsingh and Japan, 1779–1822'', p. 73.</ref> Od 18. stoletja je Dedžima postala znana po vsej Japonski kot središče medicine, vojaške znanosti in astronomije. Mnogi [[samuraj]]i so tja potovali zaradi »nizozemskih študij« (''Rangaku''). Poleg tega je bil ''Opperhoofd'' obravnavan kot predstavnik tributarne države, kar je pomenilo, da je moral obiskati in se pokloniti šogunu v Edu. Nizozemska delegacija je v Edo potovala vsako leto med letoma 1660 in 1790, nato pa enkrat na štiri leta. Ta pravica je bila kitajskim trgovcem zavrnjena. Dolgotrajno potovanje do šogunskega dvora je prekinilo dolgčas nizozemskega bivanja, a je bilo drago. Vladni uradniki so jim vnaprej in podrobno povedali, katera (draga) darila pričakujejo na dvoru, kot so [[astrolab]]i, par [[očala|očal]], [[teleskop]]i, [[globus]]i, medicinski instrumenti, medicinske knjige ali eksotične živali in tropske ptice. V zameno je nizozemska delegacija od šoguna dobila nekaj daril. Ob prihodu v Edo so morali ''Opperhoofd'' in njegovo spremstvo (običajno njegov pisar in zdravnik) počakati v Nagasakiju (長崎屋), njihovem obveznem prebivališču, dokler niso bili poklicani na dvor. Med vladavino nekoliko ekscentričnega šoguna Tokugave Cunajošija naj bi izvajali nizozemske plese in pesmi za zabavo šoguna, pravi Engelbert Kaempfer. Priložnost približno dvo- do tritedenskega bivanja v prestolnici pa sta izkoristila tudi za izmenjavo znanja z učenimi Japonci in za ogled mesta v spremstvu. == Novitete uvedene na Japonsko == [[File:Dejima Scenes of Life in the Dutch Factory Handscroll Part 18th century.png|thumb|''Prizor igranja badmintona v Dedžimi'', ok. 18. stoletja]] [[File:DejimaBillard.jpg|thumb| Nizozemec igra biljard v Dejima, pribl. 19. stoletje]] * [[Fotografija]], prva predavanja o fotografiji, ki jih je Japoncem leta 1856 dal otoški zdravnik dr. J. K. van den Broek. * [[Badminton]], šport, ki izvira iz Indije, so v 18. stoletju uvedli Nizozemci; omenjeno je v ''Sayings of the Dutch''. * [[Biljard]] so na Japonskem uvedli v Dedžimi leta 1764; na slikah Kavahara Keiga (川原慶賀) je označen kot »miza za udarce žoge« (玉突の場). * Zdi se, da je bilo [[pivo]] uvoženo v obdobju izolacije. Nizozemski guverner Doeff je svoje pivo izdeloval v Nagasakiju po prekinitvi trgovine med napoleonskimi vojnami. Lokalna proizvodnja piva se je začela na Japonskem leta 1880. * Deteljico so na Japonskem uvedli Nizozemci kot znak za embalažo za lomljiv tovor. Japonci so jo poimenovali »bela embalaža« (シロツメクサ), glede na njene bele cvetove. * [[Kava|Kavo]] so na Japonskem predstavili Nizozemci pod imenom ''Moka'' in ''koffie''. Slednje ime se pojavlja v japonskih knjigah iz 18. stoletja. Siebold se nanaša na japonske ljubitelje kave v Nagasakiju okoli leta 1823. * Najstarejši [[klavir]] na Japonskem je predstavil Siebold leta 1823, kasneje pa ga je dal trgovcu po imenu Kumaja (熊谷). Klavir je danes na ogled v umetniškem muzeju Kumaja (熊谷美術館) v mesu Hagi. * Barvo ([[katran]]), ki se uporablja za ladje, so uvedli Nizozemci. Prvotno nizozemsko ime (''pek'') je prevzelo tudi japonsko (''Penki''/ペンキ). * [[Zelje]] in [[paradižnik]] so v 17. stoletju uvedli Nizozemci. * [[Čokolada]] je bila predstavljena med letoma 1789 in 1801; omenjena je kot pijača v hišah užitka Marujama. == Center za usposabljanje Nagasaki == [[File:NagasakiNavalTrainingCenter.jpg|thumb|right| Center za usposabljanje Nagasaki, v Nagasakiju, poleg Dedžime (v ozadju)]] Po prisilnem odprtju Japonske s strani komodorja ameriške mornarice Perryja leta 1854 je ''bakufu'' nenadoma povečal svoje stike z Dedžimo, da bi pridobil znanje o zahodnih metodah ladjarstva. Center za usposabljanje Nagasaki (長崎海軍伝習所, ''Nagasaki Kaigun Denšūšo''), Inštitut za pomorsko usposabljanje, je leta 1855 ustanovila vlada šōguna na vhodu v Dedžime, da bi omogočila največji stik z nizozemskim pomorskim znanjem in izkušnjami. Center je bil opremljen s prvim japonskim parnikom ''[[Kankō Maru]]'', ki ga je istega leta dodelila nizozemska vlada. Bodoči admiral Enomoto Takeaki je bil eden od študentov centra za usposabljanje. == Rekonstrukcija == [[File:C1870`s Nagasaki Dejima Island.png|thumb|left| Pogled na otok Dedžima, pribl. 1870]] Trgovska postojanka Nizozemske vzhodnoindijske družbe v Dedžimi je bila ukinjena, ko je Japonska leta 1858 sklenila [[Kanagavska pogodba|Kanagavsko pogodbo]] z ZDA. S tem je bila Dedžima v času nacionalne izolacije ukinjena kot edino okno Japonske v zahodni svet. Od takrat se je otok razširil z melioracijo in združil v Nagasaki. Obsežna prenova pristanišča Nagasaki leta 1904 je zakrila njegovo prvotno lokacijo.<ref name="ETM47">Edo-Tokyo Museum exhibition catalog, p. 47.</ref> Prvotni obris otoka Dedžima je bil označen z zakovicami; a ko bo obnova napredovala, bo območje otoka lažje videti na prvi pogled. [[File:Edo-era Dejima within modern Nagasaki.jpg|thumb|right| Meje otoka Dedžima iz obdobja Edo (obrobljene rdeče) znotraj sodobnega mesta Nagasaki]] Danes je Dedžima delo v teku. Otok je bil leta 1922 razglašen za nacionalno zgodovinsko mesto, vendar so nadaljnji koraki sledili počasi. Restavratorska dela so se začela leta 1953, vendar je ta projekt zamrl. Leta 1996 se je začela obnova Dedžime z načrti za rekonstrukcijo 25 stavb v njihovem stanju iz zgodnjega 19. stoletja. Za boljši prikaz pahljačaste oblike Dedžima je projekt predvideval obnovo le delov obdajajočega zidu nasipa, ki je nekoč obdajal otok. Uporabili naj bi stavbe, ki so ostale iz obdobja Meidži. Leta 2000 je bilo dokončanih in odprtih za javnost pet stavb, vključno s prostorom namestnika proizvodne četrti. Spomladi 2006 so bili dokončani rezidenca glavnega šefa, urad japonskih uradnikov, prostori glavnega uradnika, skladišče št. 3 in morska vrata. Trenutno je na celotnem območju obnovljenih približno 10 stavb. Leta 2017 je bilo obnovljenih šest novih stavb in most Omotemon-Baši (stari most na kopno). Most je bil uradno odprt ob navzočnosti članov japonske in nizozemske kraljeve družine.<ref>{{navedi splet|url=https://hollandkyushu.com/en/project/opening-ceremony-omotemon-bashi-bridge/|title=Opening ceremony Omotemon-bashi Bridge|website=hollandkyushu.com|language=en-US|access-date=2018-01-25|archive-date=2018-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125134700/https://hollandkyushu.com/en/project/opening-ceremony-omotemon-bashi-bridge/|url-status=dead}}</ref> Dolgoročno načrtovanje predvideva, da bo Dedžima z vseh štirih strani obdana z vodo; njegova značilna pahljačasta oblika in vsi njeni obrežni zidovi bodo v celoti obnovljeni. Ta dolgoročni načrt bo vključeval obsežno urbanistično prenovo tega območja. Da bi Dedžimo ponovno spremenili v otok, bo treba preusmeriti reko Nakašima in premakniti del ceste 499. == Vodje trgovskih postaj (Opperhoofden)[edit] ''Opperhoofd'' je nizozemska beseda (množina ''opperhoofden''), ki dobesedno pomeni »vrhovna glava«. Japonci so šefe trgovskih postaj imenovali ''kapitan'', kar izhaja iz portugalskega ''capitão'' (prim. latinsko ''caput'', glava). V svoji zgodovinski rabi je beseda guvernerski naziv, primerljiv z angleškim ''Chief factor'', za glavnega izvršnega direktorja nizozemske ''factory'' v smislu trgovske postaje, ki jo vodi faktor, tj. agent. == Galerija == <gallery widths="180px" heights="120px"> File:Dutchmen with Courtesans Nagasaki c1800.jpg|''Nizozemci s Keiseis'' (kurtizanami), Nagasaki, ok. 1800 File:HendrikDoeffJapan.jpg|Hendrik Doeff in balijski služabnik v Dejima, japonska slika, ok. začetek 19. stoletja File:Nagasaki Dejima C1821.jpg|Spomenik, ki ga je v Dedžimi postavil Siebold v čast Kaempferju in Thunbergu File:Dejima-scale-model.jpg|Maketa nizozemske trgovske postaje na ogled v Dedžima (1995) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== * Blomhoff, J. C. (2000). ''The Court Journey to the Shogun of Japan: From a Private Account by Jan Cock Blomhoff''. Amsterdam * Blussé, L. ''et al.'', eds. (1995–2001) ''The Deshima {{sic}} Dagregisters: Their Original Tables of Content''. Leiden. * Blussé, L. ''et al.'', eds. (2004). ''The Deshima Diaries Marginalia 1740–1800.'' Tokyo. * Boxer. C. R. (1950). ''Jan Compagnie in Japan, 1600–1850: An Essay on the Cultural, Artistic, and Scientific Influence Exercised by the Hollanders in Japan from the Seventeenth to the Nineteenth Centuries''. Den Haag. * François Caron (1671). ''A True Description of the Mighty Kingdoms of Japan and Siam''. London. * Hendrik Doeff, Hendrik. (1633). ''Herinneringen uit Japan''. Amsterdam. [Doeff, H. "Recollections of Japan" ({{ISBN|1-55395-849-7}})] * Edo-Tokyo Museum exhibition catalog. (2000). ''A Very Unique Collection of Historical Significance: The Kapitan (the Dutch Chief) Collection from the Edo Period—The Dutch Fascination with Japan''. Catalog of "400th Anniversary Exhibition Regarding Relations between Japan and the Netherlands", a joint project of the Edo-Tokyo Museum, the City of Nagasaki, the National Museum of Ethnology, the National Natuurhistorisch Museum and the National Herbarium of the Netherlands in Leiden, Netherlands. Tokyo. * Leguin, F. (2002). ''Isaac Titsingh (1745–1812): Een passie voor Japan, leven en werk van de grondlegger van de Europese Japanologie''. Leiden. * Mitchell, David (2010). ''The Thousand Autumns of Jacob de Zoet''. London. * ''Nederland's Patriciaat'', Vol. 13 (1923). Den Haag. * Timon Screech (2006). ''Secret Memoirs of the Shoguns: Isaac Titsingh and Japan, 1779–1822''. London: RoutledgeCurzon. {{ISBN|0-7007-1720-X}} * Philipp Franz von Siebold (1897). ''Nippon.'' Würzburg / Leipzig.[http://www.unterstein.net/Toyoashihara-no-Chiaki-Nagaioaki-no-Mitsuho-no-Kuni/SieboldNippon.pdf Click link for full text in modern German] * Isaac Titsingh, I. (1820). ''Mémoires et Anecdotes sur la Dynastie régnante des Djogouns, Souverains du Japon''. Paris: Nepveau. * Titsingh, I. (1822). ''Illustrations of Japan; consisting of Private Memoirs and Anecdotes of the reigning dynasty of The Djogouns, or Sovereigns of Japan''. London: Ackerman. == Zunanje povezave == *[https://nagasakidejima.jp/ Dejima official website](Japanese) * [http://wolfgangmichel.web.fc2.com/serv/histmed/dejimasurgeons.htm Trading-post chiefs, surgeons, physicians and other employees at the VOC factories Hirado and Dejima]{{dead link|date=April 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Hendrick Hamel in Japan: [http://Hendrick-Hamel.henny-savenije.pe.kr/henny/Deshima.htm Deshima, layout and building placement] * [http://www.worldstatesmen.org/Japan.htm#Dejima WorldStatesmen – Japan] * New York Public Library Digital Gallery: Engelbert Kaempfer's map of Nagasaki harbor, 1727 [http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/id?481279 Deshima location] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] [[Kategorija:Obdobje Edo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1641]] o7f2ei0dh4urp41dp0rcoeeukdgf7h3 10 525847 6683247 6456738 2026-05-31T10:16:51Z Pinky sl 2932 +1 6683247 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Infopolja za zgradbe in objekte | title = [[Predloga:Infopolje|Infopolja]] za zgradbe in objekte | groupstyle = text-align:left; | bodyclass = hlist | group1 = Zgradbe | list1 = * [[Predloga:Infopolje Zgradba|zgradba]] * [[Predloga:Infopolje Elektrarna|elektrarna]] * [[Predloga:Infopolje Hotel|hotel]] * [[Predloga:Infopolje Knjižnica|knjižnica]] * [[Predloga:Infopolje Letališče|letališče]] * [[Predloga:Infopolje Muzej|muzej]] * [[Predloga:Infopolje Observatorij|observatorij]] * [[Predloga:Infopolje Planinska koča|planinska koča]] * [[Predloga:Infopolje Prizorišče|prizorišče]] * [[Predloga:Infopolje Šola|šola]] * [[Predloga:Infopolje Verska zgradba|verska zgradba]] ** [[Predloga:Infopolje Cerkev|cerkev]] ** [[Predloga:Infopolje Samostan|samostan]] * [[Predloga:Infopolje Vojaška zgradba|vojaška zgradba]] ** [[Predloga:Infopolje Kastrum|kastrum]] * [[Predloga:Infopolje Železniška postaja|železniška postaja]] | group2 = Objekti | list2 = * [[Predloga:Infopolje Cesta|cesta]] * [[Predloga:Infopolje Jez|jez]] * [[Predloga:Infopolje Most|muzej]] * [[Predloga:Infopolje Predor|predor]] * [[Predloga:Infopolje Spomenik|spomenik]] * [[Predloga:Infopolje Teleskop|teleskop]] | group3 = Glej tudi | list3 = * [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost|zgodovinska znamenitost]] * [[Predloga:Infopolje RKD|register kulturne dediščine]] }}<noinclude> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe| ]] [[Kategorija:Dokumentacijske predloge glej tudi]] </noinclude> qkqfghnsdkvy0s56rff0wcdgmk6k03g 0 526588 6683024 6473500 2026-05-30T15:50:25Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje otok | name = Aljaški polotok | native_name = Alaska Peninsula | image_name = Pavlof_Volcano_Alaska_Peninsula_NWR.jpg | image_caption = Izbruh ognjenika Mount Pavlof | map_image = Map_Alaska_Peninsula_NWR.png | map_caption = Zemljevid Aljaškega polotoka | location = [[Aljaska]], [[Beringovo morje]], [[Tihi ocean]] | length_km = 800 | width_km = | coastline_km = | highest_mount = Mount Pavlof | elevation_m = približno 2515 | country = Združene države Amerike | country_admin_divisions = [[Aljaska]] }} '''Aljaški polotok'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262333/aljaski-polotok |title=Termania - Slovar slovenskih eksonimov - Aljaški polotok |accessdate=16. novembra 2022}}</ref> ([[angleščina|angleško]] ''Alaska Peninsula'') je ozek [[polotok]] na severozahodu [[Združene države Amerike|ameriške]] zvezne države [[Aljaska]], ki se razteza približno 800 kilometrov od [[Aljaško gorovje|Aljaškega gorovja]] na severovzhodu do prvih otokov [[Aleuti|Aleutov]] na jugozahodu.<ref name="britannica">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Alaska-Peninsula |title=Alaska Peninsula |accessdate=16. novembra 2022 |work=Encyclopædia Britannica |language=en }}</ref> Aljaški polotok je naravna meja med [[Beringovo morje|Beringovim morjem]] in osrednjim delom [[Tihi ocean|Tihega oceana]] oziroma med [[Bristolski zaliv|Bristolskim]] in [[Aljaški zaliv|Aljaškim zalivom]]. V ameriških virih obstaja tudi ime '''Aleutski polotok''' (angleško ''Aleut Peninsula'' ali ''Aleutian Peninsula''), medtem ko se je v starejših [[Carska Rusija|ruskih]] virih ime Aljaški polotok ([[ruščina|rusko]] полуостров Аляска, ''poluostrov Aljaska'') nanašalo na celoten velik polotok na skrajnem severozahodu [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki v sedanjosti tvori večino ozemlja ameriške zvezne države Aljaska, z izjemo južnega »ročaja« in otokov. Aljaški polotok je eden treh večjih polotokov na zahodni obali Aljaske, skupaj s [[Kenai (polotok)|polotokom Kenai]] in [[Sewardov polotok|Sewardovim polotokom]]. == Geografija in podnebje == [[Slika:AKPen1.jpg|sličica|levo|[[munec|Munci]] in ognjenik Peulik]] Aljaški polotok se razteza od Aljaškega gorovja proti jugozahodu. [[Aleutsko gorovje]] je gorska veriga, ki se razteza po celotni dolžini Aljaškega polotoka in vsebuje več aktivnih [[ognjenik]]ov, ki so del [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. Tudi najvišji vrh tega gorovja, Mount Redoubt, je vulkan z nadmorsko višino 3108 metrov, vendar pa leži severovzhodno od Aljaškega polotoka. V sedanjosti je največ ognjeniških izbruhov na gori Mount Pavlof, ki ima nadmorsko višino 2515 ali 2518 metrov in leži na zahodu Aljaškega polotoka.<ref name="britannica"></ref><ref name="peaks">{{navedi splet |url=http://www.peaklist.org/USlists/AK5000.html |title=Alaska Ultra-Prominence |accessdate=16. novembra 2022 |work=peaklist.org |language=en }}</ref> Nekaj metrov nižji je Mount Veniaminof, ki leži na osrednjem delu Aljaškega polotoka.<ref name="peaks"></ref> Nadaljevanje Aleutskega gorovja po skrajni zahodni točki Aljaškega polotoka je [[otočni lok]] Aleuti. Južna obala Aljaškega polotoka je mesto stikanja [[pacifična plošča|pacifične]] in severnoameriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], kar je prispevalo k nastajanju neravnega in [[gora]]tega površja. Na severni obali je dežela ravna in [[močvirje|močvirna]], kar je posledica tisočletij stanovitne [[erozija|erozije]], pa tudi redne [[potres]]ne dejavnosti na celotnem Aljaškem polotoku. Severna obala je kalna in blatna, s pestro [[bibavica|bibavico]] in plitvim morjem, medtem ko je na južni obali bibavica slaba, morje pa globoko in bistro. Podnebje je oceansko in primerljivo s podnebjem na Aleutih. Na območju [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] primerljivo podnebje najdemo na [[Islandija|Islandiji]] in v [[Škotska|Škotski]]. Letna količina padavin je od 610 do 1650 milimetrov. Obalni predeli so pogosto izpostavljeni nevihtam, [[dež]]ju in pihanju močnih [[veter|vetrov]]. Pozimi se temperatura zraka giblje od -11 °C do 1 °C, poleti pa od 6 °C do 15 °C. Zmrzal se na višjih legah lahko pojavi neodvisno od letnega časa. Na Aljaškem polotoku je več manjših naselij z nekaj deset ali nekaj sto prebivalci. V vseh naseljih večinoma živijo pripadniki [[Aleuti (ljudstvo)|aljaških domorodnih plemen]], ki se vzdržujejo z ribolovom. == Rastlinstvo in živalstvo == Rastlinski in živalski svet Aljaškega polotoka je večinoma neokrnjen. To ozemlje je med najbolj ohranjenimi življenjskimi prostori divjih in avtohtonih živali v Severni Ameriki. Rastlinski svet je večinoma nizek. [[Trave]] in [[grm]]ovje na obalah in nižjih legah večinoma bujno poraščajo površje Aljaškega polotoka. Skoraj celotna južna obala je zavarovano območje [[tajga|tajge]]. Na obalah Aljaškega polotoka gnezdijo številne vrste morskih ptic, v okoliških vodah pa lahko najdemo različne vrste [[tjulnji|tjulnjev]] in [[kiti|kitov]] ter morsko vidro in [[morski levi|morske leve]]. Nekatere živalske vrste na Aljaškem polotoku so del populacij, ki živijo na širšem območju Beringovega morja. [[Grizli]] (''Ursus arctos horribilis'') in aljaški medved ali kodiak (''Ursus arctos middendorfi'') sta pogosti podvrsti [[rjavi medved|rjavega medveda]] na Aljaškem polotoku in okoliških otokih. Medvedi Aljaškega polotoka se prehranjujejo tudi s pacifiškim ali rdečim lososom (''Oncorhynchus nerka''), ki je pogosta ribja vrsta in lahko živi tako v številnih večjih jezerih na polotoku kot tudi v okoliških vodah. Med kopenske živali Aljaškega polotoka štejejo tudi [[los]]i in [[volk]]ovi, medtem ko je pogosta vrsta vodnih ptic barjanski snežni jereb (''Lagopus lagopus''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Alaska Peninsula}} *[http://www.ugashik.com/ Ugashik Area] *[https://web.archive.org/web/20051107073559/http://www.naco.org/Template.cfm?Section=Find_a_County&Template=%2Fcffiles%2Fcounties%2Fcounty.cfm&id=2164 Lake & Peninsula Borough] *[http://www.lpsd.com/ Lake and Peninsula School District] *[http://www.aktrekking.com/AKpen.html Alaska Peninsula Trek] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Aljaske]] [[Kategorija:Polotoki Združenih držav Amerike]] 85bhibqqq41kpfqpsn5takhtfln2ltl 0 526606 6683006 6426044 2026-05-30T15:10:15Z Pinky sl 2932 PP infopolje 6683006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje otok | name = Sewardov polotok | native_name = Seward Peninsula | image_name = Bendelebens Vista (7853634304).jpg | image_caption = Gorovje Bendeleben | map_image = Beringia - present day.png | map_width = 250 | map_caption = Sewardov polotok na zemljevidu | location = [[Aljaska]], [[Beringovo morje]] | type = | archipelago = | total islands = | major islands = | area_km2 = 53400 | length_km = 290 | width_km = 210 | coastline_km = | highest_mount = Mount Osborn | elevation_m = 1437 | country = Združene države Amerike | country_admin_divisions = [[Aljaska]] | population = | population_as_of = | density_km2 = | ethnic_groups = }} '''Sewardov polotok'''<ref name="sse">{{navedi splet |url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8266282/sewardov-polotok |title=Termania - Slovar slovenskih eksonimov - Sewardov polotok |accessdate=17. novembra 2022 }}</ref> ([[angleščina|angleško]] ''Seward Peninsula'') je velik [[polotok]] na severozahodni obali [[Združene države Amerike|ameriške]] zvezne države [[Aljaska]]. Meji na sever [[Beringovo morje|Beringovega morja]], leži pa južno od [[severni tečajnik|severnega tečajnika]] in [[Čukotski polotok|Čukotskega morja]]. Ima površino približno 53.400 km², širok je približno 210 kilometrov in dolg približno 290 kilometrov.<ref name="britannica-1">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Seward-Peninsula |title=Seward Peninsula |accessdate=17. novembra 2022 |work=Encyclopædia Britannica |language=en }}</ref> Sewardov polotok je ostanek [[Beringija|Beringije]], prazgodovinskega kopenskega mostu, ki je bil povezava med [[Azija|Azijo]] in [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. Po nekaterih prepričanjih so po tej poti med zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]] potekale številne selitve rastlin in živali med tema dvema celinama. Skrajna zahodna točka Sewardovega polotoka je Rt waleškega princa, ki leži na obali [[Beringov preliv|Beringovega preliva]]. Na nasprotni strani Beringovega preliva leži [[Čukotski polotok]], ki je najbolj vzhodna celinska točka [[Rusija|Rusije]] in Azije. Razdalja med Rtom waleškega princa in skrajno vzhodno točko Čukotskega polotoka na [[Dežnjovov rt|Dežnjovovem rtu]] znaša približno 85 kilometrov. Sredi Beringovega preliva sta [[Diomedova otoka]]. Sewardov polotok je, skupaj s [[Kenai (polotok)|polotokom Kenai]] in [[Aljaški polotok|Aljaškim polotokom]], eden treh večjih polotokov na severozahodni obali Aljaske. Glede na lego je najsevernejši med njimi. Poimenovan je bil po 24. [[državni sekretar Združenih držav Amerike|državnem sekretarju Združenih držav Amerike]] Williamu Henryju Sewardu, ki si je prizadeval za odkup Aljaske od [[Ruski imperij|Rusije]] leta 1867.<ref name="sse"/> ==Geografija in geologija== Sewardov polotok ima več geoloških značilnosti. Devil Mountain Lakes na njegovem severu so največja skupina [[ognjenik|vulkanskih]] jezer na svetu. So del vulkanskega polja Espenberg, nastala pa so zaradi podtalne eksplozije pare pred približno 21.000 leti. Na severu najdemo tudi skupino jezer Killeak in jezero White Fish, katerih lastnosti so primerljive. Na Sewardovem polotoku je tudi v sedanjosti več vrelcev, še en ostanek ognjeniške dejavnosti pa je polje strjene [[lava|lave]], imenovano Lost Jim Lava Flow, ki je nastalo pred več kot enim tisočletjem. Na jugu Sewardovega polotoka so štiri gorovja, katerih povprečna nadmorska višina je okrog 600 metrov. Nekaj vrhov je višjih od 900 metrov nad morjem.<ref name="britannica-1"/> Največje gorovje je Kigluaik, katerega del je tudi najvišji vrh na Sewardovem polotoku, Mount Osborn, ki ima nadmorsko višino 1437 metrov.<ref name="britannica-2">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Alaskan-Mountains |title=Alaskan mountains |accessdate=17. novembra 2022 |work=Encyclopædia Britannica |language=en }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=145 |title=Mount Osborn, Alaska |accessdate=17. novembra 2022 |work=Peakbagger.com |language=en }}</ref> Ostala tri gorovja so Bendeleben, Darby in York. Na območju gorovja Bendeleben so vidni sledi premikanja [[tektonska plošča|tektonskih plošč]], ki je prispevalo k nastanku vzpetin. Reke so številne, med najdaljše pa štejejo Koyuk, Kuzitrin, Niukluk, Fish, Tubuktilik, Kiwalik, Buckland in Agiupuk. Večinoma zmrznejo sredi oktobra, tajanje ledu pa poteka v drugi polovici maja. ==Prebivalstvo in okolje== Največje naselje na Sewardovem polotoku je Nome, ki leži na njegovi južni obali. Začetki tega naselja segajo v zlato mrzlico in leto 1898, ko se je hitro razvilo. Po popisu prebivalstva iz leta 1900 je imelo 12.488 prebivalcev in bilo največje naselje na Aljaski, po neuradnih ocenah pa je v njem živelo celo 20.000 ljudi, preden je število prebivalcev proti letu 1903 začelo naglo upadati, saj so bili izčrpani lahko dostopni naravni viri.<ref name="britannica-3">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Nome-Alaska |title=Nome, Alaska, United States|accessdate=17. novembra 2022 |work=Encyclopædia Britannica |language=en }}</ref> Danes Nome ima približno 3500 prebivalcev ter je edino naselje na Sewardovem polotoku, kjer živi več kot tisoč ljudi. Obstajajo številna druga naselja, ki imajo bodisi nekaj deset ali nekaj sto prebivalcev. Večja naselja Sewardovega polotoka so večinoma povezana s pomočjo manjših letališč. Nome je z nekaj naselij povezan tudi s cestami, vendar pa le do oddaljenosti približno 140 kilometrov. Kopenskih povezav z večjimi mesti na Aljaski ni. Nome je od največjega mesta [[Anchorage]] oddaljen približno 870 kilometrov.<ref name="britannica-3"/> Reke omogočajo lažjo pot do številnih težko dostopnih predelov Sewardovega polotoka ter so pomembna povezava za lov in ribolov, tako za prebivalce kot za turiste. V rekah Sewardovega polotoka najdemo številne vrste rib, vključno z več vrstami [[losos]]a in ozimice, [[evropska ščuka|ščuko]], [[menek|menkom]] (''Lota lota''), [[postrvi|postrvjo]] z znanstvenim imenom ''Salvelinus malma'' in [[lipani|arktičnim lipanom]] (''Thymallus arcticus''). Sewardov polotok je severna meja življenjskega prostora [[smreka|črne smreke]] (''Picea mariana''), ki je najbolj pogosto višje drevo v teh predelih Severne Amerike. Od leta 1892, ko so bili iz vzhodne Sibirije prineseni prvi osebki [[los]]ov, je bil Sewardov polotok osrednje območje za rejo teh živali na Aljaski.<ref name="rrp">{{navedi splet |url=http://reindeer.salrm.uaf.edu/about_reindeer/history.php |title=Reindeer History in Alaska |accessdate=17. novembra 2022 |date=2004 |last=Bucki |first=Carrie |work=Reindeer Research Program |publisher=University of Alaska Fairbanks |language=en |archive-date=2014-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141007045700/http://reindeer.salrm.uaf.edu/about_reindeer/history.php |url-status=dead }}</ref> Njegova gorata krajina je bila primerna za to dejavnost, ker je zmanjšala verjetnost mešanja losov iz reje z divjimi losi. Kljub temu so se številni losi iz reje med poletnimi selitvami leta 1997 priključili čredam divjih losov in odšli, nakar je ta panoga na Sewardovem polotoku zamrla. Obalna straža Združenih držav Amerike ima postajo [[LORAN]] v kraju Port Clarence na jugu Sewardovega polotoka, medtem ko je približno enajst kilometrov od Rta waleškega princa radarska postaja [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva Združenih držav Amerike]], znana pod vzdevkom »Tin City«. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons|Category:Seward Peninsula}} [[Kategorija:Geografija Aljaske]] [[Kategorija:Polotoki Združenih držav Amerike]] {{normativna kontrola}} eq59zg9l0nt8fnvie54syutdhg17mkt 0 527554 6682995 6477016 2026-05-30T14:58:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682995 wikitext text/x-wiki {{taksonomka |name = Mangostan |image = Berthe Hoola van Nooten48.jpg |image_caption = Ilustracija iz knjige ''Fleurs, Fruits et Feuillages Choisis de l'Ile de Java'' 1863–1864 Berthe Hoola van Nooten (litograf Pieter De Pannemaeker) |image2 = Mangosteens - whole and opened.jpg |image2_caption = Cel plod in vodoravni prerez |image2_alt = Fotografija celega sadeža mangostina in enega delno olupljenega, ki prikazuje vodoravni prerez, ki razkriva belo notranje meso, razdeljeno na sedem delov. |status = |status_system = |status_ref = |regnum = [[Plantae]] (rastline) |divisio = Magnoliophyta [[Kritosemenke]] |ordo = Malpighiales |classis = Magnoliopsida |familia = [[Clusiaceae]] (Kluzijevke) |tribus = |genus = ''[[Garcinia]] '' |species = ''''' G. mangostana ''''' |binomial = '' Garcinia mangostana '' |binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]] |synonyms = |}} '''Mangostan''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Garcinia mangostana'''''), znan tudi kot '''škrlatni mangostan''', je tropsko zimzeleno drevo z užitnimi sadeži, ki izvira iz tropskih dežel okoli [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Njegov izvor je negotov zaradi razširjenega prazgodovinskega gojenja.<ref name="morton">{{navedi splet|url=http://www.hort.purdue.edu/newcrop/morton/mangosteen.html |title=Mangosteen|last=Morton|first=Julia F. |year=1987|work=Fruits of warm climates|publisher=Purdue University|pages=301–304|access-date=4 December 2012}}</ref><ref name="Nazre">{{cite journal | last=Nazre | first=M| title=New evidence on the origin of mangosteen (''Garcinia mangostana'' L.) based on morphology and ITS sequence | journal=Genetic Resources and Crop Evolution | volume=61 | issue=6 | date=2014-02-19 | issn=0925-9864 | doi=10.1007/s10722-014-0097-2 | pages=1147–1158| s2cid=8868569|url=https://www.academia.edu/6137925}}</ref> Raste predvsem v jugovzhodni Aziji, jugozahodni [[Indija|Indiji]] in drugih tropskih območjih, kot sta [[Kolumbija]] in [[Portoriko]],<ref name="karp06">{{navedi novice| url=https://www.nytimes.com/2006/08/09/dining/09mang.html?ex=1312776000&en=0d1a76f2087e406d&ei=5088&partner=rssnyt&emc=rss. | work=The New York Times | title=Forbidden? Not the Mangosteen | first=David | last=Karp | date=9 August 2006 | access-date=22 May 2010}}</ref><ref name=Karp>{{navedi novice| url=https://www.nytimes.com/2007/08/08/dining/08mang.html | work=The New York Times | title=Mangosteens Arrive, but Be Prepared to Pay | first=David | last=Karp | date=8 August 2007 | access-date=22 May 2010}}</ref> kamor je bilo drevo zanešeno. Drevo zraste od 6 do 25 metrov visoko. Sadje mangostana je sladko in pikantno, sočno, nekoliko vlaknato, z vezikli, napolnjenimi s tekočino (kot meso agrumov), z neužitno, globoko rdečkasto vijolično obarvano skorjo (''eksokarp''), ko je zrel. V vsakem sadežu je dišeče užitno meso, ki obdaja vsako seme, botanično ''endokarp'', tj. notranja plast jajčnika.<ref name=Mabberley>Mabberley, D.J. 1997. The plant book: A portable dictionary of the vascular plants. Cambridge University Press, Cambridge.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.montosogardens.com/garcinia_mangostana.htm|title=''Garcinia mangostana'' (Clusiaceae)|publisher=Montoso Gardens|access-date=4 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20090312024454/http://www.montosogardens.com/garcinia_mangostana.htm|archive-date=12 March 2009|url-status=dead}}</ref> Semena so podobne velikosti in oblike kot mandlji. Mangostan spada v isti rod kot drugi, manj poznani sadeži, kot sta mangostan (''G. prainiana'') ali ''charicuelo'' (''G. madruno''). == Zgodovina == Mangostan je rastlina, ki izvira iz jugovzhodne Azije. Je zelo cenjen zaradi svoje sočne, nežne teksture in rahlo sladkega in kislega okusa in so ga že od antičnih časov gojili v [[Malezija|Maleziji]], na [[Borneo|Borneu]], [[Sumatra|Sumatri]], celinski [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]] in na [[Filipini]]h. Kitajski zapis ''Yingya Shenglan'' iz 15. stoletja opisuje mangostan kot ''mang-či-ših'' (izpeljan iz malajskega ''mangija''), avtohtono rastlino jugovzhodne Azije z belim mesom prijetnega sladko-kislega okusa.<ref>{{navedi knjigo|title =Ying-yai Sheng-lan: 'The Overall Survey of the Ocean's Shores' (1433)| first1 = Huan | last1 = Ma | first2 = Chengjun | last2 = Feng | first3 = John Vivian Gottlieb | last3 = Mills | date = 2 December 1970 | url = https://books.google.com/books?id=DjQ9AAAAIAAJ | page = 92| isbn = 9780521010320 | access-date = 2 May 2015}}</ref> [[File:Flowers and fruit of the mangosteen, and Singapore monkey, by Marianne North.jpg|thumb|left|''Rože in plodovi mangostana in singapurske opice'', Marianne North, pred letom 1890]] Opis mangostana je [[Carl Linnaeus]] leta 1753 vključil v ''Species Plantarum''. Mangostan je bil uveden v angleške rastlinjake leta 1855.<ref>{{navedi splet|title = Mangosteen| publisher= Encyclopædia Britannica| url = https://www.britannica.com/EBchecked/topic/362018/mangosteen | access-date = 2 May 2015}}</ref> Kasneje je bila njegova kultura uvedena na zahodno poloblo, kjer se je uveljavila na otokih Zahodne Indije, zlasti na [[Jamajka|Jamajki]]. Kasneje je bil zanešen na celinsko Ameriko v [[Gvatemala|Gvatemali]], [[Honduras]]u, [[Panama|Panami]] in [[Ekvador]]ju. Drevo mangostana na splošno ne raste dobro izven tropskih območij. V jugovzhodni Aziji je mangostan splošno znan kot ''kraljica sadja'' in ga pogosto povezujejo z [[durian]]om, ''kraljem sadja''.<ref name="meridian">{{navedi splet|url=http://meridian103.com/issue-7/flora-and-fauna/|title=The King and Queen of Fruits: the Durian and Mangosteen - Flora and Fauna - 103 Meridian East, Singapore|website=meridian103.com|accessdate=2022-12-03|archive-date=2022-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327071105/http://meridian103.com/issue-7/flora-and-fauna/|url-status=dead}}</ref> V kitajski terapiji s hrano velja mangostan za »hladilo«, zaradi česar je dobra protiutež »vročemu« durianu. Obstaja tudi legenda o [[Viktorija Britanska|kraljici Viktoriji]], ki je ponudila nagrado 100 funtov sterlingov vsakomur, ki bi ji dostavil sveže sadje. Čeprav je to legendo mogoče izslediti do objave raziskovalca sadja Davida Fairchilda iz leta 1930, ni podprta z nobenim znanim zgodovinskim dokumentom.<ref name="stone">{{navedi splet | url=https://www.nationalgeographic.com/culture/article/meet-the-mangosteen | title=Meet the mangosteen | publisher=National Geographic | work=The Plate | date=26 May 2016 | access-date=14 Nov 2021 | last = Stone | first = Daniel }}</ref> Novinar in gurman R. W. Apple mlajši je nekoč o sadju dejal: »Nobeno drugo sadje zame ni tako navdušujoče, opojno slastno ... Raje bi ga pojedel kot vročo sladico, kar za velikega fanta iz Ohia pove veliko.«<ref>{{navedi novice | vauthors = Apple RW |title=Forbidden Fruit: Something About A Mangosteen|url=https://www.nytimes.com/2003/09/24/dining/forbidden-fruit-something-about-a-mangosteen.html?pagewanted=all&src=pm|access-date=13 June 2012|newspaper=New York Times|date=24 Sep 2003}}</ref> Od leta 2006 so bila zasebna naročila majhnih količin sadja, pridelanega v Portoriku, prodana ameriškim specializiranim živilskim trgovinam in gurmanskim restavracijam, ki strežejo meso kot delikatesno sladico. == Razmnoževanje, gojenje in obiranje == Mangostan se običajno razmnožuje s sadikami.<ref name= Osman >{{navedi knjigo|last1=bin Osman|first1=Mohamad|title=Mangosteen Garcinia mangostana L.|date=2006|publisher=University of Southampton|location=Southampton, UK|isbn=0854328173}}</ref> Vegetativno razmnoževanje je težavno, sadike pa so močnejše in rodijo prej kot vegetativno razmnožene rastline. Mangostan proizvede neposlušno seme, ki ni strogo definirano pravo seme, temveč je opisano kot jedrni nespolni zarodek.<ref name=morton/><ref name="mangosteen">{{navedi splet|url=http://mangosteen.com/Sciencenonscienceandnonsense.htm|title=Science: Mangosteen information|publisher=The mangosteen website|vauthors=Crown I|website=Mangosteen.com|date=2014|accessdate=2022-12-04|archive-date=2007-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20070429041504/http://www.mangosteen.com/Sciencenonscienceandnonsense.htm|url-status=dead}}</ref><ref name= Osman/> Ker tvorba semena ne vključuje oploditve, je sadika genetsko enaka matični rastlini.<ref name=morton/><ref name= Osman/> Če pustimo, da se posuši, seme hitro odmre, če pa je namočeno, seme kali med 14 in 21 dnevi, ko lahko rastlino hranimo v drevesnici približno 2 leti in raste v majhnem lončku.<ref name= Osman/> Ko so drevesa visoka približno 25–30 cm, jih presadimo na njivo na razdaljo 20–40 m. Po sajenju njivo mulčimo, da zatremo plevel.<ref name=morton/><ref name= Yaacob >{{navedi knjigo | vauthors = Yaacob O, Tindall HD |title=Mangosteen cultivation| url = https://archive.org/details/mangosteencultiv00othm |date=1995|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|location=Rome|isbn=92-5-103459-1}}</ref> Presajanje poteka v deževnem obdobju, ker je verjetno, da bodo mlada drevesa poškodovana zaradi suše. Ker mlada drevesa potrebujejo senco, je učinkovito medsebojno gojenje z listi banan, [[rambutan]]a, duriana ali kokosa.<ref name=morton/><ref name= Osman/> [[Kokosova palma|Kokosove palme]] se večinoma uporabljajo na območjih z dolgo sušno dobo, saj palme zagotavljajo senco tudi zrelim drevesom mangostana. Druga prednost vmesnega posevka pri gojenju je zatiranje plevela.<ref name=morton/><ref name= Yaacob/> Rast dreves se upočasni, če je temperatura nižja od 20 °C. Idealno temperaturno območje za gojenje in pridelavo sadja je 25–35 °C<ref name= Diczbalis >{{cite journal |last1=Diczbalis |first1=Yan | name-list-style = vanc |title=Farm and Forestry Production and Marketing for Mangosteen (Garcinia mangostana)|journal=Elevitch C.R.|date=2011}}</ref> z relativno vlažnostjo nad 80 %.<ref name= Yaacob/> Najvišja temperatura je 38–40 °C, pri čemer so tako listi kot plodovi dovzetni za sončne opekline, medtem ko je najnižja temperatura 3–5 °C. Mlade sadike imajo raje visoko stopnjo sence, zrela drevesa pa so odporna na senco.<ref name= Diczbalis/> Drevesa mangostana imajo šibak koreninski sistem in imajo raje globoka, dobro odcedna tla z visoko vsebnostjo vlage, pogosto rastejo na rečnih bregovih.<ref name= Yaacob/> Niso prilagojena na apnenčasta tla, peščena, aluvialna tla ali peščena tla z nizko vsebnostjo organskih snovi.<ref name= Diczbalis/><ref name= Paull >{{navedi knjigo| vauthors = Paull RE, Duarte O |title=Mangosteen|date=2012|publisher=Crop Production Science in Horticulture}}</ref> Drevesa mangostana potrebujejo dobro porazdeljeno količino padavin skozi vse leto (<40 mm/mesec) in 3–5 tedensko suho sezono.<ref name= Diczbalis/> Drevesa so občutljiva na razpoložljivost vode in uporabo gnojil, ki se povečujejo s starostjo dreves, ne glede na regijo. Zorenje plodov traja 5–6 mesecev, obiranje pa poteka, ko so perikarpi vijolični.<ref name=morton/><ref name=mangosteen/> === Razmnoževanje === Pri žlahtnjenju trajnega mangostana sta izbira podlage in cepljenje pomembni vprašanji za premagovanje omejitev pridelave, nabiranja ali sezonskosti. Večina genskih virov za vzgojo je v zbirkah zarodne plazme, medtem ko se nekatere divje vrste gojijo v Maleziji in na Filipinih. Metode konzerviranja so bile izbrane, ker skladiščenje semen v posušenih in nizkotemperaturnih pogojih ni bilo uspešno. Zaradi dolgega obdobja, dokler drevesa ne obrodijo sadja, in dolgih posledičnih ciklov razmnoževanja se vzgoja mangostana ni izkazala za privlačno za presajanje ali raziskave. Cilji vzgoje, ki lahko povečajo proizvodnjo so:<ref name= Te-chato>{{navedi knjigo|last1=Te-chato|first1=Sompong|last2=Lim|first2=Mongkol| chapter=7.1 Garcinia mangostana Mangosteen|year=2005|editor1-last=Litz|editor1-first=R. E.|title= Biotechnology of Fruit and Nut Crops|publisher=CABI Publishing|location=Wallingford, UK}}</ref> *Odpornost na sušo, zlasti občutljivost na sušo v prvih petih letih po kalitvi *Drevesna arhitektura za izdelavo drevesa s pravilno in piramidasto krošnjo *Kakovost sadja, vključno z i) premagovanjem sestavin grenkega okusa, ki jih povzročajo spremembe v mezgi, perikarpu ali plodu, in ii) pokanjem perikarpa, ki je posledica prekomernega vnosa vode *Podlaga za boljšo prilagoditev na sušo in močan razvoj v zgodnjih letih rasti === Donos === Drevesa lahko obrodijo že v 6 letih, vendar lahko potrebujejo 12 ali več let, odvisno od podnebja in metod gojenja. Pridelek je spremenljiv, odvisen od podnebja in starosti drevesa. Če mlado drevo prvič rodi, lahko pridela 200–300 plodov, medtem ko je v zrelosti povprečno 500 plodov na sezono. Pri starosti od 30 do 45 let v polni zrelosti lahko vsako drevo obrodi do 3000 sadežev, pri čemer drevesa, stara do 100 let, še vedno obrodijo. === Regionalna produkcija === Večja proizvodnja poteka v jugovzhodni Aziji, predvsem na Tajskem kot državi z največ zasajenimi površinami, ocenjenimi na 4000 ha leta 1965 in 11.000 ha leta 2000, kar daje skupni pridelek 46.000 ton. Indonezija, Malezija in Filipini so druge pomembne azijske proizvajalke. Proizvodnja mangostana uspeva tudi v Portoriku. == Drevo in sadež == [[File:Pokok manggis.jpg|thumb|right|Drevo mangostan]] [[File:Mangosteen Basket.jpg|thumb|left|Košarica svežih mangostanov]] Mangostan je tropsko drevo in ga je treba gojiti v stalno toplih razmerah, saj dolgotrajna izpostavljenost temperaturam pod 0 °C običajno ubije zrelo rastlino. Znano je, da si precej dobro opomorejo po kratkotrajnih hladnih obdobjih, pri čemer pogosto poškodujejo le mladice. Izkušeni vrtnarji so to vrsto gojili na prostem in jo obrodili na skrajnem jugu Floride. Mlad plod, ki ne potrebuje [[oploditev|oploditve]] za nastanek, se najprej pojavi kot bledo zelen ali skoraj bel v senci krošnje. Ko se plod v naslednjih dveh do treh mesecih poveča, se barva ''eksokarpa'' poglobi v temnejšo zeleno. V tem obdobju se plod poveča, dokler njegov ''eksokarp'' ne doseže zunanjega premera 6–8 cm in ostane trd do končne, nenadne faze zorenja. Podpovršinska kemija ''eksokarpa'' mangostana obsega vrsto polifenolov, vključno s ksantoni in [[čreslovina|tanini]], ki zagotavljajo trpkost, ki odvrača od napadov žuželk, gliv, rastlinskih virusov, bakterij in plenilcev živali, medtem ko je sadež nezrel. Spremembe barve in mehčanje ''eksokarpa'' so naravni procesi zorenja, ki nakazujejo, da je sadje mogoče jesti in da so semena končala z razvojem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ars.usda.gov/Research/docs.htm?docid=5383|title=Plant Pigments for Color and Nutrition|publisher=US Department of Agriculture, republished from HortScience 32(1):12–13, 1997| vauthors = Simon PW |date=26 May 1996}}</ref> Ko se plod v razvoju preneha širiti, se sinteza klorofila upočasni, ko se začne naslednja barvna faza. [[Pigment]]acija ''eksokarpa'', ki je sprva progasta z rdečo, prehaja iz zelene v rdečo v temno vijolično, kar kaže na končno stopnjo zorenja. Celoten postopek poteka v obdobju desetih dni, ko je užitna kakovost sadja najvišja. V dneh po odstranitvi z drevesa ''eksokarp'' otrdi do stopnje, ki je odvisna od ravnanja po obiranju in pogojev shranjevanja v okolju, zlasti ravni relativne vlažnosti. Če je vlažnost okolja visoka, lahko strjevanje ''eksokarpa'' traja teden ali dlje, ko je kakovost mesa vrhunska in odlična za uživanje. Vendar pa se lahko po več dodatnih dneh skladiščenja, zlasti če ni v hladilniku, meso v sadežu pokvari brez očitnih zunanjih znakov. Uporaba trdote skorje kot pokazatelja svežine v prvih dveh tednih po obiranju je zato nezanesljiva, ker skorja ne razkriva natančno notranjega stanja mesa. Če je ''eksokarp'' mehak, kot je, ko je zrel in svež z drevesa, je sadje običajno dobro. Užitni ''endokarp'' ima enako obliko in velikost kot mandarina s premerom 4–6 cm, vendar je bel. Število delov ploda natančno ustreza številu režnjev brazde na zunanjem vrhu; temu primerno večje število mesnatih segmentov ustreza tudi najmanjšemu številu semen. Krog klinastih segmentov vsebuje 4–8, redkeje 9 segmentov, večji vsebujejo [[apomiksa|apomiktična]] semena, ki niso okusna, razen če so pražena. Kot sadje, ki ni klimakterično, obrani mangostan ne dozoreva naprej, zato ga je treba zaužiti kmalu po obiranju. Meso, ki ga pogosto opisujejo kot subtilno poslastico, ima izjemno blago [[vonj|aromo]], saj ima kvantitativno približno 1/400 kemičnih sestavin dišečega sadja, kar pojasnjuje njegovo relativno mehkobo.<ref>MacLeod AJ, Pieris NM. Volatile flavour components of mangosteen, ''Garcinia mangostana''" ''Phytochemistry'' 21:117–9, 1982</ref> Glavne hlapne sestavine z notami [[karamel]]e, trave in masla kot del dišave mangostana so heksil acetat, heksenol in α-kopaen. == Hranilna vrednost == {{Infopolje Hranilna vrednost | name=Mangostan, <br>v konzervi s sirupom | right=1 | image= | caption = | kJ=305 | protein=0.41 g | fat=0.58 g | carbs=17.91 g | fiber=1.8 g | calcium_mg=12 | iron_mg=0.3 | magnesium_mg=13 | phosphorus_mg=8 | potassium_mg=48 | sodium_mg=7 | zinc_mg=0.21 | manganese_mg=0.102 | vitC_mg=2.9 | thiamin_mg=0.054 | riboflavin_mg=0.054 | niacin_mg=0.286 | pantothenic_mg=0.032 | vitB6_mg=0.018 | folate_ug=31 | source_usda = 1 | note=[https://fdc.nal.usda.gov/fdc-app.html#/food-details/169090/nutrients Link to USDA entry in FoodData Central] }} Endokarp – beli del sadeža z blagim okusom – je užiten, vendar je njegova vsebnost hranil skromna, saj imajo vsa analizirana hranila nizek odstotek dnevne vrednosti. == Uporaba == [[File:Young Mangosteen Fruit.jpg|thumb|left|Mlad sadež]] === V kulinariki === Brez [[Fumigacija|zaplinjevanja]] ali [[Iradiacija|obsevanja]] (da bi uničili azijsko rastlinojedo muho) je bilo sveže mangostane nezakonito uvažati v Združene države do leta 2007.<ref>{{navedi novice| url=https://www.nytimes.com/2007/06/27/dining/27frui.html | work=The New York Times | title=Welcome at the border: Thai fruits, once banned | first=David | last=Karp |date=27 June 2007 | access-date=22 May 2010}}</ref> Po izvozu iz naravnih rastočih območij v jugovzhodni Aziji (zlasti s Tajske) je sveže sadje sezonsko na voljo na nekaterih lokalnih trgih v Severni Ameriki, na primer v kitajskih četrtih. Mangostane so v zahodnih državah na voljo sveže, konzervirane in zamrznjene. Sadje lahko postrežemo kot sladico ali pa ga pripravimo v marmelade. V Vietnamu se zrelo sadje uporablja tudi kot sestavina solate. Pred zorenjem je lupina mangostana vlaknata in čvrsta, vendar postane mehka in jo je enostavno odpreti, ko sadež dozori. Če se želi odpreti mangostan, se lupino zareže z nožem, s palcema nežno zabode vzdolž zareze, dokler ne poči, in nato potegne narazen, da se pokaže sadež. Druga možnost je, da se mangostan odpre brez noža, tako da se stisne lupino z dna, dokler se ne zlomi, kar omogoča, da se lupino odstrani in sadje poje nedotaknjeno s pecljem. Občasno lahko med lupljenjem zrelega sadja škrlatni eksokarpni sok obarva kožo ali tkanino. === V tradicionalni medicini === Različni deli rastline imajo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini, večinoma v jugovzhodni Aziji; morda so ga uporabljali za zdravljenje kožnih okužb, ran, dizenterije, okužb sečil in prebavnih težav,<ref name=Obolskiy>{{cite journal | vauthors = Obolskiy D, Pischel I, Siriwatanametanon N, Heinrich M | title = Garcinia mangostana L.: a phytochemical and pharmacological review | journal = Phytotherapy Research | volume = 23 | issue = 8 | pages = 1047–65 | date = August 2009 | pmid = 19172667 | doi = 10.1002/ptr.2730 | s2cid = 23701150 }}</ref> čeprav ni kakovostnih kliničnih dokazov za katerega koli od teh učinkov. Posušeno sadje se pošilja v [[Singapur]] za predelavo za medicinske namene, ki lahko vključujejo grižo, kožne bolezni in različne druge manjše bolezni v več državah po Aziji. Ni zanesljivih dokazov, da so sok, pire, lubje ali izvlečki mangostana učinkoviti pri zdravljenju človeških bolezni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.webmd.com/vitamins-supplements/ingredientmono-1081-mangosteen.aspx?activeingredientid=1081&activeingredientname=mangosteen|website=WebMD|title=Mangosteen uses|date=2016|access-date=18 September 2016}}</ref><ref name="gross">{{navedi splet|vauthors=Gross P, Crown I|title=The Mangosteen Controversy|url=http://newhope360.com/supplements/mangosteen-controversy|website=New Hope Network|date=May 21, 2009|access-date=4 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20131103034303/http://newhope360.com/supplements/mangosteen-controversy|archive-date=3 November 2013|url-status=dead}}</ref> === Naravno barvilo === {{multiple image | total_width=250 | image1 = Dried mangosteen peels.jpg | alt1 = Dried mangosteen peels | image2 = Thread dyed with mangosteen peel.jpg | alt2 = Thread dyed with mangosteen peel | footer = Olupki in sukanci mangostana pobarvani z barvilom na osnovi mangostana }} Izvleček olupkov mangostana se v Indoneziji tradicionalno uporablja kot naravno barvilo za barvanje rjavih, temno rjavih, vijoličastih ali rdečih odtenkov, ki se nanašajo na ''tenun ikat'' in [[batik]] tekstil.<ref>{{Cite journal |language=en |doi=10.18517/ijaseit.7.3.1014 |title=Extraction, Characterization and Application of Natural Dyes from the Fresh Mangosteen (Garcinia mangostana L.) Peel |journal=International Journal on Advanced Science, Engineering and Information Technology |volume=7 |issue=3 |pages=878 |year=2017 |last1=Kusumawati |first1=Nita |last2=Santoso |first2=Agus Budi |last3=Sianita |first3=Maria Monica |last4=Muslim |first4=Supari |doi-access=free }}</ref> === Drugo === Vejice mangostana so v [[Gana|Gani]] uporabljali kot palčke za žvečenje, na Tajskem pa so les uporabljali za izdelavo sulic in omaric. Lupino sadeža so na Kitajskem uporabljali tudi za strojenje usnja. == Fitokemikalije == Lupina mangostana vsebuje ksantonoide, kot je mangostin in druge fitokemikalije. Polisaharide in ksantonske spojine najdemo v plodovih, listih in srčiki mangostina. Popolnoma zrelo sadje vsebuje ksantone, gartanin, 8-dizoksigartanin in normangostin. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Garcinia mangostana}} {{Taxonbar|from=Q170662}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sadje]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] [[Kategorija:Kluzijevke]] kdfumge08y2henodb71fx6gtugh7335 0 528378 6683045 6453499 2026-05-30T16:20:34Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Kotelni |image_name = RussiaKotelniy.png |image_caption = Lega otoka v Ruski federaciji |image_size = |map = Ruska Republika Saha |map_relief = yes |map_caption = |native_name = Котельный |native_name_link = |nickname = |location = [[Vzhodnosibirsko morje]] |coordinates = {{Coord|75|20|N|141|00|E|display=inline,title}} |archipelago = [[Novosibirski otoki]] |total_islands = 7 |major_islands = 3 |area_km2 = 23165 |length_km = |width_km = |highest_mount = Malakatin-Tas |elevation_m = 361 |country = Rusija |country_admin_divisions_title = Republika |country_admin_divisions = [[Jakutija]] |country_largest_city = |country_largest_city_population = |population = |population_as_of = |additional_info = }} '''Kotelni''' ({{jezik-ru|Котельный|translit=Kotel'nyj}}) je [[otok]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], največji otok [[Novosibirski otoki|Novosibirskega otočja]] na severovzhodu [[Rusija|Rusije]], ki upravno spada pod republiko [[Jakutija|Jakutijo]].<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/New-Siberian-Islands |title=New Siberian Islands |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2022-12-17}}</ref> S površino 23.165 km² je [[seznam otokov po površini|48. največji otok na svetu]]. == Geografija == Kotelni je sestavljen iz treh delov, ki so jih v 18. stoletju obravnavali kot ločene otoke: Kotelni v ožjem pomenu na zahodu in Fadejevski na zahodu, med njima pa leži Bungejeva dežela, nizka peščena ravnica, ki jo občasno prekrije morje.<ref name="brit"/><ref name="EncArct">{{navedi knjigo |last=Romanenko |first=Fedor |chapter=New Siberian Islands |editor-last=Nuttall |editor-first=Mark |title=Encyclopedia of the Arctic |year=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78680-8 |pages=1423–1426}}</ref><ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/2103644 |title=КОТЕ́ЛЬНЫЙ |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2022-12-17 |language=ru |archive-date=2022-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221217211929/https://bigenc.ru/geography/text/2103644 |url-status=dead }}</ref> Vsi novosibirski otoki so nizki, s planotami in nizkimi hribovji, ki dosegajo nekaj sto metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]]; najvišja točka Kotelnega je Malakatin-Tas pri 374 m n. v. Obala je razčlenjena z globokimi zalivi. Zaradi lege na skrajnem severu je podnebje ostro, površje je zato golo, [[permafrost]], pokrit s kamnitim drobirjem, ki ga raznaša veter. Kljub temu v [[tundra|tundri]] uspeva več deset vrst [[lišaji|lišajev]] in [[višje rastline|višjih rastlin]] ter sezonsko celo populacije [[sesalci|sesalcev]], kot sta [[arktični leming]] in [[severni jelen]].<ref name="EncArct"/> == Zgodovina == <div style="float:right;">[[slika:Base the Arctic Shamrock v.png|thumb|left|Sodobno vojaško oporišče Severna detelja]]</div> Otoke severno od izliva reke [[Jana (reka)|Jane]] so prvič ugledali v 18. stoletju, prvi je na Kotelni stopil trgovec Ivan Ljahov leta 1773. V naslednjih desetletjih je bilo območje podrobneje raziskano, v letih 1933–1935 pa je bila ob severozahodni obali postavljena še stalna polarna postaja.<ref name="EncArct"/> Postaja, ki je bila kasneje razširjena z vojaškim oporiščem, je delovala do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1993.<ref name="barentsobserver">{{navedi novice|url=http://barentsobserver.com/en/security/2013/09/remotest-russian-arctic-new-navy-base-17-09|title=In remotest Russian Arctic, a new Navy base|author=Atle Staalesen|newspaper=Barents Observer|date=2013-09-17|access-date=2022-12-17|archive-date=2013-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20131014162107/http://barentsobserver.com/en/security/2013/09/remotest-russian-arctic-new-navy-base-17-09|url-status=dead}}</ref> Rusi so znova vzpostavili stalno oporišče na zahodu Kotelnega leta 2013 in pričeli z obnovo letalskega oporišča Temp, ki bi po načrtih lahko sprejelo tudi letala velikosti [[Iljušin Il-76|Iljušina Il-76]] za oskrbovanje.<ref name="barentsobserver"/> Aktivnost s kitajsko podporo je del širše ruske strategije nadzora in izkoriščanja arktičnih območij, kjer naj bi bila bogata nahajališča fosilnih goriv in drugih virov, zaradi segrevanja podnebja pa postaja vedno zanimivejša tudi severna pomorska pot med Evropo in Azijo, sicer še vedno odvisna od [[ledolomilec|ledolomilcev]]. Leta 2016 so se v novo oporišče, poimenovano Severna detelja, vselili pripadniki [[Severna flota|Severne flote]] in vzpostavili radarski nadzor ter zračno obrambo.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/2019/04/04/europe/russia-arctic-kotelny-island-military-base/index.html |title= Inside the military base at the heart of Putin’s Arctic ambitions |first=Mary |last=Ilyushina |first2=Frederik |last2=Pleitgen |date=2019-04-05 |publisher=[[CNN]] |accessdate=2022-12-17}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Kotelny Island|Kotelni}} [[Kategorija:Otoki Rusije]] [[Kategorija:Jakutija]] 3c5wrc35vxkh57gyoc8tza2nr6zsi46 0 529410 6682985 6181245 2026-05-30T14:39:59Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6682985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum |country=[[Slovenija]]|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (EPA 956-III), sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 25.11.2003? |flag_image={{zastava|Slovenija}} |yes=19.984 |no=485.356 |total=513.134 |invalid=7794 |notes=Vir: Državna volilna komisija |turnoutpct=31,54 }} '''Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih''' je potekal 4. aprila 2004. Volivci so se izrekali o tem, ali podpirajo vladne predloge za povrnitev pravic pripadnikom etničnih manjšin<ref>{{Navedi splet|title=SPREJET TEHNIČNI ZAKON O IZBRISANIH|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sprejet-tehnicni-zakon-o-izbrisanih/11370|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o izbrisanih znova sprejet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-izbrisanih-znova-sprejet/12534|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nov sistemski zakon o izbrisanih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nov-sistemski-zakon-o-izbrisanih/14710|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izbrisani: vprašanje delno neustavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izbrisani-vprasanje-delno-neustavno/16029|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref> , [[Izbrisani|ki so bili leta 1992 izbrisani iz registra]].<ref>[http://www.electionguide.org/election.php?ID=201 Election profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230102172804/https://www.electionguide.org/election.php?ID=201 |date=2023-01-02 }} IFES</ref> 96,05 % volivcev je glasovalo proti uveljavitvi zakona. Udeležba je bila 31,54-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve referenduma|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/referendumi/volitve-referenduma/referendum-tehnicni-zakon/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večina proti tehničnemu zakonu o izbrisanih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-proti-tehnicnemu-zakonu-o-izbrisanih/17418|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref><ref>[http://www.electionguide.org/results.php?ID=201 Results] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230102172802/https://www.electionguide.org/results.php?ID=201 |date=2023-01-02 }} IFES</ref> Referendum je podprla opozicijska [[Slovenska demokratska stranka]]<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Referendum slej ko prej bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-referendum-slej-ko-prej-bo/15414|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref>, [[7. vlada Republike Slovenije|vlada]] pa je pozvala k bojkotu.<ref>{{Navedi splet|title=LDS in ZLSD za neudeležbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lds-in-zlsd-za-neudelezbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-03-03|language=sl}}</ref><ref>[http://www.hrt.hr/arhiv/2004/04/04/HRT0030.html Slovenia: 90 percent voted at the referendum backed Janša proposal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150212221937/http://www.hrt.hr/arhiv/2004/04/04/HRT0030.html|date=2015-02-12}} HRT, 4 April 2004</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2004 v Sloveniji]] [[Kategorija:2004 v politiki]] 3kmfjlgajx9n2yfv3vrvxf6riz7wo49 0 531400 6683217 6280633 2026-05-31T08:59:29Z Ljuba24b 92351 dp 6683217 wikitext text/x-wiki [[File:Abbatiale de Saint-Gilles (01).jpg|thumb|250px|Vhodni portik.]] [[File:Saint Gilles 3.jpg|thumb|250px|Pogled na kripto.]] [[File:Saint Gilles 2.jpg|thumb|250px|Ogromne ruševine nekdanjega kora.]] '''Samostan Saint-Gilles''' (francosko ''Abbaye de Saint-Gilles'') je [[samostan]] v [[Saint-Gilles, Gard|Saint-Gillesu]] v južni [[Francija|Franciji]]. Ustanovil ga je sv. Tilen in je vključen na Unescov seznam dediščine kot del [[Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji]]. == Zgodovina == Po legendi ga je v 7. stoletju ustanovil sveti Gilles na ozemlju, ki mu ga je podaril vizigotski kralj Vamba, potem ko je med lovom neprostovoljno ranil svetnika. Samostan je bil sprva posvečen sv. Petru in sv. Pavlu, vendar so v 9. stoletju posvetili samemu sv. Tilnu, ki je postal ena najbolj čaščenih osebnosti na tem območju. Njegove relikvije so bile shranjene v opatijski cerkvi in so privabljale številne romarje. [[File:Saint-Gilles du Gard 01.jpg|left|thumb| Kip sv. Jakoba v portiku.]] V 11. stoletju je bil samostan priključen samostanu v [[Cluny (opatija)|Clunyju]]. Zaradi njegovega razcveta so ga povečevali in okrasili od 12. do 15. stoletja, ko je bil dokončan [[križni hodnik]]. V 16. stoletju je bila cerkev med [[francoske verske vojne|verskimi vojnami]] opustošena, ko so se vanjo zatekli [[hugenoti]]. Obnove so potekale v 17. stoletju in ponovno, po nadaljnjih poškodbah med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]], v 19. stoletju. Grobnica sv. Tilna je bila ponovno odkrita leta 1865 in je od leta 1965 spet postala romarska destinacija. == Opis == Samostanska cerkev je v tipičnem južnofrancoskem [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Fasada, zgrajena od leta 1120 do 1160, ima okrašen vhodni [[portik]] s tremi portali (osrednji je večji) s [[korintski slog|korintskimi]] stebri in srednjeveškim kiparskim okrasjem. Ti vključujejo v spodnjem delu [[bestiarij]] in prizore iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]; v srednjem ima kipe in like iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]]; [[friz]] in [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] nad slednjim imata tudi prizore iz iste knjige, vključno z ''Čaščenjem Treh kraljev'', ''Jezusovim križanjem'' in ''Maestà''. Frizni prizori se zgledujejo po rimskih. Zgornji del fasade je imel prvotno tudi klasično navdahnjeno dekoracijo, ki pa je zdaj izginila. [[Zvonik]] je iz 18. stoletja. [[Kripta]] ali spodnja cerkev je iz začetka 11. stoletja. Meri 50 krat 25 metrov in zavzema ves podzemni del ladje. V njenem središču je grobnica sv. Tilna, srednjeveški kraj čaščenja, dokler v 16. stoletju niso njegove relikvije prenesli v [[Bazilika svetega Saturnina, Toulouse|baziliko sv. Saturnin]] v [[Toulouse|Toulousu]]. Zgornja cerkev z ladjo in dvema apsidama, razen masivnih stebrov v korintskem slogu, večinoma pripada prezidavi iz 17. stoletja. Za apsido so ostanki starodavnega kora, ki je bil nekoč del prvotno daljše cerkve (98 metrov namesto sedanjih 50). Znotraj severne stene starodavnega kora je spiralno stopnišče (zdaj prosto stoječe), znano kot ''vis de Saint-Gilles'', iz 12. stoletja, narejeno iz konzolnih kamnitih stopnic. == Odlitek == Mavčni odlitek fasade obstaja v dvorani za arhitekturo v muzeju Carnegie v Oaklandu (Pittsburgh) v Pensilvaniji. ==Viri== *{{navedi knjigo|first=Robert|last=Saint-Jean|title=Languedoc roman|year= 1975}} *{{navedi knjigo|first=Jean-Marie|last=Marconot|title=Saint Gilles. L'abbatiale romane|publisher= Riresc|location= Nîmes|year= 2008|isbn=2-910539-37-7}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Abbey of Saint-Gilles}} *[https://web.archive.org/web/20010813144335/http://vrcoll.fa.pitt.edu/medart/menufrance/sgilles/sgilmain.html Eric White, "Benedictine Abbey of Saint-Gilles"] *[http://www.regordane.info Regordane Info - The independent portal for The Regordane Way or St Gilles Trail, which commences at St-Gilles-du-Gard.] {{in lang|en|fr}} {{coord|43|40|43|N|4|25|54|E|display=title}} {{Kraji svetovne dediščine v Franciji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romanska arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Samostani v Franciji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] lnwl3puig3fk4yypgez1f0e584ijtan 0 538954 6683036 6454033 2026-05-30T16:08:34Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Novosibirski otoki |image_name = New Siberian Islands map.png |image_caption = zemljevid otočja |image_size = |map = Rusija |map_relief = 1 |map_caption = lega otočja v Rusiji |local_name = {{unbulleted list|{{native name|ru|Новосиби́рские Oстрова|italics=off}}|{{native name|sah|Саҥа Сибиир Aрыылара|italics=off}}}} |location = med [[Morje Laptevov|Morjem Laptevov]] in [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskim morjem]] |coordinates = {{coord|75|16|N|145|15|E|region:RU_type:isle_scale:2500000|display=inline,title}} |archipelago = |total_islands = |major_islands = |area_km2 = 38400 |length_km = |width_km = |highest_mount = zahodni De Longov ledenik |elevation_m = 426 |country = [[Rusija]] |country_admin_divisions_title_1 = [[Federalni subjekti Rusije|Federalni subjekt]] |country_admin_divisions_1 = [[Jakutija]] |country_largest_city = |country_largest_city_population = |population = 2 na [[Kotelni|Kotelnem]] (2017) |population_as_of = }} '''Novosibirski otoki''' ({{jezik-ru|Новосибирские oстрова|translit=Novosibirskije ostrova}}) so [[otočje]] na skrajnem severu [[Rusija|Rusije]], ki ga oblivajo [[Morje Laptevov]] na zahodu, [[Vzhodnosibirsko morje]] na vzhodu ter odprti [[Arktični ocean]] na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki [[Jakutija|Jakutiji]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/New-Siberian-Islands |title=New Siberian Islands |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2023-04-17}}</ref> S skupno več kot 38.000 km² površine je drugo največje rusko otočje. Sestavljata ga dve večji otoški skupini, [[Ljahovski otoki]] na severu in [[Anžujevi otoki]] na jugu, ter manjši [[De Longovi otoki]], ki se razprostirajo od Anžujevih otokov proti severovzhodu. Največji otok je [[Kotelni]] na severu Anžujevih otokov.<ref name="EncArct">{{navedi knjigo |last=Romanenko |first=Fedor |chapter=New Siberian Islands |editor-last=Nuttall |editor-first=Mark |title=Encyclopedia of the Arctic |year=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78680-8 |pages=1423–1426}}</ref> [[slika:Kigilyakh Peninsula of Bolshoy Lyakhovsky Island 2010-09-28.jpg|thumb|left|Polotok Kigiljah na Velikem Ljahovskem]] Celotno otočje je nizko, nadmorska višina nikjer ne doseže 500 m, geološka zgradba pa je kompleksna. Leži znotraj [[Severni tečajnik|Arktičnega kroga]] okoli 75° severne zemljepisne širine, zato je podnebje mrzlo, s povprečnimi letnimi temperaturami okrog −15 °C in polarno nočjo od začetka novembra do polovice februarja. Pogosti so gosti oblaki in snežni viharji, padavin pa je razmeroma malo. Vse kopno prekriva 400–600 m debel [[permafrost]], na nekaterih mestih pa je do pol metra globoka plast [[prst (pedologija)|prsti]], kjer uspeva skromno [[tundra|tundrsko]] rastje. De Longovi otoki so [[ledena puščava]].<ref name="EncArct"/> [[Erozija]] kopno intenzivno krči.<ref name="arctic.ru">{{navedi splet |url=https://ru.arctic.ru/infographics/20161121/419743.html |title=Исчезающие острова: Новосибирский архипелаг |trans-title=Izginjajoči otoki: Novosibirsko otočje |language=ru |work=Arctic.ru |publisher=Rosija Segodnja |accessdate=2023-04-19}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Kljub ostrim razmeram so na otokih našteli skoraj 120 vrst [[višje rastline|višjih rastlin]], 137 vrst [[mahovi|mahov]] in številne [[lišaji|lišaje]]. Tu uspeva tudi devet vrst [[sesalci|sesalcev]], od katerih prevladujejo sibirski lemingi (podvrsta [[arktični leming|arktičnega leminga]]), od večjih pa so med drugim prisotni [[arktična lisica|arktične lisice]], [[volk]]ovi, [[polarni medved]]i in [[severni jelen]]i, ki pozimi izkoriščajo ledeni pokrov za selitev med Novosibirskimi otoki in celino. Zaradi nizke nadmorske višine in izpostavljenosti mrzlim vetrovom je raznolikost [[habitat]]ov ter posledično življenja omejena. Okoliške vode so bogate z ribami in raznimi [[morski sesalci|morskimi sesalci]], kot so [[mrož]]i, [[kolobarjasti tjulenj|kolobarjasti]] in [[brkati tjulenj|brkati tjulnji]] ter [[beluga|beluge]].<ref name="EncArct"/><ref name="GillespieClague2009">{{navedi knjigo |last1=Greve Alsos |first1=Inger |last2=Gillespie |first2=Lynn |last3=Marusik |first3=Yuri M. |chapter=Arctic Islands, Biology |editor-last1=Gillespie |editor-first1=Rosemary G. |editor-last2=Clague |editor-first2=David A. |title=Encyclopedia of Islands |url=https://archive.org/details/encyclopediaisla00gill |year=2009 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-25649-1 |pages=51–52}}</ref> Poleg tega je otočje znano kot gnezdišče ptic, raziskovalci so jih našteli 60 vrst, od katerih jih več kot polovica tu gnezdi (predvsem [[galebi]] in njorke).<ref name="EncArct"/> Zaradi pomena za arktične ptice je celotno otočje razglašeno za [[mednarodno pomembno območje za ptice]] po merilih organizacije [[BirdLife International]].<ref name=bli>{{navedi splet |url= http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/novosibirski-archipelago-iba-russia-(asian)|title= Novosibirski archipelago |date=2021 |website=BirdLife Data Zone |publisher=BirdLife International |access-date=2023-04-17}}</ref> Po otokih in pod njihovim površjem je posejana velika količina [[fosil]]nih ostankov favne iz preteklosti, ki so raznovrstnejši od sedanje in nakazujejo na znatno toplejše podnebje v preteklosti. Posebej slovijo po številčnih ostankih [[mamut]]ov, s [[slonovina|slonovino]] iz njih so trgovali na prelomu 19. in 20. stoletja.<ref name="GillespieClague2009"/> == Zgodovina == Otoke severno od izliva reke [[Jana (reka)|Jane]] so prvič ugledali v 18. stoletju. Leta 1712 je kozak Merkurij Vagin prvi stopil na Veliki Ljahovski, 60 let kasneje pa jih je raziskal trgovec Ivan Ljahov in pridobil ekskluzivno pravico za izkoriščanje krzen arktičnih lisic in mamutovih oklov na njih. V naslednjega pol stoletja so obe skupini večjih otokov kartirali trgovci, De Longove otoke pa je šele leta 1881 odkrila [[George W. De Long|De Longova]] odprava iz ZDA. Največji otok, Kotelni, so sprva zaradi nenavadne zgradbe z nizko in občasno poplavljeno prodnato ravnico v sredini (zdaj imenovano Bungejeva dežela) opisali kot tri ločene otoke.<ref name="EncArct"/> Številne odprave so iskale domnevno kopno še dlje proti severu, o katerem je poročal raziskovalec Jakov Sannikov, toda do [[severni tečaj|severnega tečaja]] ni nobenega otoka več.<ref name="arctic.ru"/> [[slika:Aerodrom Temp.jpg|thumb|Letališče Temp na otoku Kotelni (2013)]] V prvi polovici 20. stoletja so na Velikem Ljahovskem postavili geofizikalni observatorij in kasneje še nekaj stalnih polarnih postaj. Otočje je v 20. stoletju obiskalo več znanstvenih odprav, ki so ga podrobno kartirale in raziskovale geološko zgradbo in rastlinstvo. Med drugim so odkrili 8000 let staro postojanko starodavnih lovcev z množico orodij.<ref name="EncArct"/> Postaja na otoku Kotelni je bila kasneje razširjena z vojaškim oporiščem, delovala je do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1993. Rusi so znova zgradili stalno oporišče na zahodu Kotelnega leta 2013 in vzpostavili radarski nadzor nad območjem, ki je strateško pomembno zaradi domnevnih surovin in lege ob severni pomorski poti.<ref name="barentsobserver">{{navedi novice|url=http://barentsobserver.com/en/security/2013/09/remotest-russian-arctic-new-navy-base-17-09|title=In remotest Russian Arctic, a new Navy base|author=Atle Staalesen|newspaper=Barents Observer|date=2013-09-17|access-date=2022-12-17|archive-date=2013-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20131014162107/http://barentsobserver.com/en/security/2013/09/remotest-russian-arctic-new-navy-base-17-09|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|New Siberian Islands|Novosibirski otoki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otočja Rusije]] [[Kategorija:Jakutija]] jtdnvez4kt4vxyolvxs00jmf5l6zx6p 0 544680 6683014 6265385 2026-05-30T15:34:33Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683014 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Amager | image_name = Amager by Sentinel-2, 2020-06-15.jpg | image_caption = Pogled iz zraka na Amager | image_size = | map_image = Denmark location amager.svg | map_caption = | native_name = | native_name_link = | nickname = | location = [[Øresund]] | coordinates = | archipelago = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 96 | highest_mount = | elevation_m = | country = [[Danska]] | country_admin_divisions_title = Občine | country_admin_divisions = [[Copenhagen]], [[Tårnby]], [[Dragør]] | population = 225.746 | population_as_of = 1. januar 2025 }} '''Amager''' ({{IPA-da|ˈɑˌmɑˀ|}} ali, zlasti med starejšimi govorci, {{IPA-da|ˈɑˌmɛˀɐ|}}) v [[Øresund]]u je najgosteje poseljen otok na [[Danska|Danskem]] z več kot 216.000 prebivalci (januar 2022). Zaščiteno naravno območje Naturpark Amager (vključno s Kalvebod Fælled) predstavlja več kot eno tretjino celotne površine otoka, ki meri 96 km².<ref>{{navedi splet|url=http://naturstyrelsen.dk/naturbeskyttelse/naturprojekter/naturpark-amager/|title = Naturprojekt: Naturpark Amager}}</ref> Danska prestolnica, občina København, je delno na Amagerju in pokriva severni del otoka, ki je z veliko večjim otokom [[Zelandija]] povezan z osmimi mostovi in podzemnim tunelom. Amager ima tudi povezavo čez Øresund do Švedske, [[Øresundski most]]. Njegov zahodni del se začne s tunelom iz Amagerja do drugega danskega otoka, Peberholma. Letališče je na otoku, približno 7 km od središča Københavna. Amager je največji otok v Øresundu in edini z veliko populacijo. Od leta 2021 je na otoku, vključno z njegovim severnim robom Christianshavn, živelo 212.661 ljudi. Severni del je vključen v občino København. Srednji del obsega občino Tårnby, občina Dragør pa se nahaja na jugovzhodnem delu otoka. Večina zahodnega dela je zemljišče, ki je bilo odvzeto morju v letih 1930-1950. Ta razširitev, od plitvega preliva proti Zelandiji, je znana kot Kalveboderne. Širitev ni bila nikoli pozidana in njena tla so neprimerna za kmetijsko rabo. Vendar pa je območje med mestom Dragør in letališčem obdelano zemljišče visoke kakovosti. Amager so v preteklosti imenovali ''kuhinja Københavna''. Na meji širitve je star bukov gozd Kongelunden (Kraljev gaj). == Zgodovina == [[Image:Map Denmark Demis SE islands.gif|right |thumb|280px|Otok Amager (desno na sredini) je vzhodno od otoka Zelandija, južno od osrednjega Københavna, zahodno od Švedske]] [[File:Districts of Copenhagen urban area.png|thumb|Del občine København pokriva severni Amager]] Amager je že dolgo poseljen in dobro izkoriščen zaradi svoje bogate zemlje in bližine Københavna. Leta 1521 je [[Kristijan II. danski|Kristijan II.]] povabil nekaj nizozemskih kmetov, naj se preselijo v Amager in gojijo zelenjavo za oskrbo danskega dvora in mesta. Ti kmetje so uživali določene privilegije, kot so lastna vlada in ustanove, kot so lastne šole in duhovniki. Zaradi tega in prepovedi mešanih zakonov so ohranili svoj lastni jezik, amagersko nizozemščino, ki so ga govorili do leta 1858. Na črkovanje in besedišče tega narečja je vplivala danščina, močnejši fonološki in slovnični vpliv pa je imela nizka nemščina zaradi pomena v trgovini v [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in vpliv nizkonemško govoreče luteranske duhovščine.<ref>{{Cite journal |last1=Nash |first1=Joshua |last2=Bakker |first2=Peter |last3=Bøegh |first3=Kristoffer Friis |last4=Daval-Markussen |first4=Aymeric |last5=Haberland |first5=Hartmut |last6=Kedwards |first6=Dale |last7=Ladhams |first7=John |last8=Levisen |first8=Carsten |last9=Markússon |first9=Jón Símon |last10=Robbe |first10=Joost |last11=Willemsen |first11=Jeroen |date=2020-01-02 |title=On languages on islands |url=https://www.researchgate.net/publication/334520652 |journal=Acta Linguistica Hafniensia |language=en |volume=52 |issue=1 |pages=81–116 |doi=10.1080/03740463.2020.1736747 |issn=0374-0463}}</ref> Šele v poznem 19. stoletju se je København začel širiti na otok (Sundbyerne), leta 1902 pa so bila ta pozidana območja vključena v mesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so oblasti zaradi visoke brezposelnosti v Københavnu zahodno od otoka izsušile velik del morja in zgradile jez, ki je zadrževal vodo, s čimer so otoku dejansko dodali polovico prejšnjega območja Amagerja. Zahtevano območje je trenutno znano kot Kalvebod Fælled in je bilo prvotno vojaško območje, danes pa je del velikega gradbenega območja, imenovanega Ørestad, ki velja za razširitev osrednjega Københavna. Na območju so glavni objekti, kot so: *Bella Center, kongresni in razstavni center *Field's, drugo največje nakupovalno središče v [[Skandinavija|Skandinaviji]] *Royal Arena, večnamenska notranja dvorana Ta projekt je sprožila danska vlada. Območje plaže na vzhodu otoka, znano kot Amager Strandpark, ki je propadalo od svoje ustanovitve v 1930-ih, je bilo obsežno prenovljeno med majem 2004 in avgustom 2005. 2 km dolg umetni otok je bil zgrajen tik ob kopnem, od katerega ga ločuje majhna laguna. Do 1970-ih so Amager uporabljali kot mesto za odlaganje straniščnih odpadkov; to je vodilo v slengovski izraz za otok 'Lorteøen' (Otok sranja). == Prednosti == Veliki deli Kalvebod Fælled so bogati z naravo in imajo veliko pašnih krav in konjev. To območje omogoča prebivalcem Københavna, da doživijo naravo, ne da bi se odpravljali daleč od mesta. Amager je tudi dom ''Amager Bio'', kinematografa, koncertnega in kulturnega prizorišča. Tam so igrale vrhunske skupine zadnjih 40 let, tako tiste mednarodnega porekla (Prince, Alien Ant Farm, P.O.D, Aimee Mann, Uriah Heep, King Crimson, Cradle of Filth, John Mayall and the Bluesbreakers, Jethro Tull, The Moody Blues , MGMT, Nas, Andrew Bird) in iz Danske (D.A.D, Dodo and the Dodos, Johnny Deluxe, Big Fat Snake). Amager Common (dansko ''Amager Fælled'') je 223 ha velik naravni rezervat v severozahodnem Amagerju. Nekdanje vojaško območje je dom raznolike flore in favne; vključno z gozdovi, polji in višavskim govedom.<ref>{{navedi splet |url=https://naturstyrelsen.dk/naturoplevelser/naturguider/amager-faelled/ |title= The Danish Nature Agency |website=Naturstyrelsen.dk |access-date=18 May 2020}}</ref> Kraljevi gaj (dansko ''Kongelunden'') je velik hrastov gozd na južni strani Amagerja. Priljubljeno je za kolesarjenje, opazovanje ptic in jahanje.<ref>{{navedi splet|title=Kongelunden|url=https://naturstyrelsen.dk/naturoplevelser/naturguider/kongelunden/|access-date=2021-06-14|website=naturstyrelsen.dk|language=da}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kings Forest Amager|url=https://www.visitdragor.com/dragor/explorer-dragor/kings-forest-amager-gdk1113991|access-date=2021-06-14|website=Visit Dragoer|language=en}}</ref> Nacionalni akvarij Danske je vzhodno od Amagerja in je največji akvarij v severni Evropi.<ref>{{navedi splet|title=Den Blå Planet, National Aquarium Denmark|url=https://www.visitcopenhagen.com/copenhagen/planning/den-blaa-planet--national-aquarium-denmark-gdk1077922|access-date=2021-06-14|website=VisitCopenhagen|language=en}}</ref> == Izrazi z 'Amager' == *Amar! – zaklinjanje za nedolžnost, blaga prisega (pošten Injun! čez srce!)<ref>{{navedi splet | url=https://ordnet.dk/ddo/ordbog?query=amager,1&entry_id=11001481 | title=Amager1 — den Danske Ordbog }}</ref> *Amagergarn – mercerizirana bombažna nit za vezenje, biserna preja, perle garn<ref>{{navedi splet | url=https://sproget.dk/lookup?SearchableText=amagergarn | title=Amagergarn — sproget.dk }}</ref> *Amagerbroderi (amagersko vezenje) je barvito ravno šivanje, znano na Amagerju<ref>[https://denstoredanske.lex.dk/amagerbroderi Amagerbroderi] (in Danish)</ref> *Amagersyning (Amager stitching) je nizozemsko navdahnjena tehnika vezenja<ref>[https://denstoredanske.lex.dk/amagersyning Amagersyning] (in Danish)</ref> *Amagerhylde – Amager polica, trikotna polica v obliki črke A za drobnarije<ref>{{navedi splet | url=https://sproget.dk/lookup?SearchableText=amagerhylde | title=Amagerhylde — sproget.dk }}</ref> *Amagermad – Amager sendvič, sestavljen iz ene rezine rženega in rezine belega kruha z maslom med njima in morda nadevom<ref>{{navedi splet | url=https://sproget.dk/lookup?SearchableText=amagermad | title=Amagermad — sproget.dk }}</ref> *Številčna tablica Amager (registrska tablica vozila Amager) je tetovaža spodnjega dela hrbta. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Amager}} {{Wikivoyage|Copenhagen/Amager|Amager}} * [https://web.archive.org/web/20060926235702/http://www.amager-strand.dk/ServiceMenu/English Amager Beach Park] * [http://www.amagerbio.dk/?30/Forside Amager Bio] *[http://my.opera.com/wofaurholt/blog/amager Paintings from Amager] {{koord novi|55|37|N|12|37|E|region:DK_type:isle|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Danske]] 33fqfaqd61qmwpkevh289o081omgkii 0 546782 6683043 6281186 2026-05-30T16:17:04Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683043 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Lakadivi | image_name = LakshadweepIsland.jpg | image_caption = Eden od nenaseljenih otokov v atolu Bangaram, Lakadivi | image_size = | native_name = Lakshadweep | nickname = | location = Lokacija Lakshadweepa v Indiji | map_image = Lakshadweep in India.svg | archipelago = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 32,62 | length_km = | width_km = | rank = | highest_mount = | elevation_m = | country_capital = Kavaratti | country = [[Indija]] | country_admin_divisions_title = ozemlje Unije | country_admin_divisions = Lakadivi | country_admin_divisions_title_1 = Južna Indija | country_admin_divisions_1 = | population = 64.473 | population_as_of = 2011 | density_km2 = 2000 | website = https://lakshadweep.gov.in/ | ethnic_groups = | additional info = }} Ime ''Lakshadweep'' pomeni »en lakh otokov« (sto tisoč otokov) v malajalamščini in [[sanskrt]]u, čeprav so '''Lakadivi''' le en del [[arhipelag]]a z največ sto otoki. [[Malajalamščina]] je primarni in tudi splošno razširjeni materni jezik na ozemlju.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=Sura's Year Book 2006|url=https://books.google.com/books?id=Fz2WDD8sB0MC&q=jeseri%2C+lakshadweep&pg=PA250|year=2006|isbn=978-81-7254-124-8|page=250}}</ref><ref>{{Cite encyclopedia|title=Lakshadweep |encyclopedia=The Columbia Encyclopedia |edition=Sixth |year=2008 |url=http://www.encyclopedia.com/topic/Lakshadweep.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127104251/http://www.encyclopedia.com/topic/Lakshadweep.aspx |archive-date=27 January 2010 }}</ref> Otoki tvorijo najmanjše ozemlje [[Indija|Indije]] in njihova skupna površina je približno 32 km². Območje lagune obsega približno 4200 km², območje teritorialnih voda 20.000 km² in območje izključne ekonomske cone 400.000 km². Regija tvori enotno indijsko okrožje z 10 pododdelki. Kavaratti je glavno mesto ozemlja Unije, regija pa je v pristojnosti višjega sodišča [[Kerala|Kerale]]. Otoki so najsevernejši v skupini otokov Lakshadweep–Maldivi–Chagos, ki so vrhovi obsežne podmorske gorske verige, grebena Chagos-Lakshadweep.<ref>{{cite journal |title=Origin and compensation of Chagos-Laccadive ridge, Indian ocean, from admittance analysis of gravity and bathymetry data |date=1991-07-31 |doi=10.1016/0012-821X(91)90119-3 |bibcode=1991E&PSL.105...47A |volume=105 |issue=1–3 |journal=Earth and Planetary Science Letters |pages=47–54 |last1=Ashalatha |first1=B. |last2=Subrahmanyam |first2=C. |last3=Singh |first3=R.N. |df=dmy-all }}</ref> Lakadive je prvotno sestavljalo 36 otokov; ker pa je otok Parali 1 potopljen v vodo zaradi morske erozije, ostane 35 otokov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.livemint.com/Science/QFLIaXhV8NswaWkdcdyisL/Uninhabited-Lakshadweep-island-Parali-I-vanishes-4-others-s.html|title=Uninhabited Lakshadweep island Parali I vanishes, 4 others shrinking fast: study|last=PTI|date=2017-09-06|website=Mint|language=en|access-date=2021-04-07}}</ref> Otoki so bili omenjeni tudi v budističnih zgodbah [[Džataka]] iz 6. stoletja pred našim štetjem. [[Islam]] se je v regiji uveljavil, ko so muslimani prispeli okoli 7. stoletja. V srednjem veku je regiji vladala dinastija Čera, dinastija Čola in končno kraljestvo Kannur. Katoliški [[Portugalci]] so prispeli okoli leta 1498, vendar so bili do leta 1545 izgnani. Regiji je takrat vladala muslimanska hiša Arakal, ki je bila vazal Kolathiri Radž iz Kannurja, sledil ji je Tipu sultan. Po njegovi smrti leta 1799 je večina regije prešla v roke Britancev in z njihovim odhodom je bilo leta 1956 ustanovljeno ozemlje Unije. Od skupno 36 otokov jih je 10 naseljenih. Ob indijskem popisu leta 2011 je bilo 64.473 prebivalcev ozemlja Unije. Večina avtohtonega prebivalstva je muslimanov in večina jih pripada šoli Šafi sunitske ločine. Otočani so etnično podobni Malajalcem iz najbližje indijske zvezne države Kerala. Večina prebivalstva govori malajalamščino, divehi pa je najbolj govorjeni jezik na otoku Minicoj. Narečje džeseri se govori na naseljenih otokih arhipelaga, in sicer Amindivi in Lakadivi, z izjemo najjužnejšega otoka Minicoj,<ref name=":1">{{navedi knjigo|title=Lakshadweep Pradesikabhasha Nighandu (Translation: Lakshadweep Regional Language Dictionary), Editor: Dr. Koyammakoya M.|isbn=978-81-922822-9-9|last1=Kōyammakkōya|first1=Eṃ|year=2012}}</ref> kjer se uporablja narečje Mahl.<ref name="Cain">{{navedi knjigo |last= Cain|first= B.D. |title= Dhivehi (Maldivian): A Synchronic and Diachronic Study (Ph.D. dissertation)|publisher= Cornell University |year= 2000 }}</ref> Malajalamska pisava Ponnani je bila uporabljena za pisanje džeseri do Britanskega Raja. Kultura je skoraj podobna kulturi Mappilasa v najbližji celinski državi Kerala. Otoke oskrbuje letališče na otoku Agatti. Glavni poklic ljudi je ribolov in gojenje kokosa, tuna pa je glavni izvozni artikel. == Zgodovina == === Starodavna zgodovina === Ker otoki nimajo domorodnih prebivalcev, so znanstveniki predlagali različne zgodovine poselitve teh otokov. Arheološki dokazi podpirajo obstoj človeške poselitve v regiji okoli leta 1500 pr. n. št. Džataka zgodbe o budizmu omenjajo te otoke, ki dokumentirajo širjenje budizma na otoke v 6. stoletju pr. n. št.<ref>Sharma, A. & Khan, M. Buddha heads and some grave head stones from Lakshadweep. In Rao, S. R. (ed.), The Role of universities and research institutes in marine archaeology, 129–131 (1994).</ref><ref>Saigal, O. Lakshadweep. (National Book Trust, India), 1–219 (2000).</ref>] Med budistično dobo naj bi otok obiskal menih Sanghmitra.<ref>Archaeology of Maldives and Lakshadweep, A.K Sharma, pages 4-15.</ref> Otoki so bili že dolgo znani pomorščakom, kot je razvidno iz anonimne omembe iz 1. stoletja našega štetja za regijo v Periplusu v Eritrejskem morju.<ref name=thefreelibrary>{{navedi splet|title=Marine investigations in the Lakshadweep Islands, India.|url=http://www.thefreelibrary.com/Marine+investigations+in+the+Lakshadweep+Islands,+India.-a065537229|publisher=thefreelibrary.com|access-date=1 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927040024/http://www.thefreelibrary.com/Marine+investigations+in+the+Lakshadweep+Islands,+India.-a065537229|archive-date=27 September 2013|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> V ''Sangam Patiṟṟuppattu'' se omenja nadzor nad otoki s strani Čerov. Lokalna izročila in legende pripisujejo prvo naselbino na teh otokih obdobju Čheramana Perumala, zadnjega kralja Čera v Kerali. Najstarejši naseljeni otoki v skupini so Amini, Kalpeni Andrott, Kavaratti in Agatti. === Islamski vplivi === Lokalne legende pripisujejo zgodovino tukajšnjega islama Legendi o Čeraman Perumalsu, zadnjem kralju Čera v Kerali, ki je odšel na romanje z otoka Dharmadom blizu Kannurja v [[Meka|Meko]].<ref name="ld">{{navedi splet|url=https://lakshadweep.gov.in/about-lakshadweep/history/|title=History of Lakshadweep|website=lakshadweep.gov.in|publisher=Government of India}}</ref> Vendar pa legenda ni utemeljena. Po ljudskem izročilu je islam v Lakadive prinesel Ubaidullah leta 661. Njegov grob je na otoku Andrott.<ref>{{navedi splet|title=History|url=http://lakshadweep.nic.in/KL_History.html|publisher=lakshadweep.nic.in|access-date=1 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514235511/http://lakshadweep.nic.in/KL_History.html|archive-date=14 May 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> === Srednjeveško obdobje === V 11. stoletju so otoki prišli pod vladavino poznih Čolov, ko so ti osvojili dele Kerale in nato so otoki prišli pod kraljestvo Kannur.<ref name=britannica>{{navedi splet|title=Lakshadweep|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/328296/Lakshadweep/46340/History|publisher=Encyclopædia Britannica, Inc.|access-date=2 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20130228225201/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/328296/Lakshadweep/46340/History|archive-date=28 February 2013|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Otoki so imeli pomembno vlogo v trgovini v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] v srednjem veku, saj so bili na glavni trgovski poti, ki je povezovala Bližnji vzhod z malabarsko obalo, [[Cejlon]]om in jugovzhodno Azijo ([[Indonezija|Indonezijo]] in [[Malezija|Malezijo]]). === Moderno obdobje === V 16. stoletju so Portugalci vladali morjem med [[Hormuška ožina|Hormusom]] in Malabarsko obalo ter južno do Cejlona. Že leta 1498, v [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]], ko je [[Vasco da Gama]] prispel v Kozhikode, so prevzeli nadzor nad arhipelagom (ki so ga imenovali Laquedivas), kasneje za izkoriščanje proizvodnje kokosovih vlaken, dokler jih otočani leta 1545 niso izgnali. Sredi 16. stoletja je Čirakal ali Kolatiri Radža podelil vse naseljene otoke Lakshadweep kot ''džagir'' vladajoči družini kraljestva Cananore (kraljestvo Arakal), da bi zagotovil zaščito pred Portugalci.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ebooksread.com/authors-eng/william-wilson-hunter/the-imperial-gazetteer-of-india-volume-8-tnu/page-46-the-imperial-gazetteer-of-india-volume-8-tnu.shtml |title=The imperial gazetteer of India (Volume 8) |accessdate=2023-07-28 |archive-date=2021-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613084645/https://www.ebooksread.com/authors-eng/william-wilson-hunter/the-imperial-gazetteer-of-india-volume-8-tnu/page-46-the-imperial-gazetteer-of-india-volume-8-tnu.shtml |url-status=dead }}</ref> Kraljestvo Arakal je imelo jurisdikcijo nad Lakadivi in Amindivskimi skupinami otokov, poleg mesta Kanur. Otoki so zelo podrobno omenjeni tudi v zgodbah arabskega popotnika [[Ibn Batuta]].<ref>{{Cite journal|title=South Asia: Journal of South Asian Studies: Volume 2: Sources towards a history of the Laccadive Islands |journal=South Asia: Journal of South Asian Studies |volume=2 |pages=130–150 |date=1979 |doi=10.1080/00856407908722989 |last1=Forbes |first1=Andrew D.W. }}</ref> Skupina otokov Aminidivi (Amini, Kadmat, Kiltan, Četlath in Bitra) je leta 1787 prišla pod vladavino Tipu sultana. Po tretji anglo-misorski vojni so bili prešli pod britanski nadzor in bili priključeni Kasaragodu Taluku iz Južne Canare.<ref name="ml1951">{{navedi knjigo | author = Government of Madras | year=1953 | title= 1951 Census Handbook- South Canara District | publisher=Madras Government Press | url= http://lsi.gov.in:8081/jspui/bitstream/123456789/6023/1/7746_1951.pdf}}</ref> Ostali otoki (Agati, Androt, Minicoj, Kavarati, Kalpeni in Bangaram) so ostali pod oblastjo družine Arakal iz Kanurja v zameno za plačilo letnega davka. Britanci so zaradi neplačevanja zaostalih obveznosti prevzeli upravo teh otokov. Ti otoki so bili med Britanskim Rajem priključeni okrožju Malabar predsedstva Madras.<ref>{{navedi knjigo|last=Logan|first=William|title=Malabar Manual|year=1887|publisher=Asian Education Services|location=New Delhi|isbn=978-81-206-0446-9|page=2|url=https://books.google.com/books?id=9mR2QXrVEJIC&q=Palghat&pg=PA2|access-date=15 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160112082021/https://books.google.com/books?id=9mR2QXrVEJIC&lpg=PP1&pg=PA2#v=onepage&q=Palghat&f=false|archive-date=12 January 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Kasneje je bil postavljen pod Kozhikode Taluk. [[File:Lakshadweep.jpg|thumb|Satelitska slika, ki prikazuje atole Lakadivov razen Minicoja.]] === Neodvisna Indija === 1. novembra 1956, med reorganizacijo indijskih držav, so bili otoki Lakadivi ločeni od okrožja Malabar in organizirani v ločeno ozemlje unije za upravne namene.<ref name="src_1956">{{navedi splet|url=https://legislative.gov.in/sites/default/files/A1956-37.pdf|title=The States Reorganisation Act, 1956|website=legislative.gov.in|publisher=Government of India}}</ref> Novo ozemlje se je imenovalo otoki Laccadive, Minicoy in Amindivi, preden je 1. novembra 1973 sprejelo ime Lakshadweep. Sedež novega ozemlja unije je ostal v Kožikodu skoraj desetletje do leta 1964. Leta 1964 je bil sedež upravitelja otokov prestavljen na Kavarati.<ref name="clt">{{navedi knjigo|title=District Census Handbook -Laccadive, Minicoy, and Amindivi Islands (1971) - Village Directory|last=P. M. Nair|publisher=Administrator and Ex-Officio Director of Census Operations, Laccadive, Minicoy, and Amindivi Island|year=1979|location=Kavaratti& Government Printing Press, Kozhikode|pages=2|url=http://lsi.gov.in:8081/jspui/bitstream/123456789/7315/1/26141_1971_LAC.pdf}}</ref> Za zaščito indijskih vitalnih ladijskih poti do Bližnjega vzhoda in vse večjega pomena otokov v varnostnih vidikih je bila baza indijske mornarice INS Dweeprakshak odprta na otoku Kavarati.<ref name=hindu-lakshadweep>{{navedi novice|url=http://www.thehindu.com/news/states/kerala/article3370886.ece|title=Navy commissions full-scale station in Lakshadweep|work=The Hindu|date=1 May 2012|access-date=9 May 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120503220537/http://www.thehindu.com/news/states/kerala/article3370886.ece|archive-date=3 May 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> == Geografija == Lakadivi so arhipelag dvanajstih [[atol]]ov, treh grebenov in petih potopljenih bregov, s skupaj približno šestintridesetimi otoki in otočki. Grebeni so pravzaprav tudi atoli, čeprav so večinoma potopljeni, le z majhnimi neporaslimi peščenimi grebeni nad mejo visoke vode. Potopljeni bregovi so potopljeni atoli. Skoraj vsi atoli so orientirani v smeri severovzhod–jugozahod z otoki, in ležijo na vzhodnem robu večinoma potopljenih grebenov na zahodnem robu, ki obdaja laguno. Ima deset naseljenih otokov, 17 nenaseljenih otokov in otočkov, štiri novonastale otočke in pet potopljenih grebenov.<ref name=lap>{{navedi splet|title=Location, Area and Population|url=http://lakshadweep.nic.in/KL_locationAreaPopulation.html|publisher=lakshadweep.nic.in|access-date=1 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120512103200/http://lakshadweep.nic.in/KL_locationAreaPopulation.html|archive-date=12 May 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Glavni otoki so Kavarati, Agati, Minicoj in Amini. Po popisu leta 2011 je bilo skupaj 64.473 prebivalcev. Agati ima letališče z direktnimi leti iz Kočija. === Indijski koralni otoki === Podskupina otokov Aminidivi (ki jo sestavljajo Amini, Keltan, Četlat, Kadamat, Bitra in Perumal Par) in podskupina otokov Lakadivov (ki jo sestavljajo predvsem Androth, Kalpeni, Kavarati, Piti in Suheli Par), obe podskupini pa imata podmorsko povezavo med njima preko grebena Pitti. Skupaj z otokom Minicoj, samotnim atolom, ki je na južnem koncu 200 km širokega preliva Nine Degree, tvorijo koralne otoke Indije v [[Arabsko morje|Arabskem morju]]. Vse te otoke so zgradile [[korale]] in imajo obrobne koralne grebene zelo blizu svojih obal.<ref>'INDIA: A Physical Geography' ({{ISBN|81-230-0656-X}}), 1968, Publications Dn, Ministry of I&B, Govt. of India. page:74.</ref> Dva grebena bolj severno se ne štejeta za del skupine: *greben Angria *greben Adas == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Ducks on a beach at Kavaratti, Lakshadweep.jpg|thumb|Domače race na plaži v Kavaratiju, Lakadivi]] Otočje Lakadivi skupaj z [[Maldivi]] in Čagosom tvori [[ekoregija|ekoregijo]] vlažnih tropskih gozdov Maldivi-Lakadivi-Čagos.<ref>{{WWF ecoregion|id=im0125|name=Maldives-Lakshadweep-Chagos Archipelago tropical moist forests}}</ref> Ima več kot 600 vrst morskih rib, 78 vrst koral, 82 vrst morskih alg, 52 vrst rakov, 2 vrsti jastogov, 48 vrst polžev, 12 vrst školjk, 101 vrsto ptic.<ref name=planningreport1>{{navedi splet|title=Biodiversity and Environment Protection|url=http://lakshadweep.nic.in/documents/planning/14.pdf|work=Lakshadweep Development Report|publisher=Planning Commission of India|access-date=3 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120505100605/http://lakshadweep.nic.in/documents/planning/14.pdf|archive-date=5 May 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Je ena od štirih regij koralnih grebenov v Indiji. Korale so velika atrakcija za turiste. Otok Pitti je pomembno mesto za razmnoževanje morskih želv in številnih pelagičnih ptic, kot so rjava čigra (''Anous stolidus''), mala čonata čigra (''Sterna bengalensis'') in velika čonata čigra (''Sterna bergii'').<ref>[http://www.orientalbirdclub.org/publications/forktail/10pdfs/Kurup-Lakshadweep.pdf] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120112215302/http://www.orientalbirdclub.org/publications/forktail/10pdfs/Kurup-Lakshadweep.pdf|date=12 January 2012}}</ref> Otok je bil razglašen za ptičje zatočišče.<ref>{{navedi splet|title=The Wild Life (Protection) Act, 1972|url=http://lakshadweep.nic.in/depts/forest/wildlife_(protection)act.htm|publisher=Department of Environment and Forests (Union Territory of Lakshadweep)|access-date=5 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20130425154656/http://lakshadweep.nic.in/depts/forest/wildlife_(protection)act.htm|archive-date=25 April 2013|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Raznolikost kitov in delfinov ob otokih Lakadivi in na sosednjih območjih je večja kot na drugih območjih, čeprav pomanjkanje znanstvenih študij povzroča slabo razumevanje in spodbujanje ohranjanja. Sem spadajo različni kiti (npr. mali modri kit (''Balaenoptera musculus brevicauda''), Brydejev kit, [[kit glavač]]), manjši kiti in delfini (npr. [[orka]], kratkoplavuta mrka pliskavka) in delfini. Regija nima bogate flore in skoraj vse rastline lahko najdemo na celinskem delu Indije. V regiji je tudi pomanjkanje gozdov. Dokumentiranih je bilo skoraj 400 vrst cvetočih rastlin, vključno s tremi vrstami morskih trav ''Cymodocea isoetifolia, Syringodium isoetifolium'' in ''Thalassia hemprichii'', najdemo pa tudi druge [[kritosemenke]], kot so ''Pandanus, Heliotropium foertherianum, Tournefortia argentea'' in ''Pemphis acidula'', pa tudi glive, alge in lišaje. Običajna flora koralnega peska vključuje kokosove nasade in obalne grmovnice, kot so ''Pemphis acidula, Cordia subcordata, Scaevola taccada, Thespesia populnea, Suriana maritima, Dodonaea viscosa, Guettarda speciosa'' in morske alge, kot so morske solate, ''Codium'' in ''Hypena''. == Gospodarstvo == Bruto teritorialni domači proizvod Lakadivov za leto 2004 je po trenutnih cenah ocenjen na 3,24 milijarde ₹ (kar ustreza 11 milijardam ₹ ali 140 milijonom USD leta 2023). V Lakadivu je malo ekonomske neenakosti in indeks revščine je nizek. Pridobivanje kokosovih vlaken in proizvodnja izdelkov iz vlaken je glavna industrija podjetja Lakshadweep. Obstaja pet tovarn kokosovih vlaken, pet proizvodnih demonstracijskih centrov in sedem enot za kodranje vlaken, ki jih vodi indijska vlada. Te enote proizvajajo vlakna iz kokosovega oreha, prejo, zvita vlakna in predpražnike za hodnike.<ref>{{navedi splet |url=http://rbidocs.rbi.org.in/rdocs/PublicationReport/Pdfs/84466.pdf |title=Report of the Working Group on Improvement of Banking Services in the Union Territory of Lakshadweep |publisher=Rbidocs.rbi.org.in |access-date=25 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130525191638/http://rbidocs.rbi.org.in/rdocs/PublicationReport/Pdfs/84466.pdf |archive-date=25 May 2013 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> === Ribištvo === Lakadivi obsegajo edine koralne atole v državi. Z veliko laguno 4200 km² ima teritorialne vode 20.000 km², izključno ekonomsko cono (EEZ) 400.000 km² in obalno črto, dolgo približno 132 kilometrov. Ocenjuje se, da je v morju okoli Lakadivov približno 100 kiloton tunov in tunom podobnih rib ter približno enaka količina morskih psov. Ribolov je glavni način preživetja otočanov in kokosova vlakna.<ref name=fisheries1>{{navedi splet|title=FISHERIES|url=http://lakshadweep.nic.in/AnnualPlan_2011_2012_7.htm|publisher=lakshadweep.nic.in|access-date=1 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120511234921/http://lakshadweep.nic.in/AnnualPlan_2011_2012_7.htm|archive-date=11 May 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Sveže ulovljeno tuno predelajo tako, da jo po kuhanju in dimljenju posušimo na soncu. Nastali izdelek, znan kot ''mas'', je priljubljen izdelek, ki se s teh otokov izvaža v države jugovzhodne Azije. Enajst delavnic na otokih in dve ladjedelnici skrbijo za potrebe ribičev. === Turizem === Zaradi svoje izoliranosti in slikovite privlačnosti so bili Lakadivi že od leta 1974 znani kot turistična atrakcija za Indijce. To prinaša znatne prihodke. Ker tako majhna regija ne more podpirati industrije, vlada dejavno spodbuja turizem kot način zaslužka na otokih Bangaram in Kadmat. Bangaram naj bi postal glavna destinacija mednarodnega turizma. Morska favna je številna. Dejavnosti vodnih športov, kot so potapljanje, jadranje na vodi, potapljanje z masko, deskanje, kajak, kanu, smučanje na vodi, športni ribolov, jahtanje in nočna potovanja po morju, so priljubljene dejavnosti med turisti. Turisti se na te otoke zgrinjajo skozi vse leto, razen v jugozahodnih monsunskih mesecih, ko so morja izjemno nemirna. Vlada je prav tako predlagala ustanovitev dveh uradov za carinjenje, tako da lahko turisti vstopijo neposredno, namesto da bi dobili dovoljenje najbližjega carinskega urada v Kočiju, ki je od teh otokov oddaljen 260 navtičnih milj. To bodo najmanjši carinski uradi v Indiji. Pričakuje se, da bo turizem dobil velik zagon po odprtju teh pisarn, saj otoki ležijo na enem najbolj obremenjenih križarjenj. Turisti v bistvu potrebujejo dovoljenje za obisk otokov; tujim državljanom ni dovoljen obisk nekaterih otokov.<ref>{{navedi splet |title=Entry Permits |url=http://lakshadweep.nic.in/depts/revenue/entry_permits.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150224123645/http://lakshadweep.nic.in/depts/revenue/entry_permits.htm |archive-date=24 February 2015 |access-date=25 February 2015 |publisher=Union Territory of Lakshadweep}}</ref> V skladu z veljavno zakonodajo o alkoholu v Indiji uživanje alkoholnih pijač ni dovoljeno na otočju, razen na otoku Bangaram. Da bi spodbudila gospodarstvo, vrhunski turizem, telemedicino, teleizobraževanje, ribištvo in drugo, je vlada Unije napovedala projekt namestitve podmorskega optičnega kabla za visokohitrostno mobilno in internetno povezljivost med Kočijem in 11 otoki vključno s Kavaratijem, Kalpenijem, Agatijem, Aminijem, Androthom, Minicojem, Bangaramom, Bitro, Četlatom, Kiltanom in Kadmatom. Ta 10,72 milijarde ₹ (130 milijonov USD) vreden projekt bo zaključen do maja 2023.<ref name="live,1">[https://www.livemint.com/news/india/cabinet-approves-undersea-fibre-link-between-lakshadweep-islands-and-kochi-11607520516666.html Cabinet approves undersea fibre link between Lakshadweep islands and Kochi], Live Mint, 9 Dec 2020.</ref> Lakadivi bodo dobili svoj prvi kip [[Mahatma Gandhi|Mahatme Gandhija]] v povezavi s praznovanjem 152. rojstnega dne Mahatme Gandhija.<ref>{{navedi splet|date=2021-10-02|title=Lakshadweep to get its first statue – of Mahatma Gandhi|url=https://indianexpress.com/article/india/lakshadweep-to-get-its-first-statue-of-mahatma-gandhi-7547176/|access-date=2021-10-02|website=The Indian Express|language=en}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="134"> File:Kavaratti Island, Lakshadweep, India 20160324- DSC1618.jpg|Vodni športi na otoku Kavaratti File:MV Amindivi 001.JPG|Potniška ladja MV Amindivi uprave otokov Lakshdweep je zasidrana v pristanišču Old Mangalore File:Agatti island, Lakshadweep.jpg|Otok Agatti File:RED BILLED TROPIC BIRD.jpg|Redka rdečekljuna tropska ptica (''Phaethon aethereus subsp. indicus''), najdena na majhnih otokih Lakadivov File:Green turtle Lakshadweep.jpg|Zelena želva blizu Lakadivskega morja File:Scuba diving @ Lakshadweep.jpg|Hobotnica File:Chaetodon falcula.jpg|Bližnji posnetek črnoplavutega metulja (''Chaetodon falcula'') v grebenu File:Coral Reef.jpg|Koralni greben blizu otoka Bangaram File:Picasso triggerfish2.jpg|Lagunska balestra plava okoli grebena </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} psodxd9p4signlkfmd4h6e4j4v1unsy 0 555035 6683005 6386284 2026-05-30T15:09:07Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Severni otoki | native_name = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image_name = | image_caption = | image_alt = | image_map = Northern Isles topographic map.svg | map_alt = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | etymology = | location = [[Škotska]] | grid_reference = HY99 | archipelago = [[Britansko otočje]] | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 2464 | area_footnotes = <ref>General Register Office for Scotland (28 November 2003) Scotland's Census 2001 – Occasional Paper No 10: Statistics for Inhabited Islands. Retrieved 26 February 2012.</ref> | highest_mount = 481 m (Ward Hill) | Country_heading = | country = [[Združeno kraljestvo]] | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = [[Škotska]] | country_capital_and_largest_city = Kirkwall | country_largest_city_population = | demonym = | population = 44.516 | population_as_of = | population_footnotes = <ref>National Records of Scotland (15 August 2013). "Appendix 2: Population and households on Scotland's Inhabited Islands" (PDF)[https://www.scotlandscensus.gov.uk/about/2011-census/2011-census-statistical-bulletins/]. Statistical Bulletin: 2011 Census: First Results on Population and Household Estimates for Scotland Release 1C (Part Two) (PDF) (Report). SG/2013/126. Retrieved 14 August 2020.</ref> | population_rank = | population rank max = | density_km2 = 18 | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = }} '''Severni otoki''' ({{lang-sco|Northern Isles}}; {{lang-gd|Na h-Eileanan a Tuath}}; staronordijsko ''Norðreyjar''; severnogermansko ''Nordøjar'') so veriga (ali [[arhipelag]]) otokov ob severni obali celinske [[Škotska|Škotske]]. [[Podnebje]] je hladno in zmerno, nanj pa močno vplivajo okoliška morja. Obstajata dve glavni skupini otokov: [[Shetlandski otoki]] in [[Orkneyjski otoki]]. Skupno je naseljenih 36 otokov, pri čemer so rodovitni kmetijski otoki Orkney v nasprotju z bolj razgibanimi Shetlandskimi otoki na severu, kjer je gospodarstvo bolj odvisno od ribolova in bogastva nafte v okoliških morjih. Na obeh arhipelagih se razvija industrija obnovljivih virov energije. Imajo skupno [[Pikti|piktsko]] in [[Vikingi|nordijsko]] zgodovino in so bili del [[Kraljevina Norveška|Kraljevine Norveške]], preden so jih v 15. stoletju vključili v [[Kraljevina Škotska|Kraljevino Škotsko]]. Otoki so imeli pomembno pomorsko vlogo med svetovnimi vojnami 20. stoletja. Turizem je pomemben za oba arhipelaga z značilnimi prazgodovinskimi ruševinami, ki igrajo ključno vlogo pri njuni privlačnosti, poleg tega pa obstajajo redne trajektne in letalske povezave s celinsko Škotsko. Skandinavski vpliv ostaja močan, zlasti v lokalni folklori in obe otoški verigi imata močno, čeprav ločeno lokalno kulturo. V imenih otokov prevladuje nordijska dediščina, čeprav nekateri morda ohranjajo predkeltske elemente. == Geografija == {{glavni|Orkneyjski otoki|Shetlandski otoki}} [[File:Wfm shetland map.svg|thumb|alt=A map of Shetland. The main islands lie on a north-south axis, with the Norwegian Sea to the north and west and the North Sea to the south and east.|[[Shetland]]]] Besedna zveza ''Severni otoki'' se na splošno nanaša na glavne otoke arhipelaga Orkney in Shetland. Otok Stroma, ki leži med celinsko Škotsko in Orkneyjem, je del Caithnessa, zato za namene lokalne vlade spada pod pristojnost območja Highland Council in ne Orkneyja. Kljub temu je očitno eden od 'severnih otokov' Škotske.<ref>[http://www.scotlandsplaces.gov.uk/search_item/index.php?service=RCAHMS&id=222027 "Clarence G Sinclair: Mell Head, Stroma, Pentland Firth"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120906044347/http://www.scotlandsplaces.gov.uk/search_item/index.php?service=RCAHMS&id=222027 |date=6 September 2012 }}. Scotland's Places. Retrieved 27 May 2011.</ref> Fair Isle in Foula sta obrobje Shetlanda, vendar bi se običajno štela za del Shetlanda in s tem Severnih otokov. Podobno sta Sule Skerry in Sule Stack, čeprav sta oddaljena od glavne skupine, del Orkneyja in torej tehnično med Severnimi otoki. Vendar pa so drugi majhni otoki, ki ležijo ob severni obali Škotske, v [[Škotsko višavje|Višavju]] in se zato običajno ne štejejo za del Severnih otokov.<ref>[http://encarta.msn.com/dictionary_561505789_701708176/prevpage.html "Northern Isles"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211132110/http://encarta.msn.com/dictionary_561505789_701708176/prevpage.html |date=11 February 2010 }}. MSN Encarta. Retrieved 31 May 2011.</ref> Orkney ima 20 naseljenih otokov, Shetland pa 16.<ref>Haswell-Smith (2004) pp. 336–403</ref><ref>General Register Office for Scotland (2003)</ref> Orkney je 16 kilometrov severno od obale celinske Škotske in je od nje ločen z vodami Pentland Firth. Največji otok Orkney, znan kot ''celina'', ima površino 523,25 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je šesti največji škotski otok.<ref>Haswell-Smith (2004) pp. 334–502</ref> Njegovo skupno prebivalstvo je bilo leta 2001 19.245, njegovo največje mesto pa je Kirkwall.<ref name=vis>[http://www.visionofbritain.org.uk/unit_page.jsp?u_id=10197247 "Orkney Islands"] Vision of Britain. Retrieved 21 September 2009.</ref> Shetland je približno 170 kilometrov severno od celinske Škotske. Pokriva površino 1468 kvadratnih kilometrov, njegova obala pa je dolga 2702 kilometra. Lerwick, glavno mesto in največje naselje, ima okoli 7500 prebivalcev. Približno polovica celotnega prebivalstva otočja, ki šteje 22.000 ljudi, živi znotraj 16 kilometrov od mesta.<ref>[http://visit.shetland.org/lerwick "Visit Shetland"]. Visit.Shetland.org Retrieved 25 December 2010.</ref> == Geologija == [[File:OrkneyGeologyMap.png|thumb|alt=Zemljevid geologije Orkneyja. Hoy na jugozahodu je pretežno oblikovan iz peščenjakov Hoy/Eday. Celino v središču večinoma sestavljajo plošče Stromness s ploščami Rousay na vzhodu. Manjši severni in južni otok sta mešanica peščenjaka Eday in Rousay.|Geologija Orkneyjskih otokov]] Površinska kamnina Orkneyjskih otokov je skoraj v celoti stari rdeči peščenjak, večinoma srednje [[Devon (geološka doba)|devonske]] starosti.<ref name="Millennium">Marshall, J.E.A., & Hewett, A.J. "Devonian" in Evans, D., Graham C., Armour, A., & Bathurst, P. (eds) (2003) ''The Millennium Atlas: petroleum geology of the central and northern North Sea''.</ref> Tako kot v sosednjem celinskem okrožju Caithness tudi ta [[peščenjak]] leži na [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamninah]] serije Moine. To je mogoče videti na celini Orkneya, kjer je izpostavljen ozek pas starejše kamnine med Stromnessom in Inganessom, in tudi na majhnem otoku Graemsay.<ref>Hall, Adrian and Brown, John (September 2005) [http://www.landforms.eu/orkney/Geology/Basement/basement.htm "Basement Geology"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303193431/http://www.landforms.eu/orkney/Geology/Basement/basement.htm |date=2016-03-03 }}. Retrieved 10 November 2008.</ref> Srednjedevonske [[bazalt]]ne vulkanske kamnine najdemo na zahodnem Hoyu, na Deernessu v vzhodni celini in na Shapinsayu. Predlagana je bila korelacija med vulkani Hoy in drugima dvema izpostavljenostma, vendar zaradi razlik v njuni kemični sestavi to ostaja negotovo.<ref>Odling, N.W.A. (2000) [http://www.jncc.gov.uk/pdf/gcrdb/GCRsiteaccount2495.pdf "Point of Ayre"]. (pdf) "Caledonian Igneous Rocks of Great Britain: Late Silurian and Devonian volcanic rocks of Scotland". ''Geological Conservation Review'' '''17 ''': Chapter 9, p. 2731. JNCC. Retrieved 4 October 2009.</ref> Lamprofirske nasipe pozne [[perm]]ske starosti najdemo po celem Orkneyju. Ledeniške proge in prisotnost [[kreda (mineral)|krede]] in kremenčevih eratikov, ki izvirajo iz dna [[Severno morje|Severnega morja]], kažejo na vpliv delovanja ledu na geomorfologijo otokov. Veliko je tudi [[balvan]]ske gline, znatne površine pa pokrivajo [[morena|morene]].<ref>Brown, John Flett "Geology and Landscape" in Omand (2003) p. 10.</ref> Geologija Shetlandskih otokov je precej drugačna od geologije Orkneyjskih. Je izjemno kompleksna, s številnimi prelomi in pregibnimi osmi. Shetlandski otoki so severna predstraža [[kaledonska orogeneza|kaledonske orogeneze]] in tam so izdanki metamorfnih kamnin Lewisian, Dalriadan in Moine, katerih zgodovina je podobna zgodovini njihovih primerkov na škotski celini. Obstajajo tudi majhne usedline starega rdečega peščenjaka in vdori [[granit]]a. Najznačilnejša geološka značilnost Shetlanda so ultrabazični [[ofioliti|ofiolit]], [[peridot]]it in [[gabro]] na Unstu in Fetlarju, ki so ostanki dna Japetovega oceana.<ref>Gillen (2003) pp. 90–91</ref> V okoliških morjih so naftonosni sedimenti, od katerih je odvisen velik del gospodarstva Shetlanda.<ref>Keay & Keay (1994) p. 867</ref> Geološki dokazi kažejo, da je nekje okoli leta 6100 pr. n. št. [[cunami]], ki so ga povzročili Storegga Slides, prizadel severne otoke (kot tudi velik del vzhodne obale Škotske) in morda povzročil val, visok do 25 metrov na območju Shetlanda, kjer je sodobna populacija največja.<ref>Smith, David [http://www.landforms.eu/shetland/Tsunami%20hazards.htm "Tsunami hazards"]. Fettes.com. Retrieved 7 March 2011.</ref> == Podnebje == Severni otoki imajo hladno, zmerno podnebje, ki je zaradi vpliva okoliških morij in [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] izjemno blago in enakomerno za tako severno zemljepisno širino. Na Shetlandskih otokih so povprečne najvišje temperature 5 °C februarja in 15 °C avgusta. Temperature nad 21 °C so redke. Obdobje brez zmrzali je lahko kratko do tri mesece.<ref name=climatetemp>[http://www.climatetemp.info/united-kingdom/shetland.html "Shetland, Scotland Climate"] climatetemp.info Retrieved 26 November 2010. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101215095943/http://www.climatetemp.info/united-kingdom/shetland.html |date=15 December 2010 }}</ref> Povprečna letna količina padavin je 982 milimetrov na Orkneyju in 1168 milimetrov na Shetlandu.[21] Vetrovi so ključna značilnost podnebja. Poleti skoraj nenehno pihajo vetrovi. Pozimi so pogosti močni vetrovi: Orkney ima v povprečju 52 ur neurja letno. Vetrna elektrarna Burradale v Shetlandu, ki deluje s petimi turbinami Vestas V47 660 kW, je v letu 2005 dosegla svetovni rekord 57,9 % zmogljivosti zaradi vztrajnih močnih vetrov.<ref>[http://www.reuk.co.uk/Burradale-Wind-Farm-Shetland-Islands.htm "Burradale Wind Farm Shetland Islands"]. REUK.co.uk. Retrieved 18 June 2011.</ref> Sneženje je običajno omejeno na obdobje od novembra do februarja in redkokdaj leži na tleh dlje kot en dan. Med aprilom in avgustom pade manj dežja kot v drugih obdobjih leta, vendar noben mesec nima povprečne količine padavin manj kot 50 mm. V Shetlandu je v povprečju 1082 ur svetlega sonca na leto, oblačni dnevi pa so pogosti. Za turiste so ena od fascinacij otokov njihova 'nočna' poletja. Na najdaljši dan v Shetlandu je več kot 19 ur dnevne svetlobe in nikoli se popolnoma ne stemni. Dolg mrak je na severnih otokih znan kot ''simmer dim''. Zimske noči so ustrezno dolge, z manj kot šestimi urami dnevne svetlobe sredi zime.<ref>[http://www.orkneyjar.com/orkney/solstice.htm "About the Orkney Islands"]. Orkneyjar. Retrieved 19 September 2009.</ref><ref>[http://www.shetlandtourism.com/pages/the_weather.htm "The Weather!"]. shetlandtourism.com. Retrieved 14 March 2011. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110716054535/http://www.shetlandtourism.com/pages/the_weather.htm |date=16 July 2011 }}</ref> V tem letnem času je [[polarni sij]] občasno mogoče opaziti na severnem obzorju med zmerno avroralno aktivnostjo.<ref>{{navedi splet| url=http://www.orcadian.co.uk/skynotes/aurora.htm| title=Sky Notes: Aurora Borealis Gallery| date=21 December 2006| author=John Vetterlein| access-date=9 September 2009| archive-date=2008-12-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20081205051250/http://www.orcadian.co.uk/skynotes/aurora.htm| url-status=dead}}</ref> == Prazgodovina == [[File:Mousa Broch - geograph.org.uk - 335305.jpg|thumb|alt=Zelena polja ležijo desno od telesa temno modre vode. Ob robu vode je visok, okrogel, kamnit stolp, morda brez strehe.|Železnodobni ''Broch of Mousa'']] Na Orkneyjskih otokih so številni pomembni prazgodovinski ostanki, zlasti iz obdobja [[neolitik]]a. Štirje od teh ostankov sestavljajo središče neolitskega Orkneyja, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine (kot tako imenovano leta 1999). To so: [[Skara Brae]]; [[Maeshowe]]; [[Stones of Stenness]]; in [[Ring of Brodgar]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/514 "Heart of Neolithic Orkney"] UNESCO. Retrieved 29 August 2008.</ref> Neolitska kmetija [[Knap of Howar]] na otoku Papa Westray je verjetno najstarejša ohranjena hiša v severni Evropi. Ta zgradba je bila naseljena 900 let, od okoli leta 3700 pred našim štetjem, vendar je bila očitno zgrajena na mestu še starejše naselbine.<ref>Wickham-Jones (2007) p. 40</ref><ref>Armit (2006) pp. 31–33</ref><ref>[http://www.orkneydigs.org.uk/howar.html "The Knap of Howar"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070208183045/http://www.orkneydigs.org.uk/howar.html |date=8 February 2007 }} Orkney Archaeological Trust. Retrieved 27 August 2008.</ref> Shetlandski otoki so tudi izjemno bogati s fizičnimi ostanki iz prazgodovinskih obdobij: vsebujejo skupno več kot 5000 arheoloških najdišč.<ref>Turner (1998) p. 18</ref> Na otoku Fetlar je ločilni zid iz neolitika, ki se je nekoč raztezal 4 kilometre čez otok. Znan je kot [[Funzie Girt]].<ref>Turner (1998) p. 26</ref><ref>[http://www.scotlandsplaces.gov.uk/search_item/index.php?service=RCAHMS&id=1465 "Feltlar, Funziegirt"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120906044133/http://www.scotlandsplaces.gov.uk/search_item/index.php?service=RCAHMS&id=1465 |date=6 September 2012 }} ScotlandsPlaces. Retrieved 1 May 2011.</ref> Vendar je [[železna doba]] tista, ki je zagotovila najbolj izjemno arheologijo v Shetlandskih otokih. V tem času so bili postavljeni številni ''[[broh (stolp)|brohi]]'' (stolpi). Najboljši ohranjen primer teh značilnih okroglih stolpov je Broh iz Mousa.<ref>Fojut, Noel (1981) "Is Mousa a broch?" ''Proc. Soc. Antiq. Scot.'' '''111''' pp. 220–228</ref> Leta 2011 se je območje, znano kot ''Crucible of Iron Age Shetland'', ki vključuje [[Broh iz Mousa]], Old Scatness in [[Jarlshof]], pridružilo poskusnemu seznamu območij svetovne dediščine Združenega kraljestva.<ref>[http://www.culture.gov.uk/news/media_releases/7220.aspx "From Chatham to Chester and Lincoln to the Lake District – 38 UK places put themselves forward for World Heritage status"] (7 July 2010) Department for Culture, Media and Sport. Retrieved 7 March 2011.</ref><ref name=BBC311>[https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-12818008 "Sites make Unesco world heritage status bid shortlist"] (22 March 2011) BBC Scotland. Retrieved 22 March 2011.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Geografija Škotske]] [[Kategorija:Otoki v Atlantskem oceanu]] [[Kategorija:Britansko otočje]] 9d1cx5ppabo35py5bhvdf5c9vbw3ejf 0 555722 6683205 6400567 2026-05-31T08:32:31Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Stolnica sv. Gilesa]] na [[Stolnica sv. Tilna, Edinburg]] 6400567 wikitext text/x-wiki {{infobox church | name = Stolnica sv. Gilesa | other name = High Kirk of Edinburgh | native_name = Cathair-eaglais Naomh Giles | image = St Giles Cathedral - 01.jpg | caption = Zahodna fasada cerkvene stavbe | map caption = Lokacija St Gilesa v središču Edinburga | coordinates = {{coord|55|56|58|N|03|11|27|W|region:GB|display=inline,title}} | osgridref = | location = [[Royal Mile]], [[Edinburg]] | country = [[Škotska]] | denomination = Škotska cerkev | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | website = {{URL|www.stgilescathedral.org.uk}} | founded date = 12. stoletje | dedication = sveti Giles | consecrated date = 6. oktober 1243 | past bishop = škof Edinburga | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Kategorija A | designated date = 14. december 1970 | style = [[Gotska arhitektura]] | length = 60 m | width = 38 m | height = 16 m | spire height = 44 m<ref name=R29>RCAHMS 1951, p. 29.</ref> | bells = 3 | presbytery = Edinburg | minister = | assistant = | organistdom = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = Old and New Towns of Edinburgh<br />Staro in novo mesto Edinburg |ID = 728 |Criteria = Kulturno: ii, iv |Year = 1995 }} {{Infobox historic site | embed=yes | designation2=Scotland Category A | designation2_offname=High Street and Parliament Square, St Giles (High) Kirk | designation2_date=14. december 1970 | designation2_number=LB27381}} | footnotes = }} '''Stolnica sv. Gilesa''' ({{lang-gd|Cathair-eaglais Naomh Giles}}) ali '''High Kirk of Edinburgh''' je [[župnijska cerkev]] Škotske cerkve v starem mestnem jedru [[Edinburg]]a. Sedanja stavba se je začela v 14. stoletju in podaljšana do začetka 16. stoletja; v 19. in 20. stoletju so bile izvedene pomembne spremembe, vključno z dodatkom kapele Reda osata.<ref name=HES>{{navedi splet|url=http://portal.historicenvironment.scot/designation/LB27381|website=historicenvironment.scot|title='HIGH STREET AND PARLIAMENT SQUARE, ST GILES (HIGH) KIRK: LB27381'|access-date=4 July 2020}}</ref> St Giles je tesno povezan s številnimi dogodki in osebnostmi v škotski zgodovini, vključno z [[John Knox|Johnom Knoxom]], ki je služil kot cerkveni minister po škotski reformaciji.<ref name=Gordon31>Gordon 1958, p. 31.</ref> Cerkev, ki je bila verjetno ustanovljena v 12. stoletju<ref>Marshall 2009, pp. 2–4.</ref><ref name=mcilwain4>McIlwain 1994, p. 4.</ref><ref name=SGH>{{navedi splet|url= https://stgilescathedral.org.uk/history/ |title='History – St GILES' CATHEDRAL'|website=stgilescathedral.co.uk|date=27 November 2017 |access-date=26 August 2019}}</ref> in posvečena svetemu Gilesu, je [[papež Pavel II.]] leta 1467 povzdignil v kolegijski status. Leta 1559 je cerkev z Johnom Knoxom, najpomembnejšo osebnostjo škotske reformacije, kot njen minister, postala protestantska. Po reformaciji je bil St Giles interno razdeljen, da je služil več kongregacijam in posvetnim namenom, kot sta zapor in prostor za srečanja škotskega parlamenta. Leta 1633 je Karel I. spremenil cerkev sv. Gilesa v stolnico novoustanovljene škofije Edinburg. Karlov poskus vsiliti doktrinarne spremembe prezbiterijanu Škotske cerkve, vključno z molitvenikom, ki je 23. julija 1637 povzročil nemire v St Gilesu, kar je pospešilo oblikovanje zaveznikov in začetke vojn treh kraljestev. Vloga St. Gilesa v škotski reformaciji in uporu Covenanters je privedla do tega, da jo imenujejo »mati cerkev svetovnega [[Prezbiterijanstvo|prezbiterijanstva]]«.<ref name=Welcome>{{navedi splet|url=https://stgilescathedral.org.uk/|website=stgilescathedral.org.uk|title='Welcome'|access-date=28 June 2020}}</ref> St Giles' je ena najpomembnejših srednjeveških župnijskih cerkva na Škotskem. Prva cerkev sv. Gilesa je bila majhna [[romanska arhitektura|romanska]] stavba, od katere so ostali le fragmenti. V 14. stoletju je to nadomestila sedanja stavba, ki je bila povečana med poznim 14. in zgodnjim 16. stoletjem. Cerkev je med letoma 1829 in 1833 spremenil William Burn, med letoma 1872 in 1883 pa jo je obnovil William Hay s podporo Williama Chambersa. Chambers je upal, da bo St Giles' postal »Westminstrska opatija za Škotsko« z obogatitvijo cerkve in dodajanjem spomenikov uglednim Škotom. Med letoma 1909 in 1911 je bila cerkvi prizidana kapela bodika, ki jo je zasnoval Robert Lorimer.<ref>Gifford, McWilliam, Walker 1984, pp. 103–118.</ref> Od srednjeveškega obdobja je bil St Giles prizorišče nacionalno pomembnih dogodkov in storitev; tam so potekala bogoslužja [[Red osata|Reda osata]]. Cerkev je poleg aktivne kongregacije eno najbolj priljubljenih mest za obiskovalce na Škotskem: leta 2018 je privabila več kot milijon obiskovalcev. == Ime in posvetitev == [[File:Saint Giles, Thistle Chapel.jpg|thumb|left|upright|Sveti Giles upodobljen v sklepniku na stropu kapele Reda osata]] Sveti Giles je zavetnik [[gobavost|gobavcev]]. Čeprav je bil v glavnem povezan z [[Samostan Saint-Gilles|samostanom Saint-Gilles]] v današnji Franciji, je bil priljubljen svetnik v srednjeveški Škotski.<ref name=Farmer189>Farmer 1978, p. 189.</ref><ref name=Marshall2>Marshall 2009, p. 2.</ref> Cerkev so najprej posedovali menihi reda svetega Lazarja, ki so služil med gobavci; če je [[David I. Škotski]] ali [[Aleksander I. Škotski]] ustanovitelj cerkve, je posvetitev morda povezana z njuno sestro Matildo, ki je ustanovila St Giles in the Fields.<ref name=Marshall3-4>Marshall 2009, pp. 3–4.</ref> Pred reformacijo je bila župnijska cerkev sv. Gilesa edina župnijska cerkev v Edinburgu in nekateri sodobni pisci, kot je Jean Froissart, preprosto omenjajo »edinburško cerkev«.<ref>Froissart in Lees 1889, p. 5.</ref> Od povišanja v status kolegijske cerkve leta 1467 do reformacije je bil polni naziv cerkve »kolegialna cerkev sv. Gilesa Edinburškega«.<ref>Lees 1889, p. 43.</ref> Celo po reformaciji je cerkev potrjena kot »kolegijska cerkev Sanct Geilla«. Listina iz leta 1633 o povišanju St Gilesa v stolnico beleži njeno splošno ime kot ''Saint Giles' Kirk''.<ref name="Lees 1889, p. 204">Lees 1889, p. 204.</ref> St. Giles je imela status stolnice med letoma 1633 in 1638 ter ponovno med letoma 1661 in 1689 v obdobjih škofovstva znotraj Škotske cerkve. Od leta 1689 Škotska cerkev kot prezbiterijanska cerkev ni imela škofov in zato tudi ne stolnic. St Giles' je ena od številnih nekdanjih stolnic v Škotski cerkvi – kot sta [[Glasgowska stolnica]] ali stolnica v Dunblanu –, ki obdržijo svoj naziv, čeprav so izgubile ta status.<ref>{{navedi splet|url= https://www.churchtimes.co.uk/articles/2016/24-june/regulars/out-of-the-question/church-of-scotland-cathedrals|title=Church of Scotland cathedrals?|website=churchtimes.co.uk|access-date=29 September 2019}}</ref> Od prvotnega povišanja cerkve v status stolnice se stavba kot celota na splošno imenuje stolnica St Gilesa, St Giles' Kirk ali preprosto St Giles'.<ref>Lees 1889, p. 205.</ref> Naslov ''High Kirk'' je na kratko potrjen med vladavino [[Jakob I. Angleški|Jakoba VI.]], ki se nanaša na celotno stavbo. Odredba tajnega sveta Škotske iz leta 1625 se nanaša na kongregacijo Great Kirk, ki se je takrat zbirala v St Gilesu, kot na ''High Kirk''. Naziv je izginil iz uporabe, dokler ni bil v poznem 18. stoletju ponovno uporabljen za vzhodno (ali novo) Kirko, najvidnejšo od štirih kongregacij, ki so se takrat zbirale v cerkvi.<ref name=marshall110>Marshall 2009, p. 110.</ref><ref name=Dunlop17>Dunlop 1988, p. 17.</ref> Od leta 1883 kongregacija High Kirk zaseda celotno stavbo.<ref name=Marshall1356>Marshall 2009, pp. 135–136.</ref> == Lokacija == [[File:St. Giles and Parliament House c.1647.JPG|thumb|upright|St Gilesa leta 1647, ki prikazuje Tolbooth in Luckenbooth na severu cerkve in parlament na njenem dvorišču na jugu]] Kraljeva komisija za starodavne in zgodovinske spomenike Škotske je St Giles' opredelila kot »osrednje središče starega mesta«. Cerkev zavzema izrazit in raven del grebena, ki vodi navzdol od Edinburškega gradu; leži na južni strani High Street: glavne ulice starega mesta in ene od ulic, ki sestavljajo [[Royal Mile]].<ref name =MR419>MacGibbon and Ross 1896, ii p. 419.</ref><ref name=Coltart136>Coltart 1936, p. 136.</ref> Od začetne gradnje v 12. stoletju do 14. stoletja je bila cerkev sv. Gilesa blizu vzhodnega roba Edinburga. Do izgradnje kraljevega zidu sredi 15. stoletja se je mesto razširilo in St Giles' je stal blizu njegovega središča. V poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku je bil St Giles' tudi središče edinburškega državljanskega življenja: Tolbooth – upravno središče Edinburgha – je stal takoj severozahodno od cerkve in Mercat Cross – trgovsko in simbolično središče Edinburgha neposredno severovzhodno od nje. Od izgradnje Tolbootha v poznem 14. stoletju do začetka 19. stoletja je St Giles' stal na najbolj zoženi točki High Street, pri čemer sta Luckenbooth in Tolbooth štrlela v High Street takoj severno in severozahodno od cerkve. V ozkem prostoru med Luckenbooths in severno stranjo cerkve je nastal pas, znan kot Stinkand Style (ali Kirkov slog). V tem pasu so bile med oporniki cerkve postavljene odprte stojnice, znane kot Krames.<ref>Catford 1975, p. 44.</ref> St Giles tvori severno stran Parlamentarnega trga s sodišči na južni strani trga. Območje neposredno južno od cerkve je bilo prvotno dvorišče, ki se je raztezalo navzdol do Cowgate. St Giles' je več kot 450 let služil kot župnijsko pokopališče za celotno mesto. V največjem obsegu so grobišča obsegala skoraj 0,5 ha. To je bilo zaprto za pokope leta 1561 in predano mestnemu svetu leta 1566. Od izgradnje parlamenta leta 1639 se je razvilo nekdanje dvorišče in oblikoval trg. Zahodno pročelje St Giles'a je obrnjeno proti nekdanjim stavbam okrožja Midlothian čez West Parliament Square.<ref>Harris 1996, p. 485.</ref> == Zgodovina == === Zgodnja leta === [[File:David I Patterson.jpg|upright|thumb|[[David I. Škotski]] drži špekulativni model prvega sv. Gilesa v oknu iz 20. stoletja]] Ustanovitev St Gilesa je običajno datirana v leto 1124 in pripisana [[David I. Škotski|Davidu I.]] Župnija je bila verjetno ločena od starejše župnije St Cuthbert's.<ref name=Corpus>{{navedi splet|url= https://arts.st-andrews.ac.uk/corpusofscottishchurches/site.php?id=158554|title='A Corpus of Scottish Medieval Parish Churches: Edinburgh St Giles Collegiate Church'|website=arts.st-andrews.ac.uk|access-date=16 May 2020}}</ref> David I. je Edinburg povzdignil v meščansko mesto in med njegovo vladavino so cerkev in njena zemljišča (Granž sv. Gilesa) prvič izpričana, saj so bila v lasti menihov reda svetega Lazarja.<ref name=marshall4>Marshall 2009, p. 4.</ref> Ostanki uničene romanske cerkve kažejo podobnosti s cerkvijo v Dalmenyju, ki je bila zgrajena med letoma 1140 in 1166. Gilesa je posvetil David de Bernham, škof St Andrewsa, 6. oktobra 1243. Ker je St Giles izpričan skoraj stoletje prej, je bila to verjetno ponovna posvetitev, da bi popravili izgubo katerega koli zapisa o prvotni posvetitvi.<ref>Marshall 2009, p. 6.</ref> Leta 1322 med prvo škotsko vojno za neodvisnost so čete [[Edvard II. Angleški|Edvarda II. Angleškega]] oropale opatijo Holyrood in morda napadle tudi St Giles'. Jean Froissart piše, da so se leta 1384 škotski vitezi in baroni na skrivaj srečali s francoskimi odposlanci v St Gilesu in proti željam Roberta II. načrtovali napad na severne grofije Anglije.<ref>Lees 1889, p. 5.</ref> Čeprav je bil napad uspešen, se je [[Rihard II. Angleški]] maščeval na škotskih mejah in v Edinburgu avgusta 1385, St Giles' pa je bil požgan. Ožganine naj bi bile še v 19. stoletju vidne na stebrih križišča. V nekem trenutku v 14. stoletju je romansko cerkev sv. Gilesa iz 12. stoletja nadomestila sedanja gotska cerkev. Vsaj križišče in ladja sta bila zgrajena do leta 1387, saj sta tega leta prošt Andrew Yichtson in Adam Forrester iz Nether Libertona naročila Johnu Skuyerju, Johnu Primroseu in Johnu iz Sconea, da dodajo pet kapel na južno stran ladje.<ref>Marshall 2009, pp. 9–10.</ref><ref>Lees 1889, pp. 17–18.</ref> V 1370-ih so redovniki lazaristi podprli angleškega kralja in sv. Giles je ponovno prevzel škotsko krono. Leta 1393 je [[Robert III.]] podelil St Giles' opatiji Scone kot nadomestilo za stroške, ki jih je imela opatija leta 1390 med kraljevim kronanjem in pogrebom njegovega očeta. Poznejši zapisi kažejo, da je duhovniška imenovanja v St Gilesu opravil monarh, kar nakazuje, da se je cerkev kmalu zatem vrnila k kroni.<ref>Lees 1889, p. 28.</ref> === Kolegijska cerkev === Leta 1419 je Archibald Douglas, 4. grof Douglasov, vodil neuspešno peticijo pri [[papež Martin V.|papežu Martinu V.]] za povzdignjenje St Gilesa v status kolegija. Leta 1423 in 1429 so sledile neuspešne peticije v Rim.<ref>Marshall 2009, pp. 23–26.</ref> Grad je leta 1466 vložil še eno peticijo za status kolegija, ki jo je februarja 1467 odobril [[papež Pavel II.]] Ustanova je nadomestila vlogo vikarja s proštom, ki ga spremljajo kurat, šestnajst kanonikov, župnijski redar, minister za zbor in štirje zboristi.<ref name=Burleigh81>Burleigh 1960, p. 81</ref> [[File:Preston Aisle.jpg|thumb|left|Prestonska ladja]] V obdobju teh prošenj je William Preston iz Gortona z dovoljenjem [[Karel VII. Francoski|Karla VII. Francoskega]] iz Francije prinesel roko svetega Gilesa, pomembno relikvijo. Od sredine 1450-ih je bil Prestonska ladja dodana na južno stran kora v spomin na tega dobrotnika; Prestonovi najstarejši moški potomci so dobili pravico nositi relikvijo na čelu procesije ob dnevu svetega Gilesa vsakega 1. septembra.<ref>Lees 1889, pp. 33–35.</ref><ref>Marshall 2009 pp. 15–16.</ref> Okoli leta 1460 je razširitev kora in dodatek [[svetlobno nadstropje|svetlobnega nadstropja]] podprla Marija Guelderska, verjetno v spomin na svojega moža Jakoba II. V letih po povišanju St Gilesa v kolegijski status se je število kaplanov in dotacij močno povečalo in do reformacije je bilo v St Gilesu morda celo petdeset oltarjev. Leta 1470 je papež Pavel II. status sv. Gilesa še povišal, tako da je odobril peticijo [[Jakob III. Škotski|Jakoba III.]], da cerkev izvzame iz pristojnosti škofa St. Andrewsa.<ref>Lees 1889, p. 44.</ref> Med županovanjem Gavina Douglasa je bil St Giles' osrednji del odziva Škotske na nacionalno katastrofo bitke pri Floddnu leta 1513. Ker je mestni svet edinburškim možem ukazal, naj branijo mesto, je bilo ženskam ukazano, naj se zberejo v St Gilesu, da molijo za Jakoba IV. in njegovo vojsko.<ref>Lees 1889, p. 69.</ref> Maša zadušnica za kralja in spominska maša za mrtve v bitki sta bili v St Gilesu, Walter Chepman pa je obdaril kapelo Križanja v spodnjem delu dvorišča v spomin na kralja. Poleti 1544 med vojno, znano kot ''Rough Wooing'', potem ko je angleška vojska požgala Edinburgh, je regent Arran v stolpu cerkve ohranil garnizijo strelcev.<ref>James Balfour Paul, ''Accounts of the Treasurer'', vol. 8 (Edinburgh, 1908), p. 312.</ref> Najzgodnejši zapis o reformiranih čustvih v St Gilesu je iz leta 1535, ko je bil Andrew Johnston, eden od kaplanov, prisiljen zapustiti Škotsko zaradi krivoverstva.<ref>Marshall 2009, p. 42.</ref> Oktobra 1555 je mestni svet slovesno zažgal knjige v angleškem jeziku, verjetno besedila reformatorjev, zunaj St Giles'a. Kraja podob Device, sv. Frančiška in sv. Trojice iz cerkve leta 1556 je bila morda vznemirjenje reformatorjev. Julija 1557 je bil cerkveni kip njenega pokrovitelja, svetega Gilesa, ukraden in po Johnu Knoxu utopljen v Nor Lochu, nato pa sežgan. Za uporabo v procesiji ob dnevu svetega Gilesa tistega leta je bil kip nadomeščen s kipom, izposojenim od edinburških frančiškanov; čeprav je bil tudi ta poškodovan, ko so protestanti zmotili dogodek.<ref>Marshall 2009, pp. 43–44.</ref> === Reformacija === [[File:Pittendrigh Macgillivray Knox.jpg|thumb|left|upright|''Kip Johna Knoxa'' Jamesa Pittendrigh Macgillivrayja]] Na začetku leta 1559, ko se je škotska reformacija vse bolj uveljavljala, je mestni svet najel vojake za obrambo St Gilesa pred reformatorji; svet je tudi razdelil cerkvene zaklade med zaupne meščane v hrambo. Ob 15. uri 29. junija 1559 je vojska lordov kongregacije brez nasprotovanja vstopila v Edinburgh in tisto popoldne je [[John Knox]], najpomembnejša osebnost reformacije na Škotskem, prvi pridigal v St Giles'u.<ref>Lees 1889, p. 108.</ref><ref>Burleigh 1960, p. 144.</ref> Naslednji teden je bil Knox izvoljen za duhovnika St Gilesa in teden za tem se je začelo čiščenje rimskokatoliške opreme cerkve. Marija Guise (ki je takrat vladala kot regentka svoje hčerke Marije) je opatijo Holyrood ponudila kot kraj čaščenja za tiste, ki so želeli ostati v rimskokatoliški veri, medtem ko je St Giles služil edinburškim protestantom. Marija Guise je tudi ponudila gospodu kongregacije, da bo edinburška župnijska cerkev po 10. januarju 1560 ostala v kateri koli veroizpovedi, ki se bo izkazala za najbolj priljubljeno med prebivalci mesta. Ti predlogi pa niso bili uspešni in lordi kongregacije so podpisali premirje z rimskokatoliškimi silami in izpraznili Edinburg. Knox je v strahu za svoje življenje 24. julija 1559 zapustil mesto. St Giles' pa je ostal v rokah protestantov. Knoxov namestnik John Willock je še naprej pridigal, čeprav so francoski vojaki motili njegove pridige, v cerkvi pa so bile izdelane lestve, ki so bile uporabljene v obleganju Leitha.<ref>Lees 1889, p. 114.</ref> Dogodki škotske reformacije so se nato za kratek čas obrnili v korist rimskokatoliške stranke: ponovno so zavzeli Edinburg in francoski agent Nicolas de Pellevé, škof [[Amiens]]a, je 9. novembra 1559 ponovno posvetil St Giles kot rimskokatoliško cerkev.<ref>Lees 1889, pp. 115–116.</ref> Potem ko je pogodba iz Berwicka zagotovila intervencijo [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I. Angleške]] na strani reformatorjev, so ponovno zavzeli Edinburgh. Cerkev sv. Giles je 1. aprila 1560 ponovno postala protestantska cerkev, Knox pa se je vrnil v Edinburg 23. aprila 1560. Škotski parlament je uzakonil, da od 24. avgusta 1560 papež nima oblasti na Škotskem. Delavci, ki so jim pomagali mornarji iz pristanišča Leith, so potrebovali devet dni, da so odstranili kamnite oltarje in spomenike iz cerkve. Prodajali so dragocene predmete, ki so jih uporabljali pri bogoslužju pred reformacijo. Cerkev je bila prebeljena, njeni stebri pobarvani z zeleno barvo, na stenah pa naslikani deset božjih zapovedi in Gospodova molitev. Nameščeni so bili sedeži za otroke ter mestni svet in ustanovitve. Postavljena je bila tudi [[prižnica]], verjetno na vzhodni strani [[križni kvadrat|križišča]]. Leta 1561 je bilo dvorišče južno od cerkve zaprto in večina poznejših pokopov je bila opravljena v Greyfriars Kirkyardu. === Cerkev in krona: 1567–1633 === [[File:Knox Window.jpg|thumb|John Knox (zgoraj desno) pridiga pogrebno pridigo regenta Moraya, upodobljenega v oknu iz 19. stoletja]] Leta 1567 je bila škotska kraljica Marija odstavljena in nasledil jo je njen mladi sin [[Jakob I. Angleški|Jakob VI.]] St. Giles je bil osrednja točka marijanske državljanske vojne, ki je sledila. Po njegovem atentatu januarja 1570 je bil regent Moray, vodilni nasprotnik Marije, škotske kraljice, pokopan v cerkvi; John Knox je pridigal na tem dogodku. Edinburg je za kratek čas padel v roke Marijinih sil in junija in julija 1572 je William Kirkcaldy iz Grangea namestil vojake in topove v stolp. Čeprav je njegov 9-letni kolega John Craig med temi dogodki ostal v Edinburghu, se je Knox zaradi slabega zdravja upokojil v St Andrews. Deputacija iz Edinburgha ga je odpoklicala v St Giles' in tam je imel svojo zadnjo pridigo 9. novembra 1572. Knox je umrl pozneje tisti mesec in bil pokopan na dvorišču v navzočnosti regenta Mortona.<ref name=Marshall68>Marshall 2009, p. 68.</ref><ref>Burleigh 1960, p. 195.</ref> Po reformaciji so bili deli St Gilesa predani posvetnim namenom. Leta 1562 in 1563 so bili zahodni trije deli cerkve pregrajeni z zidom, da bi služili kot podaljšek Tolbootha: v tej vlogi je bil uporabljen kot prostor za srečanja meščanskih kazenskih sodišč, sodišča za zasedanje, in parlamenta Škotske.<ref>Marshall 2009, p. 65.</ref> Nepokorna rimskokatoliška duhovščina (in kasneje zagrizeni grešniki) je bila zaprta v sobi nad severnimi vrati. Stolp so do konca 16. stoletja uporabljali tudi kot zapor. ''Maiden'' – zgodnja oblika [[giljotina|giljotine]] – je bila shranjena v cerkvi. [[Zakristija|Zakristijo]] so preuredili v pisarno in knjižnico za mestnega uradnika, tkalcem pa je bilo dovoljeno postaviti statve na podstrešju. Okoli leta 1581 je bila notranjost razdeljena na dve zborni hiši: kor je postal Vzhodna (ali Mala ali Nova) Kirka, križišče in preostali del ladje pa Velika (ali Stara) Kirka. Te kongregacije, skupaj s Trinity College Kirk in Magdalenino kapelo, so imele skupno sejo kirk. Leta 1598 je bilo zgornje nadstropje predelne stene Tolbooth spremenjeno v Zahodno (ali Tolbooth) Kirk. Med zgodnjo večino Jakoba VI. so ministri sv. Gilesa – pod vodstvom Knoxovega naslednika Jamesa Lawsona – oblikovali, po besedah Camerona Leesa, »nekakšen duhovni konklav, s katerim je morala država računati, preden je njen predlog v cerkvenih zadevah postal zakon«. Med njegovo udeležbo v Veliki Kirki je bil James v pridigah ministrantov pogosto deležen tarnanja in odnosi med kraljem in reformirano duhovščino so se poslabšali. Spričo nasprotovanja ministrov sv. Gilesa je Jakob od leta 1584 uvajal zaporedne zakone za ustanovitev škofovstva v Škotski cerkvi. Odnosi so dosegli najnižjo raven po nemiru v St Gilesu 17. decembra 1596. Kralj se je za kratek čas preselil v Linlithgow, ministre pa so obtožili hujskanja množice; so pobegnili iz mesta, namesto da bi ugodili njihovemu pozivu, naj se prikažejo pred kraljem. Da bi oslabil ministre, je Jakob od aprila 1598 uveljavil ukaz mestnega sveta iz leta 1584 o razdelitvi Edinburgha na ločene župnije. Leta 1620 je kongregacija Upper Tolbooth izpraznila St Giles' za novoustanovljeno Greyfriars Kirk.<ref>Dunlop 1988, p. 75.</ref><ref>Steele 1993, p. 4.</ref> === Katedrala === [[File:Jenny Geddes Tumult.jpg|thumb|upright=1.2|Upor proti uvedbi molitvenika]] Jakobov sin in naslednik [[Karel I. Angleški]] je prvič obiskal St Giles' 23. junija 1633 med obiskom Škotske za njegovo kronanje. V cerkev je prišel nenapovedan in bralca zamenjal z duhovščino, ki je vodila bogoslužje po obredih anglikanske cerkve. 29. septembra istega leta je Karel v odgovor na peticijo Johna Spottiswooda, nadškofa St Andrewsa, povzdignil cerkev sv. Gilesa v status [[stolnica|stolnice]], ki bo služila kot sedež novega edinburškega škofa.<ref>Burleigh 1960, pp. 211–212.</ref> Začela so se dela za odstranitev notranjih predelnih sten in opremljanje notranjosti v slogu [[stolnica v Durhamu|stolnice v Durhamu]]. Delo na cerkvi ni bilo dokončano, ko je 23. julija 1637 zamenjava Knoxove ''Book of Common Order'' sv. Gilesa s škotsko različico ''Book of Common Prayer'' anglikanske cerkve povzročila nemire zaradi domnevne podobnosti slednje z rimskokatoliškim obredom. Tradicija potrjuje, da se je ta nemir začel, ko je trgovka na tržnici po imenu Jenny Geddes vrgla svoje blato v dekana Jamesa Hannaya. Kot odziv na nemire so bile službe v St Gilesu začasno prekinjene. [[File:Montrose's Tomb (11211137516).jpg|thumb|left|upright|Spomenik markizi Montrose iz 19. stoletja]] Dogodki 23. julija 1637 so februarja 1638 pripeljali do podpisa Narodne zaveze, ki je posledično pripeljala do škofovskih vojn, prvega spopada med vojnami treh kraljestev. Cerkev sv. Gilesa je ponovno postala prezbiterijanska cerkev in predelne stene so bile obnovljene. Pred letom 1643 je bil Prestonova ladja opremljena tudi kot stalni kraj srečanja generalne skupščine škotske cerkve. Jeseni 1641 se je Karel I. udeležil prezbiterijanskih bogoslužij v East Kirku pod nadzorom njegovega ministra, Alexandra Hendersona, vodilnega Covenanterja. Kralj je izgubil škofovske vojne in je prišel v Edinburgh, ker ga je Riponska pogodba prisilila k ratifikaciji aktov škotskega parlamenta, ki so bili sprejeti med prevlado Covenanters.<ref>Marshall 2009, p. 88.</ref> Po porazu Covenanterjev v bitki pri Dunbarju so čete Commonwealtha Anglije pod vodstvom [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] vstopile v Edinburgh in zasedle East Kirk kot garnizijsko cerkev. General John Lambert in sam Cromwell sta bila med angleškimi vojaki, ki so pridigali v cerkvi, med protektoratom pa sta bili East Kirk in Tolbooth Kirk vsaka razdeljena na dvoje.<ref>Lees 1889, p. 228.</ref> Ob obnovi leta 1660 je bila cromwellovska predelna stena odstranjena iz Vzhodne Kirke in tam postavljena nova kraljeva galerija. Leta 1661 je škotski parlament pod Karlom II. obnovil škofovstvo in cerkev sv. Gilesa je ponovno postala katedrala. [120] Po Charlesovem ukazu je bilo truplo Jamesa Grahama, 1. markiza Montrosea – visokega podpornika Charlesa I., ki so ga usmrtili Covenanters – ponovno pokopali v St Giles'. Ponovna uvedba škofov je sprožila novo obdobje upora in po bitki pri Rullion Greenu leta 1666 so bili Covenanterji zaprti v nekdanjem duhovniškem zaporu nad severnimi vrati, ki je do takrat postal znan kot ''Haddova luknja'' zaradi zaprtja tamkajšnjega voditelja rojalistov Sir Johna Gordona, 1. baroneta, iz Haddoja leta 1644. Po [[Slavna revolucija|Slavni revoluciji]] so škotski škofje ostali zvesti [[Jakob II. Angleški|Jakobu VII.]] Po nasvetu Williama Carstaresa, ki je kasneje postal minister High Kirk, je [[Viljem III. Oranski|Viljem II. Škotski]] podprl ukinitev škofov v Škotski cerkvi in leta 1689 je škotski parlament obnovil prezbiterijansko politiko. Kot odgovor je veliko duhovnikov in vernikov zapustilo Škotsko cerkev, s čimer je dejansko ustanovljena neodvisna Škotska škofovska cerkev. Samo v Edinburgu je nastalo enajst zborovalnih hiš te odcepitve, vključno z kongregacijo, ki je postala Old St Paul's, ki je bila ustanovljena, ko je Alexander Rose, zadnji edinburški škof v ustanovljeni cerkvi, vodil večino svoje kongregacije iz St Gilesa.<ref>Gray 1940, p. 19.</ref><ref>Lees 1889, p. 245.</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.osp.org.uk/who-we-are/our-history/|title=Our history|website=osp.org.uk|access-date=19 September 2019}}</ref> === Štiri cerkve v eni: 1689–1843 === [[File:General Assembly at the Tron Kirk, Edinburgh.jpg|thumb|Generalna skupščina leta 1787, ki je potekala v Prestonskem prehodu St Giles']] Leta 1699 je bila sodna dvorana v severni polovici predelne stene Tolbooth spremenjena v Novo severno (ali Haddovo luknjo) Kirk. V parlamentih Združenja Škotske in Anglije leta 1707 je melodija ''Why Should I Be Sad on My Wedding Day?'' zazvonila iz nedavno postavljenega [[kariljon]]a St Gilesa. Med jakobitsko vstajo leta 1745 so se prebivalci Edinburga sestali v St Gilesu in se dogovorili, da bodo mesto predali napredujoči vojski Charlesa Edwarda Stuarta. Od leta 1758 do 1800 je Hugh Blair, vodilna osebnost [[Škotsko razsvetljenstvo|škotskega razsvetljenstva]] in versko zmerni, služil kot minister High Kirk; njegove pridige so bile znane po vsej Britaniji in so v cerkev pritegnile Roberta Burnsa in Samuela Johnsona. Blairov sodobnik, Alexander Webster, je bil vodilni evangeličan, ki je s svoje prižnice v Tolbooth Kirku razlagal strogo [[Kalvinizem|kalvinistično]] doktrino. V začetku 19. stoletja sta bila Luckenbooth in Tolbooth, ki sta obdajala severno stran cerkve, porušena skupaj s trgovinami, zgrajenimi okoli obzidja cerkve.<ref>Lees 1889, pp. 258–259.</ref> Izpostavljenost zunanjosti cerkve je razkrila navzven nagnjene stene. Leta 1817 je mestni svet naročil Archibaldu Elliotu, naj pripravi načrte za obnovo. Elliotovi drastični načrti so se izkazali za kontroverzne in zaradi pomanjkanja sredstev niso storili ničesar. [[File:George IV at St. Giles'.jpg|thumb|left|High Kirk med obiskom Jurija IV. leta 1822]] [[Jurij IV. Britanski]] se je med svojim obiskom na Škotskem leta 1822 udeležil službe v High Kirku. Oglaševanje kraljevega obiska je spodbudilo obnovitev zdaj propadajoče zgradbe. Z 20.000 funti, ki sta jih zagotovila mestni svet in vlada, je bil William Burn pooblaščen za vodenje obnove. Burnovi prvotni načrti so bili skromni, toda pod pritiskom oblasti je Burn ustvaril nekaj, kar je bilo bližje Elliotovim načrtom. Med letoma 1829 in 1833 je Burn cerkev bistveno spremenil: zunanjost je obdal s kamnom, dvignil streho cerkve in zmanjšal njen tloris. Dodal je tudi severna in zahodna vrata ter premaknil notranje predelne stene, da bi ustvaril cerkev v ladji, cerkev v koru in prostor za srečanja generalne skupščine Škotske cerkve v južnem delu. Med njimi sta križišče in severni transept tvorila veliko vežo. Burn je odstranil tudi notranje spomenike; zbirališče generalne skupščine v Prestonovi ladji; ter policijsko pisarno in gasilsko vozilo, zadnje posvetne prostore stavbe. Burnovi sodobniki so bili razdeljeni na tiste, ki so mu čestitali za ustvarjanje čistejše in stabilnejše stavbe, in tiste, ki so obžalovali, kar je bilo izgubljeno ali spremenjeno. V [[viktorijanska doba|viktorijanski dobi]] in prvi polovici 20. stoletja je Burnovo delo med komentatorji postalo daleč od priljubljenosti. Njegovi kritiki so vključevali Roberta Louisa Stevensona, ki je izjavil: »... vneti sodniki in zaveden arhitekt so ostrigli načrt moškosti in ga pustili revnega, golega in usmiljenja vrednega pretencioznega«. Od druge polovice 20. stoletja je bilo Burnovo delo priznano, da je cerkev zavaroval pred morebitnim propadom. High Kirk se je vrnila na kor leta 1831. Tolbooth Kirk se je vrnila v ladjo leta 1832; ko so leta 1843 odšli v novo cerkev na Castlehillu, je ladjo zasedla kongregacija Haddo's Hole. Generalna skupščina je ugotovila, da je nova sejna dvorana neustrezna in se je tam sestala le enkrat, leta 1834; kongregacija Old Kirk preselila v prostor. === Viktorijanska doba === [[File:St Giles' Re-Opening.png|thumb|Duhovščina vstopi v St Giles' ob njegovi ponovni slovesni otvoritvi po obnovi dvoran 23. maja 1883]] Ob razpadu leta 1843 sta Robert Gordon in James Buchanan, ministra High Kirk, zapustila svoje skrbnike in ustanovljeno cerkev, da bi se pridružila novoustanovljeni Svobodni cerkvi. Znatno število njihove kongregacije je odšlo z njima; tako kot William King Tweedie, minister prvega štaba Tolbooth Kirk in Charles John Brown, minister Haddo's Hole Kirk. Kongregacija Old Kirk je bila leta 1860 zatrta. Na javnem srečanju v Edinburgh City Chambers 1. novembra 1867 je William Chambers, založnik in lord provost Edinburga, najprej izrazil svojo ambicijo, da bi odstranil notranje predelne stene in obnovil St Giles' kot »Westminstrsko opatijo za Škotsko«. Chambers je naročil Robertu Morhamu izdelavo začetnih načrtov. Lindsay Mackersy, odvetnica in uradnica za seje High Kirk, je podpirala Chambersovo delo, William Hay pa je bil angažiran kot arhitekt; ustanovljen je bil tudi upravni odbor za nadzor oblikovanja novih oken in spomenikov. Obnova je bila del gibanja za liturgično olepšanje v škotskem prezbiterijanstvu poznega 19. stoletja in mnogi evangeličani so se bali, da bo obnovljena cerkev sv. Gilesa bolj podobna rimskokatoliški cerkvi kot prezbiterijanski. Kljub temu je edinburški prezbiterij odobril načrte marca 1870 in High Kirk je bila obnovljena med junijem 1872 in marcem 1873: klopi in galerija so bili nadomeščeni s klopmi in stoli, prvič po reformaciji pa so postavili vitraž in orgle. Obnova nekdanje Old Kirk in West Kirk se je začela januarja 1879. Leta 1881 je West Kirk zapustila St. Giles'. Med obnovo so odkrili številne človeške ostanke; te so prepeljali v petih velikih zabojih za ponovni pokop v Greyfriars Kirkyard. Čeprav si je uspel ogledati ponovno združeno notranjost, je William Chambers umrl 20. maja 1883, le tri dni preden je John Hamilton-Gordon, 7. grof Aberdeenski, lord visoki komisar generalne skupščine Cerkve Škotske, slovesno odprl obnovljeno cerkev; Chambersov pogreb je bil v cerkvi dva dni po njenem ponovnem odprtju. == Arhitektura == Prva cerkev sv. Gilesa je bila verjetno majhna [[romanska arhitektura|romanska]] stavba iz 12. stoletja s pravokotno ladjo in polkrožnim [[apsida]]lnim [[kor (arhitektura)|korom]]. Pred sredino 13. stoletja je bila južno od cerkve prizidana ladja. Arheološka izkopavanja v 1980-ih so pokazala, da je bila cerkev iz 12. stoletja verjetno zgrajena iz rožnatega in sivega [[peščenjak]]a. Izkopavanja so pokazala, da je bila prva cerkev zgrajena na obsežni glineni ploščadi, ustvarjeni za izravnavo strmega pobočja. Ta ploščad je bila obdana z mejnim jarkom. Do leta 1385 je bila ta stavba verjetno nadomeščena z jedrom sedanje cerkve: glavno in stranskima ladjama s petimi [[traveja]]mi, [[križni kvadrat|križiščem]] in [[transept]]i ter korom s štirimi travejami. Cerkev so postopoma dograjevali med letoma 1387 in 1518. Po besedah Richarda Fawcetta je ta »skoraj naključen dodatek velikega števila kapel« ustvaril »izjemno zapleten načrt«. Posledično obilica zunanjih ladij je značilna za francosko srednjeveško cerkveno arhitekturo, a neobičajna v Veliki Britaniji. Razen notranje pregraditve cerkve po reformaciji je bilo do obnovitve Williama Burna v letih 1829–1833 opravljenih nekaj pomembnih sprememb, ki so vključevale odstranitev več travej cerkve, dodajanje svetlobnega nadstropja ladji in transeptom in obroba zunanjosti cerkve v poliranem klesancem. Cerkev je bila med letoma 1872 in 1883 znatno obnovljena pod Williamom Hayem, vključno z odstranitvijo zadnjih notranjih predelnih sten. V poznem 19. stoletju so ob obodu cerkve dodali številne pritlične prostore. Robert Lorimer je v letih 1909–1911 v jugovzhodni kot cerkve prizidal kapelo Reda osata. Najpomembnejša poznejša obnova se je začela leta 1979 pod vodstvom Bernarda Feildena in Simpson & Brown: to je vključevalo izravnavo tal in preureditev notranjosti okoli osrednje obhajilne mize.<ref>Marshall 2009, pp. 171–172.</ref> === Zunanjost === Zunanjost cerkve, z izjemo stolpa, izvira skoraj v celoti iz obnove Williama Burna v letih 1829–1833 in kasneje. Pred to obnovo je imela cerkev sv. Gilesa tisto, kar je Richard Fawcett imenoval »edinstveno zapleten zunanji videz« kot rezultat številnih razširitev cerkve; navzven so bile številne kapele poudarjene z zatrepi. [[File:The Parliament Close and Public Characters Fifty Years Since.jpg|thumb|upright=1.65|Južna stran St Gilesa pred Burnovo obnovo ]] Po rušenju Luckenbootha, Tolbootha in trgovin, zgrajenih nasproti St Gilesa v zgodnjem 19. stoletju, so bili zidovi cerkve ponekod izpostavljeni nagnjenosti navzven za meter in pol. Burn je obdal zunanjost stavbe v poliran kamnom iz sivega peščenjaka iz Cullala v Fifeju. Ta plast je privezana na obstoječe zidove z železnimi sponami in se razlikuje po širini od osem palcev (20 centimetrov) na dnu zidov do 12,5 cm na vrhu. Burn je sodeloval z Robertom Reidom, arhitektom novih stavb na Parlamentarnem trgu, da bi zagotovil, da se bodo zunanjosti njunih stavb medsebojno dopolnjevale. Burn je bistveno spremenil profil cerkve: razširil je transepte, ustvaril svetlobno nadstropje v ladji, dodal nove vratne odprtine na zahodnem sprednjem delu ter severnem in južnem transeptu in posnemal zaobljen greben z vzhodnega konca cerkve po celotnem parapetu. Poleg kapele Reda osata so prizidki od Burnove obnove vključujejo dodatke Williama Haya iz leta 1883: sobe južno od Moray Aisle, vzhodno od južnega transepta in zahodno od severnega transepta; leta 1891 sta MacGibbon in Ross dodala zakristijo za ženske – zdaj trgovino – na vzhodu severnega transepta.<ref>Gifford, McWilliam, Walker, pp. 107–108.</ref><ref>Marshall 2009, p. 185.</ref> Burn je ustvaril simetrično zahodno fasado z zamenjavo zahodnega okna ladje Albany v severozahodnem vogalu cerkve z dvojno nišo in s premikanjem zahodnega okna notranje južne ladje, da bi ponovil to ureditev v južni polovici. Zahodna vrata izvirajo iz viktorijanske obnove in so delo Williama Haya: vrata so obdana z nišami, ki vsebujejo majhne kipe škotskih monarhov in cerkovnikov avtorja Johna Rhinda, ki je tudi izrezljal relief svetega Gilesa v [[timpanon (arhitektura)|timpanon]]. Kovinski del zahodnih vrat je delo Skidmoreja. Leta 2006 so Morris in Steedman Associates k zahodnim vratom dodali nove stopnice in dostopno rampo. Da bi izboljšal dostop do Parlamentarnega trga, je Burn porušil najbolj zahodni dve traveji zunanje južne ladje, vključno z južno verando in vrati. Burn je prav tako odstranil zahodno ladjo iz ladje Svete krvi na jugu cerkve in s severne strani ladje odstranil severno verando skupaj s sosednjo ladjo. Izgubljene verande najverjetneje izvirajo iz poznega 15. stoletja in so bile primerljive le s tistimi v St John's Kirk, Perth in St Michael's Kirk, Linlithgow, kot največje dvonadstropne verande na škotskih srednjeveških cerkvah. Tako kot veranda v Linlithgowu, na kateri so verjetno temeljili, so imele tudi verande v St Gilesu vstopni lok pod strešnim oknom. Burn je ponovil to ureditev v novih vratih zahodno od Moray Aisle. Ob obisku cerkve pred obnovo Burna je Thomas Rickman zapisal: »... nekaj oken ima ohranjene trakove, a z večine so jih odrezali«.<ref>Rickman in Lees 1889, p. 261.</ref> Pogled na cerkev pred Burnovim restavriranjem prikazuje sekajoče se risbe v nekaterih oknih kora in zankaste vzorce v oknih ladje Svete krvi. Burn je ohranil risbo velikega vzhodnega okna, ki ga je obnovil John Mylne mlajši sredi 17. stoletja. V druga okna je Burn vstavil nove risbe, ki temeljijo na poznosrednjeveških škotskih primerih. {{multiple image |header = '''Zunanjost''' |align = centre |total_width = 800 |image1 = Geikie St. Giles.png |width1 = 242 |alt1 = |caption1 = Zahodno pročelje pred Burnovo obnovo |image2 = Edinburgh St Giles Cathedral 01.JPG |width2 = 220 |alt2 = |caption2 = Zahodno pročelje cerkve v 21. stoletju, ki prikazuje učinke Burnove obnove |image3 = St Giles Cathedral - 04.jpg |width3 = 220 |alt3 = |caption3 = Viktorijanska zahodna vrata, ki jih je oblikoval William Hay s kipi, ki jih je izklesal John Rhind |image4 = St. Giles' South Porch.png |width4 = 220 |alt4 = |caption4 = Južna veranda iz 15. stoletja, porušena med Burnovo obnovo }} === Stolp in kronski zvonik === [[File:Thomas Keith16.jpg|thumb|Stolp sv. Gilesa v viktorijanski dobi, ki prikazuje številčnice ure, odstranjene leta 1911]] St Giles ima osrednji [[stolp]] nad križiščem: ta ureditev je pogosta v večjih škotskih srednjeveških posvetnih cerkvah. Stolp je bil zgrajen v dveh fazah. Spodnji del stolpa ima suličaste odprtine z vzorci v obliki črke Y na vsaki strani. To je bilo verjetno dokončano do leta 1416, v katerem letu Scotichronicon beleži gnezdenje štorkelj. Zgornja stopnja stolpa ima na vsaki strani grozde treh zašiljenih suličastih odprtin. Datum tega dela je negotov, vendar se lahko nanaša tako na globe, zaračunane za gradbena dela v St Gilesu leta 1486, kot na pravila iz leta 1491 za zidarskega mojstra in njegove ljudi. Vsaj od leta 1590 je bila na stolpu številčnica ure, do leta 1655 pa so bile tri. Številčnice ure so bile odstranjene leta 1911.<ref>Marshall 2009, pp. 72, 94, 154.</ref> Kronski zvonik St Gilesa je ena najbolj znanih in prepoznavnih znamenitosti Edinburga. Cameron Lees je o zvoniku zapisal: »Edinburg ne bi bil Edinburg brez tega«. Dendrokronološka analiza kronski zvonik datira med 1460 in 1467.<ref>{{navedi splet|title='The dendrochronology of St Giles Kirk tower, Edinburgh'|url=http://dendrochronicle.co.uk/dendrochronology-of-st-giles-kirk/ |website=dendrochronicle.co.uk |access-date=1 June 2020}}</ref> [[Zvonik]] je eden od dveh ohranjenih srednjeveških kronskih zvonikov na Škotskem: drugi je na [[King's College, Aberdeen|King's College]] v [[Aberdeen]]u in je iz leta 1505. John Hume je kronski zvonik sv. Gilesa označil za »veder opomin na imperialne težnje poznih monarhov [[Stuarti|Stuartov]]«.<ref>Hume 2005, p. 42.</ref> Zasnova pa je angleškega izvora, najdemo jo v cerkvi sv. Nikolaja v Newcastlu, preden je bila predstavljena na Škotskem v St Gilesu; srednjeveška cerkev St Mary-le-Bow v Londonu je morda imela tudi kronski stolp. Še en kronski zvonik je obstajal v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Linlithgowu do leta 1821, drugi pa so bili morda načrtovani in morda začeti v župnijskih cerkvah Haddington in Dundee. Ti drugi primeri so sestavljeni samo iz diagonalnih zunanjih [[opornik]]ov, ki izvirajo iz štirih vogalov stolpa; medtem ko je zvonik sv. Gilesa edinstven med srednjeveškimi kronami, saj je sestavljen iz osmih opornikov: štirje izvirajo iz vogalov in štirje izvirajo iz središča vsake strani stolpa. Za prihod Ane Danske v Edinburg leta 1590 je bilo na grebene zvonika dodanih 21 vremenskih loput; te so bile odstranjene pred letom 1800 in nadomestne nameščene leta 2005. Zvonik je popravil John Mylne mlajši leta 1648. Mylne je dodal [[Fiala (arhitektura)|fiale]] na polovici grebenov opornikov; prav tako je v veliki meri odgovoren za sedanji videz osrednje fiale in je morda na novo zgradil [[parapet]] stolpa. Vremenski petelin na vrhu osrednjega vrha je ustvaril Alexander Anderson leta 1667; zamenjal je zgodnejši vremenski petelin iz leta 1567 Aleksandra Honeymana. === Ladja === Serija ''Buildings of Scotland'' imenuje ladjo »arheološko najbolj zapleten del cerkve«.<ref name=GMW112>Gifford, McWilliam, Walker 1984, p. 112.</ref> Čeprav je ladja iz 14. stoletja in je eden najstarejših delov cerkve, je bila od takrat bistveno spremenjena in razširjena. Strop nad osrednjim delom ladje je obokan in kasetiran v ometu; to je bilo dodano med obnovo Williama Burna v letih 1829–1833. Burn je tudi povišal stene osrednjega dela ladje za 4,8 metra in dodal okna, da bi ustvaril svetlobno nadstropje. Burnu se običajno pripisuje odstranitev srednjeveškega obokanega stropa iz ladje; vendar o tem ni nobenih sodobnih zapisov in morda je bil odstranjen pred Burnovim časom. Konzole in stebre, ki vodijo do začetka obokov, je dodal William Hay leta 1882. Burn je prav tako odstranil podstrešje nad osrednjim delom ladje: to je vsebovalo več sob in cerkvenega zvonarja. Na steni nad zahodnim lokom križišča je opazen obris ladje pred obnovo Burn. Hay je odgovoren tudi za sedanjo [[arkada|arkado]]. Burn je prej povečal srednjeveško arkado in zamenjal osmerokotne stebre iz 14. stoletja s stebri, ki temeljijo na primeru iz 15. stoletja v Albany Aisle. Hay je te stebre nadomestil z replikami osmerokotnih stebrov kora iz 14. stoletja. Prvotno je bila južna arkada ladje nižja, nad vsakim lokom pa je bilo po eno okno v cerkvi. Nižjo višino prvotne arkade nakazuje fragment loka, ki izvira iz jugozahodnega stebra križišča. Nad vsakim lokom arkade na južni strani ladje so še vedno vidni loki cerkvenih oken, ki so sedaj zazidani. Dva loka, ki sta najbližja križišču na arkadi južne ladje, kažeta višje loke, ki se verjetno nanašajo na srednjeveško shemo za povišanje arkade; vendar pa prisotnost teh slepih lokov v samo dveh zalivih nakazuje, da se je shema izkazala za neuspešno. {{multiple image | header = '''Ladja''' | align = centre | total_width = 700 | image1 = Edinburgh - St Giles' Cathedral - 20140421134707.jpg | width1 = 242 | alt1 = | caption1 = Južna stran ladje, ki prikazuje mavčni obok in svetlobno nadstropje, ki ju je vstavil William Burn, ter zazidane oboke | image2 = St Giles' Nave Tower Wall.jpg | width2 = 242 | alt2 = | caption2 = Vidna je stena stolpa na zahodnem koncu ladje, obris nekdanje strehe in podstrešja | image3 = St. Giles' Cathedral, South-West Crossing Pier.jpg | width3 = 220 | alt3 = | caption3 = Odlomek loka v jugozahodnem pomolu križišča kaže na prvotno nižjo višino arkade južne ladje }} === Križišče in transepti === Stebri križišča segajo v prvotno gradbeno akcijo v 14. stoletju in so morda najstarejši del sedanje cerkve. Stebri so bili verjetno dvignjeni okoli leta 1400, ko sta nastala sedanji obok in luknja za zvon. Prve faze obeh transeptov so bile verjetno dokončane do leta 1395, v tem letu pa je bila severno od severnega transepta dodana ladja sv. Janeza. Sprva se severni transept ni raztezal dlje od severne stene ladij in je imel tunelsko obokan strop na enaki višini kot tisti v križišču in ladjah. Zdi se, da so oboki med transeptom in severnimi ladjami kora in ladje iz 14. stoletja. Kapela sv. Janeza, ki se razteza severno od linije ladij, je bila dodana leta 1395; na njenem zahodnem koncu je bilo stopnišče za obračanje, ki je bilo ob obnovitvi Burna ponovno postavljeno v debel zid med ladjo St Eloi in severnim transeptom. Ostanki kapele sv. Janeza so vidni v vzhodni steni severnega transepta: med njimi so fragmenti obokov in srednjeveško okno, ki gleda na ladjo. Spodnja polovica tega okenskega [[krogovičje|krogovičja]], vse do njegove prečke, je originalna; MacGibbon in Ross sta v letih 1889–91 zgornji polovici dodala ukrivljeno krogovičje. Pri obnovi Burna je bil severni transept povišan in vstavljeno svetlobno nadstropje in obokan strop iz mavca. Pregrada iz let 1881-83 Williama Haya prečka transept v skladu s prvotno severno steno in ustvarja preddverje za severna vrata. Pregrada vsebuje skulpture svetnikov zaščitnikov edinburškega združenja trgovcev Johna Rhinda in grb Williama Chambersa. Strop in odprte pregrade v preddverju je oblikovala Esmé Gordon in jih dodala leta 1940. Na zahodnem koncu te pregrade je viden fragment srednjeveškega krogovičja. Sprva je južni transept segal le do linije južnih ladij; razširili so ga postopoma, ko so dodali ladje Preston, Chepman in Holy Blood. Prvotni [[banjasti obok]] je ostal vse do nerodno vstavljenega prečnega loka, podprtega na težkih zavihkih med notranjima lokoma transepta: ta lok je bil verjetno vstavljen po nastanku Prestonove ladje, ko so bili notranji loki transepta ustrezno razširjeni. Prečni lok nosi podaljšek spodnjega dela stolpa, vključno z oknom iz 15. stoletja. Med obnovo v Burnu je bil povišan južni transept, vstavljeno pa je bilo svetlobno nadstropje in obokan strop iz mavca. {{multiple image |header = '''Križišče in transepta''' |align = centre |total_width = 560 |image1 = St. John's Chapel, St. Giles'.png |width1 = 242 |alt1 = |caption1 = Okno in ostanki oboka kapele sv. Janeza v severnem transeptu |image2 = St. Giles' Cathedral, South Transept.jpg |width2 = 220 |alt2 = |caption2 = Risba južnega transepta, ki prikazuje delni banjasti obok in prečni lok |image3 = St. Giles' Transept Screen.jpg |width3 = 220 |alt3 = |caption3 = Pregrada severnega transepta, ki ga je oblikoval William Hay in izrezljal John Rhind}} === Kor === Serija ''Buildings of Scotland'' imenuje [[kor (arhitektura)|kor]] »najboljši del poznosrednjeveške župnijske cerkvene arhitekture na Škotskem«. Kor sega v dve gradbeni obdobji: eno v 14. in drugo v 15. stoletje. Arheološka izkopavanja kažejo, da je bil kor pred deli sredi 15. stoletja v eni sami fazi razširjen na skoraj sedanjo velikost. Kor je bil sprva zgrajen kot [[dvoranska cerkev]]: kot tak je bil edinstven na Škotskem. V to začetno obdobje gradnje sodijo zahodne tri traveje kora. Arkade teh obokov podpirajo preprosti osmerokotni stebri. Sredi 15. stoletja so na vzhodni konec kora dodali dve odprtini, osrednji del pa dvignili, da bi ustvarili svetlobno nadstropje pod kamnitim obokanim stropom. Nad nekaterimi [[kapitel]]i kornih stebrov so še vidni sklepniki prvotnega oboka, nad vzhodnim lokom križišča pa je viden obris prvotne strehe. Groteska na stičišču sredinskega rebra stropa in vzhodne stene stolpa je lahko fragment cerkve iz 12. stoletja. Dva stebra in dva polstebra, zgrajena med to širitvijo v najbolj vzhodnih travejah kora, sta po vrsti podobna tistim v Albany Aisle. Od dveh stebrov, dodanih med to razširitvijo, je severni znan kot ''Kraljev steber'', saj njegov kapitel nosi grb Jakoba III. na vzhodni strani; Jakoba II. na njeni zahodni strani; Marije Guelderske na njegovi severni strani; in Francije na njegovi južni steni. Ti grbi datirajo med rojstvom Jakoba II. leta 1453 in smrtjo Marije Guelderske leta 1463; nepopolni rob v grbu Jakoba II. morda nakazuje, da je bil mrtev, ko se je delo začelo, kar je datirano po letu 1460. Južni steber je znan kot ''mestni steber''. Njegov kapitel nosi grb Williama Prestona iz Gortona na vzhodni strani; Jamesa Kennedyja, škofa St Andrewsa na njegovi zahodni strani; Nicholasa Otterbourneja, vikarja Edinburga na njegovi severni strani; in Edinburg na njegovi južni strani. Južni polsteber nosi grb Thomasa Cranstouna, glavnega sodnika v Edinburgu; severni polsteber nosi grb Alexandra Napierja iz Merchistona, provosta Edinburga. Arheološka izkopavanja v 1980-ih so odkrila dokaze, da so ta dela in nastanek Prestonove ladje morda delno spodbudila strukturna okvara delov cerkve zaradi slabih temeljev in potrebe po prenovi. {{multiple image |header = '''Kor''' |align = centre |total_width = 580 |image1 = St. Giles' Grotesque.jpg |width1 = 220 |alt1 = |caption1 = Groteska iz 12. stoletja, ponovno vključena v obokan strop iz 15. stoletja |image2 = St Giles' Choir Springer.jpg |width2 = 242 |alt2 = |caption2 = Ta fragment sklepnika kaže, da se je prvotni korni obok začel pri kapitelih stebrov |image3 = St Giles Cathedral, the Choir looking East 1852.jpg |width3 = 220 |alt3 = |caption3 = Vzhodni del kora, ki prikazuje obokan strop, svetišče in stebre, dodane sredi 15. stoletja }} == Kulturne upodobitve == Resnični pobeg obsojenega tihotapca Georgea Robertsona iz Tolbooth Kirk med bogoslužjem leta 1736 je izmišljen v ''The Heart of Midlothian'' [[ Walter Scott|Walterja Scotta]] (1818).<ref>Lees 1889, pp. 249–251.</ref> St Giles' je dvakrat omenjen v ''The Prime of Miss Jean Brodie'' avtorice Muriel Spark (1961): prvič kot kraj mimo naslovne junakinje in njenih učencev na sprehodu po Edinburgu in spet kot eden od »simbolov temno in strašno odrešitev«, o kateri razmišlja protagonist Sandy Stranger.<ref>Spark 1961, pp. 35, 108.</ref> V ''Disorderly Knights'' (1966), četrti knjigi serije Dorothy Dunnett ''Lymond Chronicles'', protagonist, sir Francis Crawford iz Lymonda, priseže v Lauder Aisleu St Gilesa in se dvoboji s sirom Grahamom Reidom Malettom na stopnicah cerkvenega velikega oltarja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dorothydunnett.co.uk/visits-edinburgh.php|title=Dunnett Related Places to Visit: Central Edinburgh|website=dorothydunnett.co.uk|access-date=16 May 2020|archive-date=2023-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231210142855/https://www.dorothydunnett.co.uk/visits-edinburgh.php|url-status=dead}}</ref> V ''Avengers: Infinity War'' (2018) je St Giles ena od lokacij boja med junaki in Thanosovim črnim redom. Prizori so bili posneti okoli stolnice spomladi 2017.<ref>{{navedi splet|url= https://edinburgh.org/edinburgh-on-film/filmed-in-edinburgh/avengers-infinity-war/|title=Avengers: Infinity War|website=edinburgh.org|access-date=16 May 2020}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|St Giles' Cathedral}} * [http://www.stgilescathedral.org.uk/ St Giles' Cathedral website] * [https://arts.st-andrews.ac.uk/corpusofscottishchurches/site.php?id=158554/ A Corpus of Scottish Medieval Parish Churches: Edinburgh St Giles Collegiate Church] * [https://canmore.org.uk/site/52228/edinburgh-high-street-st-giles-cathedral/ Canmore: Edinburgh, High Street, St Giles Cathedral] * [http://portal.historicenvironment.scot/designation/LB27381/ Historic Environment Scotland: HIGH STREET AND PARLIAMENT SQUARE, ST GILES (HIGH) KIRK: LB27381] * [https://stainedglasstrustscotland.org.uk/database/results.php?field=where&searchterm=%22High+Kirk+of+Edinburgh%22&searchdb=scran/ Scottish Stained Glass Trust: High Kirk of Edinburgh] * National Pipe Organ Registry ** [https://www.npor.org.uk/NPORView.html?RI=D02680/ Midlothian Edinburgh, Cathedral of St. Giles, Royal Mile &#91;D02680&#93;] ** [https://www.npor.org.uk/NPORView.html?RI=N11928/ Midlothian Edinburgh, Cathedral of St. Giles, Royal Mile &#91;N11928&#93;] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Edinburg]] [[Kategorija:Cerkve na Škotskem]] [[kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1124]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Škotskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] i5llakk73kdvy6e6kdcqe1j22syln46 6683216 6683205 2026-05-31T08:57:06Z Ljuba24b 92351 uskladitev imena 6683216 wikitext text/x-wiki {{infobox church | name = Stolnica sv. Tilna | other name = High Kirk of Edinburgh | native_name = Cathair-eaglais Naomh Giles | image = St Giles Cathedral - 01.jpg | caption = Zahodna fasada cerkvene stavbe | map caption = Lokacija cerkve v središču Edinburga | coordinates = {{coord|55|56|58|N|03|11|27|W|region:GB|display=inline,title}} | osgridref = | location = Royal Mile, [[Edinburg]] | country = [[Škotska]] | denomination = Škotska cerkev | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | website = {{URL|www.stgilescathedral.org.uk}} | founded date = 12. stoletje | dedication = sveti Giles | consecrated date = 6. oktober 1243 | past bishop = škof Edinburga | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Kategorija A | designated date = 14. december 1970 | style = [[Gotska arhitektura]] | length = 60 m | width = 38 m | height = 16 m | spire height = 44 m<ref name=R29>RCAHMS 1951, p. 29.</ref> | bells = 3 | presbytery = Edinburg | minister = | assistant = | organistdom = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = Old and New Towns of Edinburgh<br />Staro in novo mesto Edinburg |ID = 728 |Criteria = Kulturno: ii, iv |Year = 1995 }} {{Infobox historic site | embed=yes | designation2=Scotland Category A | designation2_offname=High Street and Parliament Square, St Giles (High) Kirk | designation2_date=14. december 1970 | designation2_number=LB27381}} | footnotes = }} '''Stolnica sv. Tilna''' ({{lang-gd|Cathair-eaglais Naomh Giles}}) ali '''High Kirk of Edinburgh''' je [[župnijska cerkev]] Škotske cerkve v starem mestnem jedru [[Edinburg]]a. Sedanja stavba se je začela v 14. stoletju in podaljšana do začetka 16. stoletja; v 19. in 20. stoletju so bile izvedene pomembne spremembe, vključno z dodatkom kapele Reda osata.<ref name=HES>{{navedi splet| url=http://portal.historicenvironment.scot/designation/LB27381|website=historicenvironment.scot|title='HIGH STREET AND PARLIAMENT SQUARE, ST GILES (HIGH) KIRK: LB27381'|access-date=4 July 2020}}</ref> Sv. Tilen je tesno povezan s številnimi dogodki in osebnostmi v škotski zgodovini, vključno z [[John Knox|Johnom Knoxom]], ki je služil kot cerkveni minister po škotski reformaciji.<ref name=Gordon31>Gordon 1958, p. 31.</ref> Cerkev, ki je bila verjetno ustanovljena v 12. stoletju<ref>Marshall 2009, pp. 2–4.</ref><ref name=mcilwain4>McIlwain 1994, p. 4.</ref><ref name=SGH>{{navedi splet|url= https://stgilescathedral.org.uk/history/ |title='History – St GILES' CATHEDRAL'|website=stgilescathedral.co.uk|date=27 November 2017 |access-date=26 August 2019}}</ref> in posvečena sv. Tilnu, je [[papež Pavel II.]] leta 1467 povzdignil v kolegijski status. Leta 1559 je cerkev z Johnom Knoxom, najpomembnejšo osebnostjo škotske reformacije, kot njen minister, postala protestantska. Po reformaciji je bil sv. Tilen interno razdeljen, da je služil več kongregacijam in posvetnim namenom, kot sta zapor in prostor za srečanja škotskega parlamenta. Leta 1633 je Karel I. spremenil cerkev sv. Tilna v stolnico novoustanovljene škofije Edinburg. Karlov poskus vsiliti doktrinarne spremembe prezbiterijanu Škotske cerkve, vključno z molitvenikom, ki je 23. julija 1637 povzročil nemire v St Gilesu, kar je pospešilo oblikovanje zaveznikov in začetke vojn treh kraljestev. Vloga sv. Tilna v škotski reformaciji in uporu Covenanters je privedla do tega, da jo imenujejo »mati cerkev svetovnega [[Prezbiterijanstvo|prezbiterijanstva]]«.<ref name=Welcome>{{navedi splet|url=https://stgilescathedral.org.uk/|website=stgilescathedral.org.uk|title='Welcome'|access-date=28 June 2020}}</ref> Sv. Tilen je ena najpomembnejših srednjeveških župnijskih cerkva na Škotskem. Prva cerkev je bila majhna [[romanska arhitektura|romanska]] stavba, od katere so ostali le fragmenti. V 14. stoletju je to nadomestila sedanja stavba, ki je bila povečana med poznim 14. in zgodnjim 16. stoletjem. Cerkev je med letoma 1829 in 1833 spremenil William Burn, med letoma 1872 in 1883 pa jo je obnovil William Hay s podporo Williama Chambersa. Chambers je upal, da bo cerkev postala »Westminstrska opatija za Škotsko« z obogatitvijo cerkve in dodajanjem spomenikov uglednim Škotom. Med letoma 1909 in 1911 je bila cerkvi prizidana kapela bodika, ki jo je zasnoval Robert Lorimer.<ref>Gifford, McWilliam, Walker 1984, pp. 103–118.</ref> Od srednjeveškega obdobja je bil sv. Tilen prizorišče nacionalno pomembnih dogodkov in storitev; tam so potekala bogoslužja [[Red osata|Reda osata]]. Cerkev je poleg aktivne kongregacije eno najbolj priljubljenih mest za obiskovalce na Škotskem: leta 2018 je privabila več kot milijon obiskovalcev. == Ime in posvetitev == [[File:Saint Giles, Thistle Chapel.jpg|thumb|left|upright|Sv. Tilen upodobljen v sklepniku na stropu kapele Reda osata]] Sveti Giles je zavetnik [[gobavost|gobavcev]]. Čeprav je bil v glavnem povezan z [[Samostan Saint-Gilles|samostanom Saint-Gilles]] v današnji Franciji, je bil priljubljen svetnik v srednjeveški Škotski.<ref name=Farmer189>Farmer 1978, p. 189.</ref><ref name=Marshall2>Marshall 2009, p. 2.</ref> Cerkev so najprej posedovali menihi reda svetega Lazarja, ki so služil med gobavci; če je [[David I. Škotski]] ali [[Aleksander I. Škotski]] ustanovitelj cerkve, je posvetitev morda povezana z njuno sestro Matildo, ki je ustanovila sv. Tilna in the Fields.<ref name=Marshall3-4>Marshall 2009, pp. 3–4.</ref> Pred reformacijo je bila župnijska cerkev sv. Tilna edina župnijska cerkev v Edinburgu in nekateri sodobni pisci, kot je Jean Froissart, preprosto omenjajo »edinburško cerkev«.<ref>Froissart in Lees 1889, p. 5.</ref> Od povišanja v status kolegijske cerkve leta 1467 do reformacije je bil polni naziv cerkve »kolegialna cerkev sv. Tilnaa Edinburškega«.<ref>Lees 1889, p. 43.</ref> Celo po reformaciji je cerkev potrjena kot »kolegijska cerkev Sanct Geilla«. Listina iz leta 1633 o povišanju sv. Tilna v stolnico beleži njeno splošno ime kot ''Saint Giles' Kirk''.<ref name="Lees 1889, p. 204">Lees 1889, p. 204.</ref> Cerkev sv Tilna je imela status stolnice med letoma 1633 in 1638 ter ponovno med letoma 1661 in 1689 v obdobjih škofovstva znotraj Škotske cerkve. Od leta 1689 Škotska cerkev kot prezbiterijanska cerkev ni imela škofov in zato tudi ne stolnic. Je ena od številnih nekdanjih stolnic v Škotski cerkvi – kot sta [[Glasgowska stolnica]] ali stolnica v Dunblanu –, ki obdržijo svoj naziv, čeprav so izgubile ta status.<ref>{{navedi splet|url= https://www.churchtimes.co.uk/articles/2016/24-june/regulars/out-of-the-question/church-of-scotland-cathedrals|title=Church of Scotland cathedrals?|website=churchtimes.co.uk|access-date=29 September 2019}}</ref> Od prvotnega povišanja cerkve v status stolnice se stavba kot celota na splošno imenuje stolnica sv. Tilna, ''St Giles' Kirk'' ali preprosto sv. Tilen.<ref>Lees 1889, p. 205.</ref> Naslov ''High Kirk'' je na kratko potrjen med vladavino [[Jakob I. Angleški|Jakoba VI.]], ki se nanaša na celotno stavbo. Odredba tajnega sveta Škotske iz leta 1625 se nanaša na kongregacijo Great Kirk, ki se je takrat zbirala v sv. Tilnu, kot na ''High Kirk''. Naziv je izginil iz uporabe, dokler ni bil v poznem 18. stoletju ponovno uporabljen za vzhodno (ali novo) Kirko, najvidnejšo od štirih kongregacij, ki so se takrat zbirale v cerkvi.<ref name=marshall110>Marshall 2009, p. 110.</ref><ref name=Dunlop17>Dunlop 1988, p. 17.</ref> Od leta 1883 kongregacija High Kirk zaseda celotno stavbo.<ref name=Marshall1356>Marshall 2009, pp. 135–136.</ref> == Lokacija == [[File:St. Giles and Parliament House c.1647.JPG|thumb|upright|Cerkev leta 1647, ki prikazuje Tolbooth in Luckenbooth na severu cerkve in parlament na njenem dvorišču na jugu]] Kraljeva komisija za starodavne in zgodovinske spomenike Škotske je stolnico opredelila kot »osrednje središče starega mesta«. Cerkev zavzema izrazit in raven del grebena, ki vodi navzdol od Edinburškega gradu; leži na južni strani High Street: glavne ulice starega mesta in ene od ulic, ki sestavljajo [[Royal Mile]].<ref name =MR419>MacGibbon and Ross 1896, ii p. 419.</ref><ref name=Coltart136>Coltart 1936, p. 136.</ref> Od začetne gradnje v 12. stoletju do 14. stoletja je bila cerkev sv. Tilna blizu vzhodnega roba Edinburga. Do izgradnje kraljevega zidu sredi 15. stoletja se je mesto razširilo in cerkev je stal blizu njegovega središča. V poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku je bila tudi središče edinburškega državljanskega življenja: Tolbooth – upravno središče Edinburgha – je stal takoj severozahodno od cerkve in Mercat Cross – trgovsko in simbolično središče Edinburgha neposredno severovzhodno od nje. Od izgradnje Tolbootha v poznem 14. stoletju do začetka 19. stoletja je cerkev stala na najbolj zoženi točki High Street, pri čemer sta Luckenbooth in Tolbooth štrlela v High Street takoj severno in severozahodno od cerkve. V ozkem prostoru med Luckenbooths in severno stranjo cerkve je nastal pas, znan kot Stinkand Style (ali Kirkov slog). V tem pasu so bile med oporniki cerkve postavljene odprte stojnice, znane kot Krames.<ref>Catford 1975, p. 44.</ref> Stolnica tvori severno stran Parlamentarnega trga s sodišči na južni strani trga. Območje neposredno južno od cerkve je bilo prvotno dvorišče, ki se je raztezalo navzdol do Cowgate. Več kot 450 let je služila kot župnijsko pokopališče za celotno mesto. V največjem obsegu so grobišča obsegala skoraj 0,5 ha. To je bilo zaprto za pokope leta 1561 in predano mestnemu svetu leta 1566. Od izgradnje parlamenta leta 1639 se je razvilo nekdanje dvorišče in oblikoval trg. Zahodno pročelje je obrnjeno proti nekdanjim stavbam okrožja Midlothian čez West Parliament Square.<ref>Harris 1996, p. 485.</ref> == Zgodovina == === Zgodnja leta === [[File:David I Patterson.jpg|upright|thumb|[[David I. Škotski]] drži špekulativni model prvega sv. Tilna v oknu iz 20. stoletja]] Ustanovitev sv. Tilna je običajno datirana v leto 1124 in pripisana [[David I. Škotski|Davidu I.]] Župnija je bila verjetno ločena od starejše župnije St Cuthbert's.<ref name=Corpus>{{navedi splet|url= https://arts.st-andrews.ac.uk/corpusofscottishchurches/site.php?id=158554|title='A Corpus of Scottish Medieval Parish Churches: Edinburgh St Giles Collegiate Church'|website=arts.st-andrews.ac.uk|access-date=16 May 2020}}</ref> David I. je Edinburg povzdignil v mesto in med njegovo vladavino so cerkev in njena zemljišča (Granž sv. Gilesa) prvič izpričana, saj so bila v lasti menihov reda svetega Lazarja.<ref name=marshall4>Marshall 2009, p. 4.</ref> Ostanki uničene romanske cerkve kažejo podobnosti s cerkvijo v Dalmenyju, ki je bila zgrajena med letoma 1140 in 1166. Cerkev je posvetil David de Bernham, škof St Andrewsa, 6. oktobra 1243. Ker je sv. Tilen izpričan skoraj stoletje prej, je bila to verjetno ponovna posvetitev, da bi popravili izgubo katerega koli zapisa o prvotni posvetitvi.<ref>Marshall 2009, p. 6.</ref> Leta 1322 med prvo škotsko vojno za neodvisnost so čete [[Edvard II. Angleški|Edvarda II. Angleškega]] oropale opatijo Holyrood in morda napadle tudi St Giles'. Jean Froissart piše, da so se leta 1384 škotski vitezi in baroni na skrivaj srečali s francoskimi odposlanci v sv. Tilnu in proti željam Roberta II. načrtovali napad na severne grofije Anglije.<ref>Lees 1889, p. 5.</ref> Čeprav je bil napad uspešen, se je [[Rihard II. Angleški]] maščeval na škotskih mejah in v Edinburgu avgusta 1385, cerkev' pa je bila požgana. Ožganine naj bi bile še v 19. stoletju vidne na stebrih križišča. V nekem trenutku v 14. stoletju je [[romanska arhitektura|romansko]] cerkev iz 12. stoletja nadomestila sedanja [[gotska arhitektura|gotska]] cerkev. Vsaj križišče in ladja sta bila zgrajena do leta 1387, saj sta tega leta prošt Andrew Yichtson in Adam Forrester iz Nether Libertona naročila Johnu Skuyerju, Johnu Primroseu in Johnu iz Sconea, da dodajo pet kapel na južno stran ladje.<ref>Marshall 2009, pp. 9–10.</ref><ref>Lees 1889, pp. 17–18.</ref> V 1370-ih so redovniki lazaristi podprli angleškega kralja in sv. Tilen je ponovno prevzel škotsko krono. Leta 1393 je [[Robert III.]] podelil cerkev sv. Tilna opatiji Scone kot nadomestilo za stroške, ki jih je imela opatija leta 1390 med kraljevim kronanjem in pogrebom njegovega očeta. Poznejši zapisi kažejo, da je duhovniška imenovanja v sv. Tilnu opravil monarh, kar nakazuje, da se je cerkev kmalu zatem vrnila k kroni.<ref>Lees 1889, p. 28.</ref> === Kolegijska cerkev === Leta 1419 je Archibald Douglas, 4. grof Douglasov, vodil neuspešno peticijo pri [[papež Martin V.|papežu Martinu V.]] za povzdignjenje sv. Tilna v status kolegija. Leta 1423 in 1429 so sledile neuspešne peticije v Rim.<ref>Marshall 2009, pp. 23–26.</ref> Grad je leta 1466 vložil še eno peticijo za status kolegija, ki jo je februarja 1467 odobril [[papež Pavel II.]] Ustanova je nadomestila vlogo vikarja s proštom, ki ga spremljajo kurat, šestnajst kanonikov, župnijski redar, minister za zbor in štirje zboristi.<ref name=Burleigh81>Burleigh 1960, p. 81</ref> [[File:Preston Aisle.jpg|thumb|left|Prestonska ladja]] V obdobju teh prošenj je William Preston iz Gortona z dovoljenjem [[Karel VII. Francoski|Karla VII. Francoskega]] iz Francije prinesel roko svetega Tilna, pomembno [[relikvija|relikvijo]]. Od sredine 1450-ih je bil Prestonska ladja dodana na južno stran kora v spomin na tega dobrotnika; Prestonovi najstarejši moški potomci so dobili pravico nositi relikvijo na čelu procesije ob dnevu sv, Tilna vsakega 1. septembra.<ref>Lees 1889, pp. 33–35.</ref><ref>Marshall 2009 pp. 15–16.</ref> Okoli leta 1460 je razširitev kora in dodatek [[svetlobno nadstropje|svetlobnega nadstropja]] podprla Marija Guelderska, verjetno v spomin na svojega moža Jakoba II. V letih po povišanju v kolegijski status se je število kaplanov in dotacij močno povečalo in do [[reformacija|reformacije]] je bilo morda celo petdeset oltarjev. Leta 1470 je [[papež Pavel II.]] status sv. Tilna še povišal, tako da je odobril peticijo [[Jakob III. Škotski|Jakoba III.]], da cerkev izvzame iz pristojnosti škofa St. Andrewsa.<ref>Lees 1889, p. 44.</ref> Med županovanjem Gavina Douglasa je bila cerkev osrednji del odziva Škotske na nacionalno katastrofo bitke pri Floddnu leta 1513. Ker je mestni svet edinburškim možem ukazal, naj branijo mesto, je bilo ženskam ukazano, naj se zberejo v sv. Tilnu, da molijo za Jakoba IV. in njegovo vojsko.<ref>Lees 1889, p. 69.</ref> Maša zadušnica za kralja in spominska maša za mrtve v bitki sta bili v sv. Tilnu, Walter Chepman pa je obdaril kapelo Križanja v spodnjem delu dvorišča v spomin na kralja. Poleti 1544 med vojno, znano kot ''Rough Wooing'', potem ko je angleška vojska požgala Edinburgh, je regent Arran v stolpu cerkve ohranil garnizijo strelcev.<ref>James Balfour Paul, ''Accounts of the Treasurer'', vol. 8 (Edinburgh, 1908), p. 312.</ref> Najzgodnejši zapis o reformiranih čustvih v sv. Tilnu je iz leta 1535, ko je bil Andrew Johnston, eden od kaplanov, prisiljen zapustiti Škotsko zaradi krivoverstva.<ref>Marshall 2009, p. 42.</ref> Oktobra 1555 je mestni svet slovesno zažgal knjige v angleškem jeziku, verjetno besedila reformatorjev, zunaj cerkve. Kraja podob Device, sv. Frančiška in sv. Trojice iz cerkve leta 1556 je bila morda vznemirjenje reformatorjev. Julija 1557 je bil cerkveni kip njenega pokrovitelja, sv, Tilna, ukraden in po Johnu Knoxu utopljen v Nor Lochu, nato pa sežgan. Za uporabo v procesiji ob dnevu sv. Tilna tistega leta je bil kip nadomeščen s kipom, izposojenim od edinburških frančiškanov; čeprav je bil tudi ta poškodovan, ko so protestanti zmotili dogodek.<ref>Marshall 2009, pp. 43–44.</ref> === Reformacija === [[File:Pittendrigh Macgillivray Knox.jpg|thumb|left|upright|''Kip Johna Knoxa'' Jamesa Pittendrigh Macgillivrayja]] Na začetku leta 1559, ko se je škotska reformacija vse bolj uveljavljala, je mestni svet najel vojake za obrambo cerkve pred reformatorji; svet je tudi razdelil cerkvene zaklade med zaupne meščane v hrambo. Ob 15. uri 29. junija 1559 je vojska lordov kongregacije brez nasprotovanja vstopila v Edinburgh in tisto popoldne je [[John Knox]], najpomembnejša osebnost reformacije na Škotskem, prvi pridigal v sv. Tilnu.<ref>Lees 1889, p. 108.</ref><ref>Burleigh 1960, p. 144.</ref> Naslednji teden je bil Knox izvoljen za duhovnika sv. Tilna in teden za tem se je začelo čiščenje rimskokatoliške opreme cerkve. [[Marija Guiška]] (ki je takrat vladala kot regentka svoje hčerke [[Marija I. Škotska|Marije]]) je opatijo Holyrood ponudila kot kraj čaščenja za tiste, ki so želeli ostati v rimskokatoliški veri, medtem ko je sv. Tilen služil edinburškim protestantom. Marija Guise je tudi ponudila gospodu kongregacije, da bo edinburška župnijska cerkev po 10. januarju 1560 ostala v kateri koli veroizpovedi, ki se bo izkazala za najbolj priljubljeno med prebivalci mesta. Ti predlogi pa niso bili uspešni in lordi kongregacije so podpisali premirje z rimskokatoliškimi silami in izpraznili Edinburg. Knox je v strahu za svoje življenje 24. julija 1559 zapustil mesto, cerkev pa je ostala v rokah protestantov. Knoxov namestnik John Willock je še naprej pridigal, čeprav so francoski vojaki motili njegove pridige, v cerkvi pa so bile izdelane lestve, ki so bile uporabljene v obleganju Leitha.<ref>Lees 1889, p. 114.</ref> Dogodki škotske reformacije so se nato za kratek čas obrnili v korist rimskokatoliške stranke: ponovno so zavzeli Edinburg in francoski agent Nicolas de Pellevé, škof [[Amiens]]a, je 9. novembra 1559 ponovno posvetil sv. Tilna kot rimskokatoliško cerkev.<ref>Lees 1889, pp. 115–116.</ref> Potem ko je pogodba iz Berwicka zagotovila intervencijo [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I. Angleške]] na strani reformatorjev, so ponovno zavzeli Edinburgh. Cerkev je 1. aprila 1560 ponovno postala protestantska cerkev, Knox pa se je vrnil v Edinburg 23. aprila 1560. Škotski parlament je uzakonil, da od 24. avgusta 1560 papež nima oblasti na Škotskem. Delavci, ki so jim pomagali mornarji iz pristanišča Leith, so potrebovali devet dni, da so odstranili kamnite oltarje in spomenike iz cerkve. Prodajali so dragocene predmete, ki so jih uporabljali pri bogoslužju pred reformacijo. Cerkev je bila prebeljena, njeni stebri pobarvani z zeleno barvo, na stenah pa naslikani deset božjih zapovedi in Gospodova molitev. Nameščeni so bili sedeži za otroke ter mestni svet in ustanovitve. Postavljena je bila tudi [[prižnica]], verjetno na vzhodni strani [[križni kvadrat|križišča]]. Leta 1561 je bilo dvorišče južno od cerkve zaprto in večina poznejših pokopov je bila opravljena v Greyfriars Kirkyardu. === Cerkev in krona: 1567–1633 === [[File:Knox Window.jpg|thumb|John Knox (zgoraj desno) pridiga pogrebno pridigo regenta Moraya, upodobljenega v oknu iz 19. stoletja]] Leta 1567 je bila škotska kraljica Marija odstavljena in nasledil jo je njen mladi sin [[Jakob I. Angleški|Jakob VI.]] Sv. Tilen je bil osrednja točka marijanske državljanske vojne, ki je sledila. Po njegovem atentatu januarja 1570 je bil regent Moray, vodilni nasprotnik Marije, škotske kraljice, pokopan v cerkvi; John Knox je pridigal na tem dogodku. Edinburg je za kratek čas padel v roke Marijinih sil in junija in julija 1572 je William Kirkcaldy iz Grangea namestil vojake in topove v stolp. Čeprav je njegov 9-letni kolega John Craig med temi dogodki ostal v Edinburghu, se je Knox zaradi slabega zdravja upokojil v St Andrews. Deputacija iz Edinburgha ga je odpoklicala v sv. Tilna in tam je imel svojo zadnjo pridigo 9. novembra 1572. Knox je umrl pozneje tisti mesec in bil pokopan na dvorišču v navzočnosti regenta Mortona.<ref name=Marshall68>Marshall 2009, p. 68.</ref><ref>Burleigh 1960, p. 195.</ref> Po reformaciji so bili deli cerkve predani posvetnim namenom. Leta 1562 in 1563 so bili zahodni trije deli cerkve pregrajeni z zidom, da bi služili kot podaljšek Tolbootha: v tej vlogi je bil uporabljen kot prostor za srečanja meščanskih kazenskih sodišč, sodišča za zasedanje, in parlamenta Škotske.<ref>Marshall 2009, p. 65.</ref> Nepokorna rimskokatoliška duhovščina (in kasneje zagrizeni grešniki) je bila zaprta v sobi nad severnimi vrati. Stolp so do konca 16. stoletja uporabljali tudi kot zapor. ''Maiden'' – zgodnja oblika [[giljotina|giljotine]] – je bila shranjena v cerkvi. [[Zakristija|Zakristijo]] so preuredili v pisarno in knjižnico za mestnega uradnika, tkalcem pa je bilo dovoljeno postaviti statve na podstrešju. Okoli leta 1581 je bila notranjost razdeljena na dve zborni hiši: kor je postal Vzhodna (ali Mala ali Nova) Kirka, križišče in preostali del ladje pa Velika (ali Stara) Kirka. Te kongregacije, skupaj s Trinity College Kirk in Magdalenino kapelo, so imele skupno sejo kirk. Leta 1598 je bilo zgornje nadstropje predelne stene Tolbooth spremenjeno v Zahodno (ali Tolbooth) Kirk. Med zgodnjo večino Jakoba VI. so ministri sv. Tilna – pod vodstvom Knoxovega naslednika Jamesa Lawsona – oblikovali, po besedah Camerona Leesa, »nekakšen duhovni konklav, s katerim je morala država računati, preden je njen predlog v cerkvenih zadevah postal zakon«. Med njegovo udeležbo v Veliki Kirki je bil James v pridigah ministrantov pogosto deležen tarnanja in odnosi med kraljem in reformirano duhovščino so se poslabšali. Spričo nasprotovanja ministrov je Jakob od leta 1584 uvajal zaporedne zakone za ustanovitev škofovstva v Škotski cerkvi. Odnosi so dosegli najnižjo raven po nemiru v cerkvi 17. decembra 1596. Kralj se je za kratek čas preselil v Linlithgow, ministre pa so obtožili hujskanja množice; so pobegnili iz mesta, namesto da bi ugodili njihovemu pozivu, naj se prikažejo pred kraljem. Da bi oslabil ministre, je Jakob od aprila 1598 uveljavil ukaz mestnega sveta iz leta 1584 o razdelitvi Edinburgha na ločene župnije. Leta 1620 je kongregacija Upper Tolbooth izpraznila sv. Tilna za novoustanovljeno Greyfriars Kirk.<ref>Dunlop 1988, p. 75.</ref><ref>Steele 1993, p. 4.</ref> === Katedrala === [[File:Jenny Geddes Tumult.jpg|thumb|upright=1.2|Upor proti uvedbi molitvenika]] Jakobov sin in naslednik [[Karel I. Angleški]] je prvič obiskal sv. Tilna 23. junija 1633 med obiskom Škotske za njegovo kronanje. V cerkev je prišel nenapovedan in bralca zamenjal z duhovščino, ki je vodila bogoslužje po obredih anglikanske cerkve. 29. septembra istega leta je Karel v odgovor na peticijo Johna Spottiswooda, nadškofa St Andrewsa, povzdignil cerkev v status [[stolnica|stolnice]], ki bo služila kot sedež novega edinburškega škofa.<ref>Burleigh 1960, pp. 211–212.</ref> Začela so se dela za odstranitev notranjih predelnih sten in opremljanje notranjosti v slogu [[stolnica v Durhamu|stolnice v Durhamu]]. Delo na cerkvi ni bilo dokončano, ko je 23. julija 1637 zamenjava Knoxove ''Book of Common Order'' s škotsko različico ''Book of Common Prayer'' anglikanske cerkve povzročila nemire zaradi domnevne podobnosti slednje z rimskokatoliškim obredom. Tradicija potrjuje, da se je ta nemir začel, ko je trgovka na tržnici po imenu Jenny Geddes vrgla svoje blato v dekana Jamesa Hannaya. Kot odziv na nemire so bile službe v sv. Tilnu začasno prekinjene. [[File:Montrose's Tomb (11211137516).jpg|thumb|left|upright|Spomenik markizi Montrose iz 19. stoletja]] Dogodki 23. julija 1637 so februarja 1638 pripeljali do podpisa Narodne zaveze, ki je posledično pripeljala do škofovskih vojn, prvega spopada med vojnami treh kraljestev. Cerkev sv. Tilna je ponovno postala prezbiterijanska cerkev in predelne stene so bile obnovljene. Pred letom 1643 je bil Prestonova ladja opremljena tudi kot stalni kraj srečanja generalne skupščine škotske cerkve. Jeseni 1641 se je Karel I. udeležil prezbiterijanskih bogoslužij v East Kirku pod nadzorom njegovega ministra, Alexandra Hendersona, vodilnega Covenanterja. Kralj je izgubil škofovske vojne in je prišel v Edinburgh, ker ga je Riponska pogodba prisilila k ratifikaciji aktov škotskega parlamenta, ki so bili sprejeti med prevlado Covenanters.<ref>Marshall 2009, p. 88.</ref> Po porazu Covenanterjev v bitki pri Dunbarju so čete Commonwealtha Anglije pod vodstvom [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] vstopile v Edinburgh in zasedle East Kirk kot garnizijsko cerkev. General John Lambert in sam Cromwell sta bila med angleškimi vojaki, ki so pridigali v cerkvi, med protektoratom pa sta bili East Kirk in Tolbooth Kirk vsaka razdeljena na dvoje.<ref>Lees 1889, p. 228.</ref> Ob obnovi leta 1660 je bila cromwellovska predelna stena odstranjena iz Vzhodne Kirke in tam postavljena nova kraljeva galerija. Leta 1661 je škotski parlament pod Karlom II. obnovil škofovstvo in cerkev je ponovno postala stolnica. Po Karlovem ukazu je bilo truplo Jamesa Grahama, 1. markiza Montrosea – visokega podpornika Karla I., ki so ga usmrtili Covenanters – ponovno pokopali v sv. Tilnu. Ponovna uvedba škofov je sprožila novo obdobje upora in po bitki pri Rullion Greenu leta 1666 so bili Covenanterji zaprti v nekdanjem duhovniškem zaporu nad severnimi vrati, ki je do takrat postal znan kot ''Haddova luknja'' zaradi zaprtja tamkajšnjega voditelja rojalistov Sir Johna Gordona, 1. baroneta, iz Haddoja leta 1644. Po [[Slavna revolucija|Slavni revoluciji]] so škotski škofje ostali zvesti [[Jakob II. Angleški|Jakobu VII.]] Po nasvetu Williama Carstaresa, ki je kasneje postal minister High Kirk, je [[Viljem III. Oranski|Viljem II. Škotski]] podprl ukinitev škofov v Škotski cerkvi in leta 1689 je škotski parlament obnovil prezbiterijansko politiko. Kot odgovor je veliko duhovnikov in vernikov zapustilo Škotsko cerkev, s čimer je dejansko ustanovljena neodvisna Škotska škofovska cerkev. Samo v Edinburgu je nastalo enajst zborovalnih hiš te odcepitve, vključno z kongregacijo, ki je postala Old St Paul's, ki je bila ustanovljena, ko je Alexander Rose, zadnji edinburški škof v ustanovljeni cerkvi, vodil večino svoje kongregacije iz sv. Tilna.<ref>Gray 1940, p. 19.</ref><ref>Lees 1889, p. 245.</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.osp.org.uk/who-we-are/our-history/|title=Our history|website=osp.org.uk|access-date=19 September 2019}}</ref> === Štiri cerkve v eni: 1689–1843 === [[File:General Assembly at the Tron Kirk, Edinburgh.jpg|thumb|Generalna skupščina leta 1787, ki je potekala v Prestonskem prehodu sv. Tilna]] Leta 1699 je bila sodna dvorana v severni polovici predelne stene Tolbooth spremenjena v Novo severno (ali Haddovo luknjo) Kirk. V parlamentih Združenja Škotske in Anglije leta 1707 je melodija ''Why Should I Be Sad on My Wedding Day?'' zazvonila iz nedavno postavljenega [[kariljon]]a sv. Tilna. Med jakobitsko vstajo leta 1745 so se prebivalci Edinburga sestali v cerkvi in se dogovorili, da bodo mesto predali napredujoči vojski Charlesa Edwarda Stuarta. Od leta 1758 do 1800 je Hugh Blair, vodilna osebnost [[Škotsko razsvetljenstvo|škotskega razsvetljenstva]] in versko zmerni, služil kot minister High Kirk; njegove pridige so bile znane po vsej Britaniji in so v cerkev pritegnile Roberta Burnsa in Samuela Johnsona. Blairov sodobnik, Alexander Webster, je bil vodilni evangeličan, ki je s svoje prižnice v Tolbooth Kirku razlagal strogo [[Kalvinizem|kalvinistično]] doktrino. V začetku 19. stoletja sta bila Luckenbooth in Tolbooth, ki sta obdajala severno stran cerkve, porušena skupaj s trgovinami, zgrajenimi okoli obzidja cerkve.<ref>Lees 1889, pp. 258–259.</ref> Izpostavljenost zunanjosti cerkve je razkrila navzven nagnjene stene. Leta 1817 je mestni svet naročil Archibaldu Elliotu, naj pripravi načrte za obnovo. Elliotovi drastični načrti so se izkazali za kontroverzne in zaradi pomanjkanja sredstev niso storili ničesar. [[File:George IV at St. Giles'.jpg|thumb|left|''High Kirk'' med obiskom Jurija IV. leta 1822]] [[Jurij IV. Britanski]] se je med svojim obiskom na Škotskem leta 1822 udeležil službe v High Kirku. Oglaševanje kraljevega obiska je spodbudilo obnovitev zdaj propadajoče zgradbe. Z 20.000 funti, ki sta jih zagotovila mestni svet in vlada, je bil William Burn pooblaščen za vodenje obnove. Burnovi prvotni načrti so bili skromni, toda pod pritiskom oblasti je Burn ustvaril nekaj, kar je bilo bližje Elliotovim načrtom. Med letoma 1829 in 1833 je Burn cerkev bistveno spremenil: zunanjost je obdal s kamnom, dvignil streho cerkve in zmanjšal njen tloris. Dodal je tudi severna in zahodna vrata ter premaknil notranje predelne stene, da bi ustvaril cerkev v ladji, cerkev v koru in prostor za srečanja generalne skupščine Škotske cerkve v južnem delu. Med njimi sta križišče in severni transept tvorila veliko vežo. Burn je odstranil tudi notranje spomenike; zbirališče generalne skupščine v Prestonovi ladji; ter policijsko pisarno in gasilsko vozilo, zadnje posvetne prostore stavbe. Burnovi sodobniki so bili razdeljeni na tiste, ki so mu čestitali za ustvarjanje čistejše in stabilnejše stavbe, in tiste, ki so obžalovali, kar je bilo izgubljeno ali spremenjeno. V [[viktorijanska doba|viktorijanski dobi]] in prvi polovici 20. stoletja je Burnovo delo med komentatorji postalo daleč od priljubljenosti. Njegovi kritiki so vključevali Roberta Louisa Stevensona, ki je izjavil: »... vneti sodniki in zaveden arhitekt so ostrigli načrt moškosti in ga pustili revnega, golega in usmiljenja vrednega pretencioznega«. Od druge polovice 20. stoletja je bilo Burnovo delo priznano, da je cerkev zavaroval pred morebitnim propadom. High Kirk se je vrnila na kor leta 1831. Tolbooth Kirk se je vrnila v ladjo leta 1832; ko so leta 1843 odšli v novo cerkev na Castlehillu, je ladjo zasedla kongregacija Haddo's Hole. Generalna skupščina je ugotovila, da je nova sejna dvorana neustrezna in se je tam sestala le enkrat, leta 1834; kongregacija Old Kirk preselila v prostor. === Viktorijanska doba === [[File:St Giles' Re-Opening.png|thumb|Duhovščina vstopi v stolnico ob njegovi ponovni slovesni otvoritvi po obnovi dvoran 23. maja 1883]] Ob razpadu leta 1843 sta Robert Gordon in James Buchanan, ministra High Kirk, zapustila svoje skrbnike in ustanovljeno cerkev, da bi se pridružila novoustanovljeni Svobodni cerkvi. Znatno število njihove kongregacije je odšlo z njima; tako kot William King Tweedie, minister prvega štaba Tolbooth Kirk in Charles John Brown, minister Haddo's Hole Kirk. Kongregacija Old Kirk je bila leta 1860 zatrta. Na javnem srečanju v Edinburgh City Chambers 1. novembra 1867 je William Chambers, založnik in lord provost Edinburga, najprej izrazil svojo ambicijo, da bi odstranil notranje predelne stene in obnovil cerkev kot »Westminstrsko opatijo za Škotsko«. Chambers je naročil Robertu Morhamu izdelavo začetnih načrtov. Lindsay Mackersy, odvetnica in uradnica za seje High Kirk, je podpirala Chambersovo delo, William Hay pa je bil angažiran kot arhitekt; ustanovljen je bil tudi upravni odbor za nadzor oblikovanja novih oken in spomenikov. Obnova je bila del gibanja za liturgično olepšanje v škotskem prezbiterijanstvu poznega 19. stoletja in mnogi evangeličani so se bali, da bo obnovljena cerkev sv. Tilna bolj podobna rimskokatoliški cerkvi kot prezbiterijanski. Kljub temu je edinburški prezbiterij odobril načrte marca 1870 in High Kirk je bila obnovljena med junijem 1872 in marcem 1873: klopi in galerija so bili nadomeščeni s klopmi in stoli, prvič po reformaciji pa so postavili vitraž in orgle. Obnova nekdanje Old Kirk in West Kirk se je začela januarja 1879. Leta 1881 je ''West Kirk'' zapustila sv. Tilna. Med obnovo so odkrili številne človeške ostanke; te so prepeljali v petih velikih zabojih za ponovni pokop v Greyfriars Kirkyard. Čeprav si je uspel ogledati ponovno združeno notranjost, je William Chambers umrl 20. maja 1883, le tri dni preden je John Hamilton-Gordon, 7. grof Aberdeenski, lord visoki komisar generalne skupščine Cerkve Škotske, slovesno odprl obnovljeno cerkev; Chambersov pogreb je bil v cerkvi dva dni po njenem ponovnem odprtju. == Arhitektura == Prva cerkev sv. Tilna je bila verjetno majhna [[romanska arhitektura|romanska]] stavba iz 12. stoletja s pravokotno ladjo in polkrožnim [[apsida]]lnim [[kor (arhitektura)|korom]]. Pred sredino 13. stoletja je bila južno od cerkve prizidana ladja. Arheološka izkopavanja v 1980-ih so pokazala, da je bila cerkev iz 12. stoletja verjetno zgrajena iz rožnatega in sivega [[peščenjak]]a. Izkopavanja so pokazala, da je bila prva cerkev zgrajena na obsežni glineni ploščadi, ustvarjeni za izravnavo strmega pobočja. Ta ploščad je bila obdana z mejnim jarkom. Do leta 1385 je bila ta stavba verjetno nadomeščena z jedrom sedanje cerkve: glavno in stranskima ladjama s petimi [[traveja]]mi, [[križni kvadrat|križiščem]] in [[transept]]i ter korom s štirimi travejami. Cerkev so postopoma dograjevali med letoma 1387 in 1518. Po besedah Richarda Fawcetta je ta »skoraj naključen dodatek velikega števila kapel« ustvaril »izjemno zapleten načrt«. Posledično obilica zunanjih ladij je značilna za francosko srednjeveško cerkveno arhitekturo, a neobičajna v Veliki Britaniji. Razen notranje pregraditve cerkve po reformaciji je bilo do obnovitve Williama Burna v letih 1829–1833 opravljenih nekaj pomembnih sprememb, ki so vključevale odstranitev več travej cerkve, dodajanje svetlobnega nadstropja ladji in transeptom in obroba zunanjosti cerkve v poliranem klesancem. Cerkev je bila med letoma 1872 in 1883 znatno obnovljena pod Williamom Hayem, vključno z odstranitvijo zadnjih notranjih predelnih sten. V poznem 19. stoletju so ob obodu cerkve dodali številne pritlične prostore. Robert Lorimer je v letih 1909–1911 v jugovzhodni kot cerkve prizidal kapelo Reda osata. Najpomembnejša poznejša obnova se je začela leta 1979 pod vodstvom Bernarda Feildena in Simpson & Brown: to je vključevalo izravnavo tal in preureditev notranjosti okoli osrednje obhajilne mize.<ref>Marshall 2009, pp. 171–172.</ref> === Zunanjost === Zunanjost cerkve, z izjemo stolpa, izvira skoraj v celoti iz obnove Williama Burna v letih 1829–1833 in kasneje. Pred to obnovo je imela cerkev tisto, kar je Richard Fawcett imenoval »edinstveno zapleten zunanji videz« kot rezultat številnih razširitev cerkve; navzven so bile številne kapele poudarjene z zatrepi. [[File:The Parliament Close and Public Characters Fifty Years Since.jpg|thumb|upright=1.65|Južna stran pred Burnovo obnovo]] Po rušenju Luckenbootha, Tolbootha in trgovin, zgrajenih nasproti sv. Tilna v zgodnjem 19. stoletju, so bili zidovi cerkve ponekod izpostavljeni nagnjenosti navzven za meter in pol. Burn je obdal zunanjost stavbe v poliran kamnom iz sivega peščenjaka iz Cullala v Fifeju. Ta plast je privezana na obstoječe zidove z železnimi sponami in se razlikuje po širini od osem palcev (20 centimetrov) na dnu zidov do 12,5 cm na vrhu. Burn je sodeloval z Robertom Reidom, arhitektom novih stavb na Parlamentarnem trgu, da bi zagotovil, da se bodo zunanjosti njunih stavb medsebojno dopolnjevale. Burn je bistveno spremenil profil cerkve: razširil je transepte, ustvaril svetlobno nadstropje v ladji, dodal nove vratne odprtine na zahodnem sprednjem delu ter severnem in južnem transeptu in posnemal zaobljen greben z vzhodnega konca cerkve po celotnem parapetu. Poleg kapele Reda osata so prizidki od Burnove obnove vključujejo dodatke Williama Haya iz leta 1883: sobe južno od Moray Aisle, vzhodno od južnega transepta in zahodno od severnega transepta; leta 1891 sta MacGibbon in Ross dodala zakristijo za ženske – zdaj trgovino – na vzhodu severnega transepta.<ref>Gifford, McWilliam, Walker, pp. 107–108.</ref><ref>Marshall 2009, p. 185.</ref> Burn je ustvaril simetrično zahodno fasado z zamenjavo zahodnega okna ladje Albany v severozahodnem vogalu cerkve z dvojno nišo in s premikanjem zahodnega okna notranje južne ladje, da bi ponovil to ureditev v južni polovici. Zahodna vrata izvirajo iz viktorijanske obnove in so delo Williama Haya: vrata so obdana z nišami, ki vsebujejo majhne kipe škotskih monarhov in cerkovnikov avtorja Johna Rhinda, ki je tudi izrezljal relief sv. Tilna v [[timpanon (arhitektura)|timpanon]]. Kovinski del zahodnih vrat je delo Skidmoreja. Leta 2006 so Morris in Steedman Associates k zahodnim vratom dodali nove stopnice in dostopno rampo. Da bi izboljšal dostop do Parlamentarnega trga, je Burn porušil najbolj zahodni dve traveji zunanje južne ladje, vključno z južno verando in vrati. Burn je prav tako odstranil zahodno ladjo iz ladje Svete krvi na jugu cerkve in s severne strani ladje odstranil severno verando skupaj s sosednjo ladjo. Izgubljene verande najverjetneje izvirajo iz poznega 15. stoletja in so bile primerljive le s tistimi v St John's Kirk, Perth in St Michael's Kirk, Linlithgow, kot največje dvonadstropne verande na škotskih srednjeveških cerkvah. Tako kot veranda v Linlithgowu, na kateri so verjetno temeljili, so imele tudi verande vstopni lok pod strešnim oknom. Burn je ponovil to ureditev v novih vratih zahodno od Moray Aisle. Ob obisku cerkve pred obnovo Burna je Thomas Rickman zapisal: »... nekaj oken ima ohranjene trakove, a z večine so jih odrezali«.<ref>Rickman in Lees 1889, p. 261.</ref> Pogled na cerkev pred Burnovim restavriranjem prikazuje sekajoče se risbe v nekaterih oknih kora in zankaste vzorce v oknih ladje Svete krvi. Burn je ohranil risbo velikega vzhodnega okna, ki ga je obnovil John Mylne mlajši sredi 17. stoletja. V druga okna je Burn vstavil nove risbe, ki temeljijo na poznosrednjeveških škotskih primerih. {{multiple image |header = '''Zunanjost''' |align = centre |total_width = 800 |image1 = Geikie St. Giles.png |width1 = 242 |alt1 = |caption1 = Zahodno pročelje pred Burnovo obnovo |image2 = Edinburgh St Giles Cathedral 01.JPG |width2 = 220 |alt2 = |caption2 = Zahodno pročelje cerkve v 21. stoletju, ki prikazuje učinke Burnove obnove |image3 = St Giles Cathedral - 04.jpg |width3 = 220 |alt3 = |caption3 = Viktorijanska zahodna vrata, ki jih je oblikoval William Hay s kipi, ki jih je izklesal John Rhind |image4 = St. Giles' South Porch.png |width4 = 220 |alt4 = |caption4 = Južna veranda iz 15. stoletja, porušena med Burnovo obnovo }} === Stolp in kronski zvonik === [[File:Thomas Keith16.jpg|thumb|Stolp sv. Tilna v viktorijanski dobi, ki prikazuje številčnice ure, odstranjene leta 1911]] Sv. Tilen ima osrednji [[stolp]] nad križiščem: ta ureditev je pogosta v večjih škotskih srednjeveških posvetnih cerkvah. Stolp je bil zgrajen v dveh fazah. Spodnji del stolpa ima suličaste odprtine z vzorci v obliki črke Y na vsaki strani. To je bilo verjetno dokončano do leta 1416, v katerem letu Scotichronicon beleži gnezdenje štorkelj. Zgornja stopnja stolpa ima na vsaki strani grozde treh zašiljenih suličastih odprtin. Datum tega dela je negotov, vendar se lahko nanaša tako na globe, zaračunane za gradbena dela leta 1486, kot na pravila iz leta 1491 za zidarskega mojstra in njegove ljudi. Vsaj od leta 1590 je bila na stolpu številčnica ure, do leta 1655 pa so bile tri. Številčnice ure so bile odstranjene leta 1911.<ref>Marshall 2009, pp. 72, 94, 154.</ref> Kronski zvonik je ena najbolj znanih in prepoznavnih znamenitosti Edinburga. Cameron Lees je o zvoniku zapisal: »Edinburg ne bi bil Edinburg brez tega«. Dendrokronološka analiza kronski zvonik datira med 1460 in 1467.<ref>{{navedi splet|title='The dendrochronology of St Giles Kirk tower, Edinburgh'|url=http://dendrochronicle.co.uk/dendrochronology-of-st-giles-kirk/ |website=dendrochronicle.co.uk |access-date=1 June 2020}}</ref> [[Zvonik]] je eden od dveh ohranjenih srednjeveških kronskih zvonikov na Škotskem: drugi je na [[King's College, Aberdeen|King's College]] v [[Aberdeen]]u in je iz leta 1505. John Hume je kronski zvonik označil za »veder opomin na imperialne težnje poznih monarhov [[Stuarti|Stuartov]]«.<ref>Hume 2005, p. 42.</ref> Zasnova pa je angleškega izvora, najdemo jo v cerkvi sv. Nikolaja v Newcastlu, preden je bila predstavljena na Škotskem v sv. Tilnu; srednjeveška cerkev St Mary-le-Bow v Londonu je morda imela tudi kronski stolp. Še en kronski zvonik je obstajal v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Linlithgowu do leta 1821, drugi pa so bili morda načrtovani in morda začeti v župnijskih cerkvah Haddington in Dundee. Ti drugi primeri so sestavljeni samo iz diagonalnih zunanjih [[opornik]]ov, ki izvirajo iz štirih vogalov stolpa; zvonik je edinstven med srednjeveškimi kronami, saj je sestavljen iz osmih opornikov: štirje izvirajo iz vogalov in štirje izvirajo iz središča vsake strani stolpa. Za prihod Ane Danske v Edinburg leta 1590 je bilo na grebene zvonika dodanih 21 vremenskih loput; te so bile odstranjene pred letom 1800 in nadomestne nameščene leta 2005. Zvonik je popravil John Mylne mlajši leta 1648. Mylne je dodal [[Fiala (arhitektura)|fiale]] na polovici grebenov opornikov; prav tako je v veliki meri odgovoren za sedanji videz osrednje fiale in je morda na novo zgradil [[parapet]] stolpa. Vremenski petelin na vrhu osrednjega vrha je ustvaril Alexander Anderson leta 1667; zamenjal je zgodnejši vremenski petelin iz leta 1567 Aleksandra Honeymana. === Ladja === Serija ''Buildings of Scotland'' imenuje ladjo »arheološko najbolj zapleten del cerkve«.<ref name=GMW112>Gifford, McWilliam, Walker 1984, p. 112.</ref> Čeprav je ladja iz 14. stoletja in je eden najstarejših delov cerkve, je bila od takrat bistveno spremenjena in razširjena. Strop nad osrednjim delom ladje je obokan in kasetiran v ometu; to je bilo dodano med obnovo Williama Burna v letih 1829–1833. Burn je tudi povišal stene osrednjega dela ladje za 4,8 metra in dodal okna, da bi ustvaril svetlobno nadstropje. Burnu se običajno pripisuje odstranitev srednjeveškega obokanega stropa iz ladje; vendar o tem ni nobenih sodobnih zapisov in morda je bil odstranjen pred Burnovim časom. Konzole in stebre, ki vodijo do začetka obokov, je dodal William Hay leta 1882. Burn je prav tako odstranil podstrešje nad osrednjim delom ladje: to je vsebovalo več sob in cerkvenega zvonarja. Na steni nad zahodnim lokom križišča je opazen obris ladje pred obnovo Burn. Hay je odgovoren tudi za sedanjo [[arkada|arkado]]. Burn je prej povečal srednjeveško arkado in zamenjal osmerokotne stebre iz 14. stoletja s stebri, ki temeljijo na primeru iz 15. stoletja v Albany Aisle. Hay je te stebre nadomestil z replikami osmerokotnih stebrov kora iz 14. stoletja. Prvotno je bila južna arkada ladje nižja, nad vsakim lokom pa je bilo po eno okno v cerkvi. Nižjo višino prvotne arkade nakazuje fragment loka, ki izvira iz jugozahodnega stebra križišča. Nad vsakim lokom arkade na južni strani ladje so še vedno vidni loki cerkvenih oken, ki so sedaj zazidani. Dva loka, ki sta najbližja križišču na arkadi južne ladje, kažeta višje loke, ki se verjetno nanašajo na srednjeveško shemo za povišanje arkade; vendar pa prisotnost teh slepih lokov v samo dveh zalivih nakazuje, da se je shema izkazala za neuspešno. {{multiple image | header = '''Ladja''' | align = centre | total_width = 700 | image1 = Edinburgh - St Giles' Cathedral - 20140421134707.jpg | width1 = 242 | alt1 = | caption1 = Južna stran ladje, ki prikazuje mavčni obok in svetlobno nadstropje, ki ju je vstavil William Burn, ter zazidane oboke | image2 = St Giles' Nave Tower Wall.jpg | width2 = 242 | alt2 = | caption2 = Vidna je stena stolpa na zahodnem koncu ladje, obris nekdanje strehe in podstrešja | image3 = St. Giles' Cathedral, South-West Crossing Pier.jpg | width3 = 220 | alt3 = | caption3 = Odlomek loka v jugozahodnem pomolu križišča kaže na prvotno nižjo višino arkade južne ladje }} === Križišče in transepta === Stebri križišča segajo v prvotno gradbeno akcijo v 14. stoletju in so morda najstarejši del sedanje cerkve. Stebri so bili verjetno dvignjeni okoli leta 1400, ko sta nastala sedanji obok in luknja za zvon. Prve faze obeh transeptov so bile verjetno dokončane do leta 1395, v tem letu pa je bila severno od severnega transepta dodana ladja sv. Janeza. Sprva se severni transept ni raztezal dlje od severne stene ladij in je imel tunelsko obokan strop na enaki višini kot tisti v križišču in ladjah. Zdi se, da so oboki med transeptom in severnimi ladjami kora in ladje iz 14. stoletja. Kapela sv. Janeza, ki se razteza severno od linije ladij, je bila dodana leta 1395; na njenem zahodnem koncu je bilo stopnišče za obračanje, ki je bilo ob obnovitvi Burna ponovno postavljeno v debel zid med ladjo St Eloi in severnim transeptom. Ostanki kapele sv. Janeza so vidni v vzhodni steni severnega transepta: med njimi so fragmenti obokov in srednjeveško okno, ki gleda na ladjo. Spodnja polovica tega okenskega [[krogovičje|krogovičja]], vse do njegove prečke, je originalna; MacGibbon in Ross sta v letih 1889–91 zgornji polovici dodala ukrivljeno krogovičje. Pri obnovi Burna je bil severni transept povišan in vstavljeno svetlobno nadstropje in obokan strop iz mavca. Pregrada iz let 1881-83 Williama Haya prečka transept v skladu s prvotno severno steno in ustvarja preddverje za severna vrata. Pregrada vsebuje skulpture svetnikov zaščitnikov edinburškega združenja trgovcev Johna Rhinda in grb Williama Chambersa. Strop in odprte pregrade v preddverju je oblikovala Esmé Gordon in jih dodala leta 1940. Na zahodnem koncu te pregrade je viden fragment srednjeveškega krogovičja. Sprva je južni transept segal le do linije južnih ladij; razširili so ga postopoma, ko so dodali ladje Preston, Chepman in Holy Blood. Prvotni [[banjasti obok]] je ostal vse do nerodno vstavljenega prečnega loka, podprtega na težkih zavihkih med notranjima lokoma transepta: ta lok je bil verjetno vstavljen po nastanku Prestonove ladje, ko so bili notranji loki transepta ustrezno razširjeni. Prečni lok nosi podaljšek spodnjega dela stolpa, vključno z oknom iz 15. stoletja. Med obnovo v Burnu je bil povišan južni transept, vstavljeno pa je bilo svetlobno nadstropje in obokan strop iz mavca. {{multiple image |header = '''Križišče in transepta''' |align = centre |total_width = 560 |image1 = St. John's Chapel, St. Giles'.png |width1 = 242 |alt1 = |caption1 = Okno in ostanki oboka kapele sv. Janeza v severnem transeptu |image2 = St. Giles' Cathedral, South Transept.jpg |width2 = 220 |alt2 = |caption2 = Risba južnega transepta, ki prikazuje delni banjasti obok in prečni lok |image3 = St. Giles' Transept Screen.jpg |width3 = 220 |alt3 = |caption3 = Pregrada severnega transepta, ki ga je oblikoval William Hay in izrezljal John Rhind}} === Kor === Serija ''Buildings of Scotland'' imenuje [[kor (arhitektura)|kor]] »najboljši del poznosrednjeveške župnijske cerkvene arhitekture na Škotskem«. Kor sega v dve gradbeni obdobji: eno v 14. in drugo v 15. stoletje. Arheološka izkopavanja kažejo, da je bil kor pred deli sredi 15. stoletja v eni sami fazi razširjen na skoraj sedanjo velikost. Kor je bil sprva zgrajen kot [[dvoranska cerkev]]: kot tak je bil edinstven na Škotskem. V to začetno obdobje gradnje sodijo zahodne tri traveje kora. Arkade teh obokov podpirajo preprosti osmerokotni stebri. Sredi 15. stoletja so na vzhodni konec kora dodali dve odprtini, osrednji del pa dvignili, da bi ustvarili svetlobno nadstropje pod kamnitim obokanim stropom. Nad nekaterimi [[kapitel]]i kornih stebrov so še vidni sklepniki prvotnega oboka, nad vzhodnim lokom križišča pa je viden obris prvotne strehe. Groteska na stičišču sredinskega rebra stropa in vzhodne stene stolpa je lahko fragment cerkve iz 12. stoletja. Dva stebra in dva polstebra, zgrajena med to širitvijo v najbolj vzhodnih travejah kora, sta po vrsti podobna tistim v Albany Aisle. Od dveh stebrov, dodanih med to razširitvijo, je severni znan kot ''Kraljev steber'', saj njegov kapitel nosi grb Jakoba III. na vzhodni strani; Jakoba II. na njeni zahodni strani; Marije Guelderske na njegovi severni strani; in Francije na njegovi južni steni. Ti grbi datirajo med rojstvom Jakoba II. leta 1453 in smrtjo Marije Guelderske leta 1463; nepopolni rob v grbu Jakoba II. morda nakazuje, da je bil mrtev, ko se je delo začelo, kar je datirano po letu 1460. Južni steber je znan kot ''mestni steber''. Njegov kapitel nosi grb Williama Prestona iz Gortona na vzhodni strani; Jamesa Kennedyja, škofa St Andrewsa na njegovi zahodni strani; Nicholasa Otterbourneja, vikarja Edinburga na njegovi severni strani; in Edinburg na njegovi južni strani. Južni polsteber nosi grb Thomasa Cranstouna, glavnega sodnika v Edinburgu; severni polsteber nosi grb Alexandra Napierja iz Merchistona, provosta Edinburga. Arheološka izkopavanja v 1980-ih so odkrila dokaze, da so ta dela in nastanek Prestonove ladje morda delno spodbudila strukturna okvara delov cerkve zaradi slabih temeljev in potrebe po prenovi. {{multiple image |header = '''Kor''' |align = centre |total_width = 580 |image1 = St. Giles' Grotesque.jpg |width1 = 220 |alt1 = |caption1 = Groteska iz 12. stoletja, ponovno vključena v obokan strop iz 15. stoletja |image2 = St Giles' Choir Springer.jpg |width2 = 242 |alt2 = |caption2 = Ta fragment sklepnika kaže, da se je prvotni korni obok začel pri kapitelih stebrov |image3 = St Giles Cathedral, the Choir looking East 1852.jpg |width3 = 220 |alt3 = |caption3 = Vzhodni del kora, ki prikazuje obokan strop, svetišče in stebre, dodane sredi 15. stoletja }} == Kulturne upodobitve == Resnični pobeg obsojenega tihotapca Georgea Robertsona iz Tolbooth Kirk med bogoslužjem leta 1736 je izmišljen v ''The Heart of Midlothian'' [[ Walter Scott|Walterja Scotta]] (1818).<ref>Lees 1889, pp. 249–251.</ref> Sv Tilen je dvakrat omenjen v ''The Prime of Miss Jean Brodie'' avtorice Muriel Spark (1961): prvič kot kraj mimo naslovne junakinje in njenih učencev na sprehodu po Edinburgu in spet kot eden od »simbolov temno in strašno odrešitev«, o kateri razmišlja protagonist Sandy Stranger.<ref>Spark 1961, pp. 35, 108.</ref> V ''Disorderly Knights'' (1966), četrti knjigi serije Dorothy Dunnett ''Lymond Chronicles'', protagonist, sir Francis Crawford iz Lymonda, priseže v Lauder Aisleu sv. Tilna in se dvoboji s sirom Grahamom Reidom Malettom na stopnicah cerkvenega velikega oltarja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dorothydunnett.co.uk/visits-edinburgh.php|title=Dunnett Related Places to Visit: Central Edinburgh|website=dorothydunnett.co.uk|access-date=16 May 2020|archive-date=2023-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231210142855/https://www.dorothydunnett.co.uk/visits-edinburgh.php|url-status=dead}}</ref> V ''Avengers: Infinity War'' (2018) je sv. Tilen ena od lokacij boja med junaki in Thanosovim črnim redom. Prizori so bili posneti okoli stolnice spomladi 2017.<ref>{{navedi splet|url= https://edinburgh.org/edinburgh-on-film/filmed-in-edinburgh/avengers-infinity-war/|title=Avengers: Infinity War|website=edinburgh.org|access-date=16 May 2020}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|St Giles' Cathedral}} * [http://www.stgilescathedral.org.uk/ St Giles' Cathedral website] * [https://arts.st-andrews.ac.uk/corpusofscottishchurches/site.php?id=158554/ A Corpus of Scottish Medieval Parish Churches: Edinburgh St Giles Collegiate Church] * [https://canmore.org.uk/site/52228/edinburgh-high-street-st-giles-cathedral/ Canmore: Edinburgh, High Street, St Giles Cathedral] * [http://portal.historicenvironment.scot/designation/LB27381/ Historic Environment Scotland: HIGH STREET AND PARLIAMENT SQUARE, ST GILES (HIGH) KIRK: LB27381] * [https://stainedglasstrustscotland.org.uk/database/results.php?field=where&searchterm=%22High+Kirk+of+Edinburgh%22&searchdb=scran/ Scottish Stained Glass Trust: High Kirk of Edinburgh] * National Pipe Organ Registry ** [https://www.npor.org.uk/NPORView.html?RI=D02680/ Midlothian Edinburgh, Cathedral of St. Giles, Royal Mile &#91;D02680&#93;] ** [https://www.npor.org.uk/NPORView.html?RI=N11928/ Midlothian Edinburgh, Cathedral of St. Giles, Royal Mile &#91;N11928&#93;] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Edinburg]] [[Kategorija:Cerkve na Škotskem]] [[kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1124]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Škotskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 8a01kvm6vqb8oxh4vow7ufxa16r3y48 0 555853 6683008 6641090 2026-05-30T15:17:18Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Orkneyjski otoki |meaning_of_name = ''Ork'' verjetno izvira iz piktskega plemenskega imena, ki pomeni 'mlad prašič'. | native_name = Orkney, škotsko ''Orkney'', keltsko ''Arcaibh'', normansko ''Orkneyjar'' | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = |image_flag = 2007 Flag of Orkney.svg |flag_caption = Zastava |image_coat = Coat of arms of Orkney.svg |coat_caption = Grb | image_name = | image_caption = | image_map = Orkney Islands UK relief location map.jpg | map_width = | map_caption = | map_relief = | etymology = | location = Atlantski ocean | type = | archipelago = [[Severni otoki]] | waterbody = | total_islands = 70 | major_islands = Mainland | area_km2 = 990 | area_footnotes = | rank = | length_km = 80 | length footnotes = | width_km = 47 | width_footnotes = | coastline_km = | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = Ward Hill | Country_heading = | country = [[Škotska]] | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = Svet Orkneyskih otokov | country_capital_and_largest_city = Kirkwall | country_largest_city_population = | demonym = Orkadijci | population = 22.540 | population_as_of = 2021 | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = 23 }} '''Orkneyjski otoki''' ali '''Orkney''' ({{IPA-en|ˈɔːrkni}}; {{lang-sco|Orkney}}; {{langx|nrf|Orkneyjar}}; norn ''Orknøjar'', znani tudi arhaično ''Orkneyji''<ref>{{Cite journal |date=1883 |title=The Orkneys and Shetland: The Orkneys and Shetland; Their Past and Present State . By John R. Tudor. Loudon, Stanford, 1883. 29+703 p., illustr. 8°. |journal=Science |language=en |volume=ns-2 |issue=44 |pages=743–745 |doi=10.1126/science.ns-2.44.743|pmid=17782947}}</ref>) je [[otočje]] v [[Severni otoki|Severnih otokih]] [[Škotska|Škotske]], ob severni obali otoka [[Velika Britanija]]. Orkney je 16 km severno od obale Caithnessa in ima približno 70 otokov, od katerih je 20 naseljenih.<ref>Haskell-Smith (2004) pp. 336–403.</ref><ref>Wickham-Jones (2007) p. 1 states there are 67 islands.</ref> Največji otok, Mainland, ima površino 523 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je šesti največji škotski otok in deseti največji otok na Britanskem otočju.<ref>Haswell-Smith (2004) pp. 334, 502.</ref> Največje naselje Orkneyja in tudi njegovo upravno središče je Kirkwall.<ref>Lamb, Raymond "Kirkwall" in Omand (2003) p. 184.</ref> Orkney je eno od 32 območij sveta na Škotskem, pa tudi volilna enota škotskega parlamenta, poročniško območje in zgodovinsko okrožje. Lokalni svet je Svet Orkneyjskih otokov, eden od le treh svetov na Škotskem z večino izvoljenih članov, ki so neodvisni.{{#tag:ref|The other independent-run councils are Shetland and Comhairle nan Eilean Siar. Moray is run by a Conservative/Independent coalition.<ref>MacMahon, Peter and Walker, Helen (18 May 2007) "Winds of change sweep Scots town halls". Edinburgh. ''The Scotsman''.</ref><ref>[http://www.shetland.gov.uk/coins/political.asp "Political Groups"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120416191010/http://www.shetland.gov.uk/coins/political.asp |date=16 April 2012 }} Shetland Islands Council. Retrieved 23 April 2010.</ref>|group="Notes"}} Otoki so bili naseljeni že vsaj 8500 let, prvotno so jih zasedla mezolitska in neolitska plemena, nato pa [[Pikti]]. Orkneyje so leta 875 kolonizirali Norvežani in kasneje priključili Kraljevini Norveški. Leta 1472 je škotski parlament grofijo Orkney vključil v [[Kraljevina Škotska|Kraljevino Škotsko]], potem ko ni plačal dote, ki jo je [[Jakob III. Škotski|Jakobu III.]] obljubila družina njegove neveste, Margarete Danske.<ref>Thompson (2008) p. 220.</ref> Lokalno podnebje je razmeroma milo, tla pa izjemno rodovitna; večina zemlje je obdelovalna, kmetijstvo pa je najpomembnejši gospodarski sektor. Pomembni viri vetrne in morske energije postajajo vse pomembnejši; količina električne energije, ki jo Orkney proizvede letno iz obnovljivih virov energije, presega njegovo povpraševanje. Dnevne temperature se običajno gibljejo med 7 °C pozimi in 16 °C poleti. Lokalno prebivalstvo je znano kot Orkadijci; govorijo značilno narečje škotskega jezika in imajo bogato ljudsko izročilo. Orkney vsebuje nekaj najstarejših in najbolje ohranjenih neolitskih najdišč v Evropi; ''[[Srce neolitskega Orkneyja]]'' je Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/514bis]</ref> Orkney ima tudi obilico morskih in ptičjih divjih živali. == Etimologija == Pitej iz Massalije je obiskal Britanijo – verjetno nekje med 322 in 285 pr. n. št. – in jo opisal kot trikotno obliko s severno konico, imenovano ''Orcas''.<ref name="Breeze">Breeze, David J. "The ancient geography of Scotland" in Smith and Banks (2002) pp. 11–13.</ref> To se je morda nanašalo na Dunnet Head, s katerega je viden Orkney.<ref name="jarehro">[http://www.orkneyjar.com/history/earlyrefs.htm "Early Historical References to Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615010122/http://www.orkneyjar.com/history/earlyrefs.htm |date=15 June 2009 }} Orkneyjar.com. Retrieved 27 June 2009.</ref> V 1. stoletju našega štetja sta rimska geografa [[Ptolemaj]]<ref>[https://books.google.com/books?id=vnRXAAAAcAAJ&dq=%E1%BD%88%CF%81%CE%BA%E1%BD%B1%CE%B4%CE%B5%CF%82&pg=PA74 Geographia, Claudius Ptolemaeus, p. 74]</ref> in [[Pomponij Mela]] otoke imenovala {{lang|la|Orcades}} (starogrško Όρκάδες), prav tako [[Tacit]] leta 98 našega štetja, ko je trdil, da je njegov tast Agricola »odkril in podjarmil Orkade, doslej neznane«<ref>{{navedi knjigo |author=Tacitus |author-link=|orig-date=c. 98 |title=Agricola |at=Chapter 10 |quote={{lang|la|ac simul incognitas ad id tempus insulas, quas Orcadas vocant, invenit domuitque }} }}</ref> (čeprav sta tako Mela kot Plinij predhodno omenjala otoke). Bizantinec John Tzetzes je v svojem delu ''Chiliades'' otoke imenoval ''Orcades''.<ref>[https://www.theoi.com/Text/TzetzesChiliades8.html Ioannis Tzetzes, Chiliades, book 8, 8.63 CONCERNING THE ISLES OF THE HESPERIDES AND THE BRITISH ISLES (STORY 218)]</ref> Etimologi običajno razlagajo element ''orc-'' kot piktsko plemensko ime, ki pomeni 'mlad prašič' ali 'mlad merjasec'.{{#tag:ref|The proto-Celtic root {{lang|cel-x-proto|φorko-|italic=yes}}, can mean either pig or salmon, thus giving an alternative of "island(s) of (the) salmon".<ref>[http://www.wales.ac.uk/Resources/Documents/Research/CelticLanguages/ProtoCelticEnglishWordlist.pdf "Proto-Celtic – English Word List"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101231141619/http://www.wales.ac.uk/Resources/Documents/Research/CelticLanguages/ProtoCelticEnglishWordlist.pdf |date=31 December 2010 }} (pdf) (12 June 2002) University of Wales. p. 101.</ref>|group="Notes"}}<ref name=Waugh>Waugh, Doreen J. "Orkney Place-names" in Omand (2003) p. 116.</ref> Govorci stare irščine so otoke označevali kot ''Insi Orc'' 'otoke mladih prašičev'.<ref>Julius Pokorny (1959) [http://www.indo-european.nl/%5Cindex2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514141357/http://www.indo-european.nl/index2.html|date=14 May 2011}} {{lang|de|Indogermanisches etymologisches Wörterbuch|italic=yes}}. Retrieved 3 July 2009.</ref><ref name="jaroo">[http://www.orkneyjar.com/placenames/orkney.htm "The Origin of Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090606003827/http://www.orkneyjar.com/placenames/orkney.htm |date=6 June 2009 }} Orkneyjar.com. Retrieved 27 June 2009.</ref> Otočje je znano kot ''Ynysoedd Erch'' v sodobni [[valižanščina|valižanščini]] in ''Arcaibh'' v sodobni [[škotska gelščina|škotski gelščini]], pri čemer ''-aibh'' predstavlja fosilizirano predložno končnico. Nekateri zgodnejši viri alternativno domnevajo, da Orkney izvira iz latinskega ''orka'', kit. Anglosaški menih [[Beda Častitljivi]] označuje otoke kot ''Orcades insulae'' v ''Cerkveni zgodovini angleškega ljudstva'' (''Ecclesiastical History of the English People'').<ref>{{navedi knjigo |last=Plummer |first=Carolus |title=Venerabilis Baedae Historiam Ecclesiasticam |trans-title=Ecclesiastical History of Bede |url=https://books.google.com/books?id=Jx-b2EpchX4C&pg=PA1 |year=2003 |publisher=Gorgias Press |isbn=978-1-59333-028-6 }}{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Norveški naseljenci, ki so prišli v poznem 9. stoletju, so ''orc'' na novo interpretirali kot staronordijsko ''orkn'' – 'tjulenj' in na koncu dodali ''eyjar'' 'otoki',<ref>Thompson (2008) p. 42.</ref> tako da je ime postalo ''Orkneyjar'' – 'Tjulnji otoki'. Množinska pripona ''-jar'' je bila pozneje odstranjena v angleščini, tako da je ostalo sodobno ime ''Orkney''. Po ''Historia Norwegiæ'' je ''Orkney'' dobil ime po grofu po imenu Orkan.<ref>[http://www.vsnrweb-publications.org.uk/Text%20Series/Historia%26Passio.pdf "A History of Norway", vol. XIII] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221232519/http://www.vsnrweb-publications.org.uk/Text%20Series/Historia%26Passio.pdf |date=21 February 2016 }} Translated by Devra Kunin pp. 7–8</ref> Norvežani so poznali Mainland kot Megenland 'celina' ali kot ''Hrossey'' – 'konjski otok'.<ref name="Haswell-Smith 2004 p. 354">Haswell-Smith (2004) p. 354.</ref> Otok se včasih imenuje ''Pomona'' (ali ''Pomonia''), ime, ki izhaja iz napačnega prevoda Georgea Buchanana iz 16. stoletja, ki se redko uporablja lokalno.<ref>Buchanan, George (1582) [http://www.philological.bham.ac.uk/scothist/ ''Rerum Scoticarum Historia: The First Book''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110609004211/http://www.philological.bham.ac.uk/scothist/ |date=9 June 2011 }} The University of California, Irvine. Revised 8 March 2003. Retrieved 4 October 2007.</ref> Uporaba množine ''Orkneys'' izvira iz 18. stoletja ali prej in jo je uporabljal na primer sir [[Walter Scott]]. Od sredine 19. stoletja dalje je ta množinska oblika v lokalnem okolju izginila iz uporabe, čeprav jo še vedno pogosto najdemo v publikacijah dlje od Škotske.<ref name=Anderson>Anderson, Peter [http://www.orkneyjar.com/placenames/orkneys.htm “Is ‘The Orkneys’ Ever Right?”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090808043908/http://www.orkneyjar.com/placenames/orkneys.htm |date=2009-08-08 }} Orkneyjar. Retrieved 8 January 2024.</ref>{{#tag:ref|Anderson notes “'The Orkneys' is now, perhaps thankfully, out of fashion, but the fact is that it was once in fashion”. <ref name=Anderson/> The BBC in Scotland generally avoid this usage e.g.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-north-east-orkney-shetland-67700871 “Ring of Brodgar: Temporary toilets ruled out for Orkney landmark”] BBC News. 13 December 2023. Retrieved 8 January 2024.</ref> although there are numerous examples of its continuing use elsewhere e.g. ''The Guardian'' <ref>Clark, Tom (17 April 2023) [https://www.theguardian.com/books/2023/apr/17/the-big-idea-why-we-need-a-triple-lock-against-poverty “The big idea: why the UK needs a triple lock against poverty”]. ‘’The Guardian’’. Retrieved 8 January 2024.</ref> or the BBC itself.<ref>[https://www.bbc.com/mediacentre/mediapacks/winterwatch-2024-everything-you-need-to-know “Winterwatch 2024 - Meet the presenters and find out more about this season's wildlife stories”.] BBC “Winter Watch”. Retrieved 8 January 2024.</ref> |group="Notes"}} == Zgodovina == === Prazgodovina === {{glavni|Prazgodovinski Orkney}} [[File:RingofBrodgarJM.jpg|thumb|upright|alt=Štirje veliki stoječi kamni stojijo na polju s travo in resjem. Osvetljeni so z rdečkasto sončno svetlobo in mečejo dolge sence na levo. Za njim je jezero in nizki hribi.|[[Ring of Brodgar]] na otoku Mainland, Orkney]] Zoglenela lešnikova lupina, najdena leta 2007 med izkopavanji v Tankernessu na Mainlandu, je bila datirana v 6820–6660 pr. n. št., kar kaže na prisotnost [[mezolitik|mezolitskih]] nomadskih plemen.<ref>[http://www.stonepages.com/news/archives/002600.html "Hazelnut shell pushes back date of Orcadian site"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080316143444/http://www.stonepages.com/news/archives/002600.html |date=16 March 2008 }} (3 November 2007) Stone Pages Archaeo News. Retrieved 6 September 2009.</ref> Najzgodnejša znana stalna naselbina je pri Knap of Howar, neolitski kmetiji na otoku Papa Westray, ki izvira iz leta 3500 pr. n. št. Vas [[Skara Brae]], najbolje ohranjena neolitska naselbina v Evropi, naj bi bila naseljena okoli leta 3100 pred našim štetjem.<ref>[http://www.historic-scotland.gov.uk/index/places/propertyresults/propertyabout.htm?PropID=PL_244&PropName=Skara%20Brae%20Prehistoric%20Village "Skara Brae Prehistoric Village" ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160505130755/http://www.historic-scotland.gov.uk/index/places/propertyresults/propertyabout.htm?PropID=PL_244&PropName=Skara%20Brae%20Prehistoric%20Village |date=5 May 2016 }} Historic Scotland. Retrieved 3 February 2010.</ref> Drugi ostanki iz tiste dobe so [[Stones of Stenness]], grobnica [[Maeshowe]], [[Ring of Brodgar]] in drugi stoječi kamni. Številne neolitske naselbine so bile zapuščene okoli leta 2500 pr. n. št., verjetno zaradi sprememb podnebja. Septembra 2021 so arheologi objavili odkritje dveh poliranih kamnitih krogel v 5500 let stari grobnici iz neolitika v mestu Sanday. Po besedah dr. Huga Andersona je bil drugi predmet »velikosti žoge za kriket, popolnoma sferičen in lepo obdelan«.<ref>{{navedi splet|last=Gershon|first=Livia|title=Polished, 5,500-Year-Old Stone Balls Found in Neolithic Scottish Tomb|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/polished-stone-balls-found-5500-year-old-scottish-tomb-180978615/|access-date=2021-09-12|website=Smithsonian Magazine|language=en|archive-date=12 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210912122233/https://www.smithsonianmag.com/smart-news/polished-stone-balls-found-5500-year-old-scottish-tomb-180978615/|url-status=live}}</ref> Med [[bronasta doba|bronasto dobo]] je bilo zgrajenih manj velikih kamnitih zgradb (čeprav so se veliki obredni krogi še naprej uporabljali), ko je bila obdelava kovin v Veliki Britaniji počasi uvedena iz Evrope v daljšem obdobju. Obstaja razmeroma malo orkneyjskih najdišč iz tega obdobja, čeprav obstaja impresivna gomila Plumcake Mound [42] blizu Ring of Brodgar in različna otoška mesta, kot sta Tofts Ness na Sandayju in ostanki dveh hiš na Holm of Faray.<ref>Wickham-Jones (2007) pp. 74–76.</ref><ref>Ritchie, Graham "The Early Peoples" in Omand (2003) p. 33.</ref> === Železna doba === [[File:Midhowe Broch.jpg|thumb|left|alt=Polkrožna kamnita stena na levi namiguje na obstoj velike in starodavne zgradbe, na desni pa so ruševine različnih drugih kamnitih struktur. V ozadju nizka pečina ločuje vodno telo od travnatih polj.|[[Midhowe Broch]] na zahodni obali Rousaya]] Izkopavanja v Quanternessu na Mainlandu so razkrila atlantsko okroglo hišo, zgrajeno okoli leta 700 pr. n. št., podobne najdbe pa so bile še v Buju na Mainlandu in v kamnolomu Pierowall na Westrayu. Najbolj impresivne zgradbe iz železne dobe na Orkneyju so ruševine poznejših okroglih stolpov, imenovanih ''brochs'' in z njimi povezane naselbine, kot sta Broch of Burroughston in Broch of Gurness. Narava in izvor teh zgradb sta predmet razprave. Druge strukture iz tega obdobja so podzemna skladišča in okrogle hiše s predelki, slednje so običajno povezane z zgodnejšimi najdišči brochov.<ref>Ritchie, Graham "The Early Peoples" in Omand (2003) pp. 35–37.</ref><ref>Crawford, Iain "The wheelhouse" in Smith and Banks (2002) pp. 118–22.</ref> Med rimsko invazijo na Britanijo je bil »kralj Orkneyja« eden od 11 britskih voditeljev, ki naj bi se podredil cesarju Klavdiju leta 43 našega štetja v ''Camulodunumu'' (sodobni Colchester).<ref>Moffat (2005) pp. 173–75.</ref>{{#tag:ref|Thompson (2008) suggests that there was an element of Roman "boasting" involved, given that it was known to them that the ''Orcades'' lay at the northern extremity of the British Isles.<ref>Thompson (2008) pp. 4–5</ref> Similarly, Ritchie describes Tacitus' claims that Rome "conquered" Orkney as "a political puff, for there is no evidence of Roman military presence".<ref>Ritchie, Graham "The Early Peoples" in Omand (2003) p. 36</ref>|group="Notes"}} Potem ko je flota Agricolana prišla in odšla, verjetno zasidrana v Shapinsayju, se zdi, da je bil neposreden rimski vpliv omejen na trgovino in ne na osvajanje. Polemij Silvij je napisal seznam poznorimskih provinc, ki ga je Seeck priložil svoji izdaji ''Notitia Dignitatum''.<ref>{{navedi splet| url = https://archive.org/details/CalendarOfPhilocalusAndPolemiusSilviusFromIla| title = ''Laterculus Polemii Silvii''}}</ref> Na seznamu je navedenih šest provinc v [[Rimska Britanija|Rimski Britaniji]]: šesta je dvomljiva »Orcades provincia«, katere možen obstoj novejše raziskave ponovno ocenjujejo. Do pozne železne dobe so bili Orkneyji del kraljestva [[Pikti|Piktov]] in čeprav so arheološki ostanki iz tega obdobja manj impresivni, so rodovitna tla in bogata morja Orkneyjev Piktom verjetno zagotavljala udobno življenje. [[Dál Riata|Dalriadski]] Gelci so proti koncu piktske dobe začeli vplivati na otoke, morda predvsem zaradi vloge keltskih misijonarjev, kar dokazuje več otokov, ki nosijo vzdevek ''Papa'' v spomin na te pridigarje.<ref>Ritchie, Anna "The Picts" in Omand (2003) pp. 42–46.</ref> Preden se je gelska prisotnost lahko uveljavila, so Pikte od poznega 8. stoletja naprej postopoma izrinila severnogermanska ljudstva. Narava tega prehoda je sporna, teorije pa segajo od miroljubne integracije do zasužnjevanja in genocida. Predlagano je bilo, da je napad sil iz Fortriuja leta 681, v katerem je bil Orkney 'izničen', morda privedel do oslabitve lokalne baze moči in pomagal Norvežanom, da so postali pomembnejši. === Norveška vladavina === [[File:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|thumb|alt=Stran iz iluminiranega rokopisa prikazuje dve moški podobi. Na levi strani sedeči moški nosi rdečo krono, na desni strani pa ima stoječi moški dolge svetle lase. Njihovi desni roki sta sklenjeni skupaj.|pO ''Orkneyinga saga'', [[Harald I. Halfdansson|Harald Lepolasi]] (na desni, s svetlimi lasmi) leta 875 prevzel nadzor nad Orkneyji. Na ilustraciji v ''Flateyjarbók'' je prikazan, kako podeduje svoje kraljestvo po očetu Halfdanu Črnemu]] Tako Orkney kot Shetland sta v poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju doživela znaten pritok norveških naseljencev. [[Vikingi]] so otoke postavili za sedež svojih piratskih pohodov proti Norveški in obalam celinske Škotske. V odgovor je norveški kralj [[Harald I. Halfdansson|Harald Lepolasi]] (Harald Hårfagre) leta 875 priključil severne otoke, ki so obsegali Orkney in Shetland (jasno je, da ta zgodba, ki se pojavi v ''Orkneyinga saga'', temelji na poznejših potovanjih Magnusa Barelegsa in nekaterih učenjakov verjamem, da je apokrif). Rognvald Eysteinsson je od Haralda kot odškodnino za smrt svojega sina v bitki na Škotskem prejel Orkney in Shetland kot grofovstvo, nato pa je grofovstvo predal svojemu bratu Sigurdu Mogočnemu. Vendar ga je Sigurdova linija komajda preživela in Torf-Einarr, Rognvaldov sin od sužnja, je ustanovil dinastijo, ki je stoletja po njegovi smrti nadzorovala otoke.<ref>Thompson (2008) p. 29.</ref>{{#tag:ref|Sigurd The Mighty's son Gurthorm ruled for a single winter after Sigurd's death and died childless. Rognvald's son Hallad inherited the title but, unable to constrain Danish raids in Orkney, he gave up the earldom and returned to Norway, which according to the ''Orkneyinga Saga'' "everyone thought was a huge joke."<ref>Thompson (2008) p. 30 quoting chapter 5.</ref>|group="Notes"}} Nasledil ga je njegov sin Thorfinn Skull-Einarsson in v tem času je odstavljeni norveški kralj [[Erik I. Haraldsson|Eric krvava sekira]] pogosto uporabljal Orkney kot bazo za plenjenje, preden je bil leta 954 ubit. Thorfinnova smrt in domnevni pokop v brochu Hoxa na južnem Ronaldsayu sta povzročila dolgo obdobje dinastičnih sporov. [[File:Peter nicolai arbo, olaf tryggvasson king.jpg|thumb|left|alt=Skupina bojevnikov v srednjeveških oblačilih obkroža dva moška, katerih drža nakazuje, da se bosta objela. Moški na desni je višji, ima dolge svetle lase in nosi svetlo rdečo tuniko. Moški na levi je plešast s kratkimi sivimi lasmi in belo brado. Oblečen je v dolgo rjavo ogrinjalo.|Umetnikova zasnova norveškega kralja Olafa Tryggvasona, ki je nasilno pokristjanjeval Orkney. Slika Peter Nicolai Arbo.]] Ker je bila sprva poganska kultura, so podrobne informacije o obratu h krščanski veri na škotskih otokih v nordijskem obdobju nedosegljive.<ref>Abrams, Lesley "Conversion and the Church in the Hebrides in the Viking Age: "A Very Difficult Thing Indeed" in Ballin Smith ''et al'' (2007) pp. 169–89</ref> Orkneyinga saga nakazuje, da je otoke pokristjanil [[Olaf I. Tryggvason]] leta 995, ko se je ustavil pri južnem obzidju na poti z Irske na Norveško. Kralj je poklical grofa Sigurda Krepkega in rekel: »Ukažem, da se krstiš ti in vsi tvoji podaniki. Če zavrneš, te bom dal ubiti na kraju samem in prisežem, da bom z ognjem opustošil vsak otok.« Ni presenetljivo, da se je Sigurd strinjal in otoki so v hipu postali krščanski, v začetku 11. stoletja pa so dobili lastnega škofa.{{#tag:ref|The first recorded bishop was Henry of Lund (also known as "the Fat") who was appointed sometime prior to 1035.<ref>D. E. R. Watt, (ed.) (1969) ''Fasti Ecclesia Scoticanae Medii Aevii ad annum 1638''. Scottish Records Society. p. 247.</ref> The bishopric appears to have been under the authority of the Archbishops of York]and of Hamburg-Bremen at different times during the early period and from the mid-twelfth century to 1472 was subordinate to the Archbishop of Nidaros (today's Trondheim).<ref>[http://www.cushnieent.force9.co.uk/New%20Diocese/orkney/diocese_orkney.htm "The Diocese of Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080907182006/http://www.cushnieent.force9.co.uk/New%20Diocese/orkney/diocese_orkney.htm |date=7 September 2008 }} Firth's Celtic Scotland. Retrieved 9 September 2009.</ref>|group="Notes"}}{{#tag:ref|When the sagas were written down Orkney had been Christian for 200 years or more<ref name=Thomson66>Thompson (2008) pp.&nbsp;66–67</ref> and this conversion tale has been described as "blatantly unhistorical".<ref name=Beuer143>Beuermann (2011) pp.&nbsp;143–44</ref>|group="Notes"}} [[File:Kirkwall cathedral.jpg|thumb|right|alt=Velika cerkev iz rdečega in rumenega kamna s kvadratnim stolpom in zvonikom na stolpu.|Stolnica svetega Magnusa v Kirkwallu]] Thorfinn Mogočni je bil Sigurdov sin in vnuk škotskega kralja [[Malcolm II.|Malcolma II.]] (Máel Coluim mac Cináeda). Skupaj z drugimi Sigurdovimi sinovi je vladal Orkneyju v prvi polovici 11. stoletja in razširil svojo oblast nad majhnim pomorskim kraljestvom, ki se je raztezalo od Dublina do Shetlanda. Thorfinn je umrl okoli leta 1065 in njegova sinova Paul in Erlend sta ga nasledila v bitki pri Stamford Bridgeu leta 1066. Paul in Erlend sta se sprla kot odrasla in ta spor se je prenesel na naslednjo generacijo. Mučeništvo Magnusa Erlendssona, ki ga je aprila 1116 ubil njegov bratranec Haakon Paulsson, je povzročilo izgradnjo stolnice sv. Magnusa, ki še danes prevladuje v Kirkwallu. Nenavadno, iz ok. od leta 1100 dalje so bili nordijski velmožje dolžni zvestobo Norveški za Orkney in škotski kroni s svojimi posestmi kot grofje Caithness. Leta 1231 se je rod nordijskih grofov, neprekinjen od Rognvalda, končal z umorom Jona Haraldssona v Thursu. Grofstvo Caithness je bilo podeljeno Magnusu, drugemu sinu grofa Angusova, ki ga je Haakon IV. Norveški leta 1236 potrdil za grofa Orkneyskega. [[File:Margaret, Maid of Norway.jpg|thumb|right|alt=Margareta upodobljena v mestni hiši Lerwick|Vitraž mestne hiše Lerwick, ki prikazuje ''Margareto, kraljico Škotske in hči Norveške'']] Leta 1290 je smrt otroške princese Margarete, dekle norveške na Orkneyju na poti v celinsko Škotsko, ustvarila sporno nasledstvo, ki je privedlo do vojn za neodvisnost Škotske.<ref name=T146>Thompson (2008) pp. 146–47.</ref>{{#tag:ref|It is often believed that the princess's death is associated with the village of St Margaret's Hope on South Ronaldsay but there is no evidence for this other than the coincidence of the name.<ref name=T146/>|group="Notes"}} Leta 1379 je grofovstvo prešlo na družino Sinclair, ki so bili tudi baroni Roslina blizu [[Edinburg]]a. Dokazi o prisotnosti Vikingov so zelo razširjeni in vključujejo naselbino pri Brough of Birsay,<ref>Armit (2006) pp. 173–76.</ref> veliko večino krajevnih imen in [[rune|runske]] napise v Maeshoweju. === Prevzem s strani Škotske === [[File:James III and Margaret of Denmark.jpg|thumb|upright=0.9|left|alt=Slika na strani v stari knjigi. Moški na levi nosi hlačne nogavice in tuniko z motivom leva ter drži meč in žezlo. Ženska na desni nosi obleko s heraldičnim motivom, obrobljenim s hermelinom, v eni roki nosi bodiko in v drugi žezlo. Stojijo na zeleni površini nad legendo v škotskem jeziku, ki se začne z "James the Thrid of Nobil Memorie..." (sic) in ugotavlja, da se je "poročil z dochterjem danskega kralja."|Jakob III. in Margareta, čigar zaroka je privedla do prehoda Orkneyja iz Norveške na Škotsko]] Leta 1468 je [[Kristijan I. Danski|Kristijan I.]] v vlogi norveškega kralja obljubil Orkney kot jamstvo za plačilo dote svoje hčerke Margarete, zaročene s [[jakob III. Škotski|Jakobom III.]] Vendar denar ni bil nikoli izplačan in Orkney je leta 1472 prevzela Kraljevina Škotska.{{sfn|Chisholm|1911|p=281}} Zgodovina Orkneyja pred tem časom je v veliki meri zgodovina vladajoče aristokracije. Od takrat naprej se običajni ljudje pojavijo z večjo jasnostjo. Pritok škotskih podjetnikov je pomagal ustvariti raznoliko in neodvisno skupnost, ki je vključevala kmete, ribiče in trgovce, ki so se imenovali ''comunitas Orcadie'' in ki so dokazali, da so vse bolj sposobni braniti svoje pravice pred svojimi fevdalnimi vladarji.<ref>Crawford, Barbara E. "Orkney in the Middle Ages" in Omand (2003) pp. 78–79.</ref> Vsaj od 16. stoletja so čolni s celinske Škotske in Nizozemske prevladovali v lokalnem ribolovu sleda. Malo je dokazov o orkneyjski floti do 19. stoletja, vendar je hitro rasla in do leta 1840 je bilo vključenih 700 čolnov, pri čemer sta Stronsay in kasneje Stromness postala vodilni središči razvoja. Bela riba nikoli ni postala tako prevladujoča kot v drugih škotskih pristaniščih. [[File:Blaeu - Atlas of Scotland 1654 - ORCADVM ET SCHETLANDIÆ - Orkney and Shetland.jpg|thumb|right|alt=Star zemljevid dveh otoških skupin z {{lang|la|Orcades}} na levi in {{lang|la|Schetlandia}} na desni. Grb zgoraj levo prikazuje rdečega leva, ki divja na rumenem ščitu, ki ga obdajata dva bela samoroga. Druga heraldična naprava je prikazana spodaj desno pod {{lang|la|Oceanus Germanicus}}. Ta ima dve sireni, ki obkrožata tabulo z zelo majhnimi napisi, na vrhu pa rumeno-modri ščit.|Blaeujev zemljevid Orkneyja in Shetlanda iz leta 1654. Izdelovalci zemljevidov so v tem času še naprej uporabljali izvirno latinsko ime Orcades.]] Izboljšave kmetijstva, ki so se začele v 17. stoletju, so povzročile zaprtje skupnega premoženja in končno v [[viktorijanska doba|Viktorijini dobi]] nastanek velikih in dobro vodenih kmetij, ki so uporabljale petizmenski sistem kroženja in proizvajale visokokakovostno govedo.<ref>Thomson, William P.L. "Agricultural Improvement" in Omand (2003) pp. 93, 99.</ref> V 17. stoletju so Orkadijci tvorili veliko večino zaposlenih v podjetju Hudson's Bay Company v Kanadi. Ostro zimsko vreme na Orkneyju in sloves Orkadijcev po treznosti ter njihovih spretnostih upravljanja ladij so bili idealni kandidati za surovost kanadskega severa. V tem obdobju je sežiganje alg za kratek čas postalo glavni steber gospodarstva otokov. Na primer, na Shapinsayu je bilo proizvedenih več kot 3000 t sežganih morskih alg na leto za izdelavo natrijevega pepela, kar je lokalnemu gospodarstvu prineslo 20.000 funtov.<ref>Haswell-Smith (2004) pp. 364–65.</ref> Industrija je nenadoma propadla leta 1830 po odpravi carin na uvožene alkalije. Med jakobitskimi vstajami v 18. stoletju je bil Orkney v svojih simpatijah večinoma [[Jakobiti (Anglija)|jakobitski]]. Ob koncu upora leta 1715 je veliko število Jakobitov, ki so pobegnili na sever s celinske Škotske, poiskalo zatočišče v Orkneyju in jim pomagali na varnem na Švedskem. Leta 1745 so jakobitski lairdi na otokih zagotovili, da je Orkney ostal projakobitski po svojih pogledih in je bil varen kraj za dostavo zalog iz Španije za pomoč njihovi stvari. Orkney je bil zadnji kraj na Britanskem otočju, ki je zdržal za Jakobite in ga je britanska vlada ponovno zavzela šele 24. maja 1746, več kot mesec dni po porazu glavne jakobitske vojske pri Cullodenu. === 20. stoletje === [[File:The altar art of the Italian chapel of Orkney - geograph.org.uk - 739607.jpg|thumb|right|Italijansko kapelo na Lamb Holmu so zgradili in okrasili italijanski vojni ujetniki, ki so delali na Churchillovi pregradi]] Orkney je bil kraj baze kraljeve mornarice v Scapa Flowu, ki je igrala pomembno vlogo v prvi in drugi svetovni vojni. Po premirju leta 1918 je bila nemška flota na odprtem morju v celoti premeščena v Scapa Flow, da bi počakala na odločitev o svoji prihodnosti. Nemški mornarji so potopili vse ladje. Večino ladij so rešili, preostale razbitine pa so zdaj priljubljeno zatočišče rekreativnih potapljačev. En mesec po drugi svetovni vojni je nemška podmornica potopila bojno ladjo kraljeve mornarice ''HMS Royal Oak'' v Scapa Flowu. Posledično so bile zgrajene pregrade, ki so zaprle večino dostopnih kanalov; te so imele dodatno prednost, saj so ustvarili nasipe, ki so popotnikom omogočali pot od otoka do otoka po cesti, namesto da bi se morali zanašati na trajekte. Nasipe so zgradili italijanski vojni ujetniki, ki so zgradili tudi okrašeno italijansko kapelo.<ref name=Thom434>Thompson (2008) pp. 434–36.</ref> Mornariško oporišče je po vojni propadlo in so ga nazadnje zaprli leta 1957. Problem upada prebivalstva je bil v povojnih letih velik, čeprav je v zadnjih desetletjih 20. stoletja prišlo do okrevanja in življenje na Orkneyju se je osredotočilo na rast blaginjo in nastanek relativno brezrazredne družbe. Orkney je bil v letih 2013 in 2014 ocenjen kot najboljše mesto za življenje na Škotskem, leta 2019 pa kot najboljše mesto za življenje v Združenem kraljestvu, glede na raziskavo o kakovosti življenja v Halifaxu.<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Jody |date=20 December 2014 |url=http://www.heraldscotland.com/news/home-news/orkney-best-for-quality-of-life.114929765 |title=Orkney best for quality of life |archive-url=https://web.archive.org/web/20211027204334/https://www.heraldscotland.com/news/13194276.orkney-best-quality-life/ |archive-date=27 October 2021 |location=Glasgow |work=The Herald |access-date=20 December 2014}}</ref> == Geografija == [[File:Orkney Map.png|thumb|alt= Zemljevid otočja Orkney, ki prikazuje glavne vodne prometne poti. Majhen otok z visoko nadmorsko višino je na jugozahodu. V središču je največji otok, ki ima tudi nizke hribe. Trajektne poti se od tam razširijo na manjše otoke na severu.|Zemljevid Orkneyja, ki prikazuje glavne prometne poti]] Orkney je od celinskega dela Škotske ločen s Pentland Firthom, deset kilometrov široko morsko potjo med Brough Nessom na otoku South Ronaldsay in Duncansby Headom v Caithnessu.{{sfn|Chisholm|1911|p=279}} Orkney leži med 58°41' in 59°24' severno ter 2°22' in 3°26' zahodno, meri 80 kilometrov od severovzhoda proti jugozahodu in 47 kilometrov od vzhoda proti zahodu, in pokriva 975 kvadratnih kilometrov.<ref name=OS>[http://getamap.ordnancesurvey.co.uk/getamap/frames.htm "Get-a-Map"] Ordnance Survey. Retrieved 19 September 2009. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131129143647/http://getamap.ordnancesurvey.co.uk/getamap/frames.htm |date=29 November 2013 }}</ref><ref>Whitakers (1990) pp. 611, 614.</ref> Orkney je ločen od [[Shetlandski otoki|Shetlandskih otokov]], skupine dlje, z vodnim telesom, imenovanim Fair Isle Channel.<ref name="TrevesPineschi1997">{{navedi knjigo|author1=Tullio Treves|author2=Laura Pineschi|title=The Law of the Sea: The European Union and Its Member States|url=https://books.google.com/books?id=x4uZat_RmpUC&pg=PA530|year=1997|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0326-0|page=530|access-date=27 September 2018|archive-date=20 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200820015819/https://books.google.com/books?id=x4uZat_RmpUC&pg=PA530|url-status=live}}</ref> Otoki so večinoma nizko ležeči, razen nekaterih strmo vzpenjajočih se hribov iz [[peščenjak]]a na Mainlandu, Rousay in Hoy (kjer je najvišja točka na Orkneyju, Ward Hill) in razgibanih pečin na nekaterih zahodnih obalah. Skoraj vsi otoki imajo jezera, vendar so vodotoki le potoki, ki odmakajo hribe. Obale so razčlenjene, sami otoki pa so med seboj ločeni s prelivi, ki se na splošno imenujejo ''sounds'' ali ''[[firth]]s''. Plimni tokovi ali ''roosts'', kot jih imenujejo nekateri lokalno, ob številnih otokih so hitri, s pogostimi vrtinci.{{sfn|Chisholm|1911|p=279}} Otoki so znani po odsotnosti dreves, kar je delno posledica močnih vetrov. === Geologija === [[File:OrkneyGeologyMap.png|thumb|left|alt=Zemljevid geologije Orkneyja. Hoy na jugozahodu je pretežno oblikovan iz peščenjakov Hoy/Eday. Celino v središču večinoma sestavljajo plošče Stromness s ploščami Rousay na vzhodu. Severni in Južni otok sta mešanica peščenjakov Eday in Rousay.|Geologija Orkneyja]] Površinska kamnina Orkneyja je skoraj v celoti stari rdeči [[peščenjak]], večinoma srednje[[Devon (geološka doba)|devonske]] starosti.<ref name="Millennium">Marshall, J.E.A., & Hewett, A.J. "Devonian" in Evans, D., Graham C., Armour, A., & Bathurst, P. (eds) (2003) ''The Millennium Atlas: petroleum geology of the central and northern North Sea''.</ref> Tako kot v sosednjem celinskem okrožju Caithness, ta peščenjak leži na [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamninah]] serije Moine, kot je mogoče videti na celini, kjer je izpostavljen ozek pas med Stromnessom in Inganessom ter spet na majhnem otoku Graemsay; predstavljata jih sivi [[gnajs]] in [[granit]].{{sfn|Chisholm|1911|p=279}}<ref>Hall, Adrian and Brown, John (September 2005) [http://www.landforms.eu/orkney/Geology/Basement/basement.htm "Basement Geology"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303193431/http://www.landforms.eu/orkney/Geology/Basement/basement.htm |date=3 March 2016 }}. Retrieved 10 November 2008.</ref> Srednji devon je razdeljen na tri glavne skupine. V spodnjem delu zaporedja, ki je večinoma v Eifelu, prevladujejo jezerske plasti spodnjih in zgornjih plošč Stromness, ki so bile odložene v jezeru Orcadie. Kasnejša tvorba kamnitih plošč Rousay je najdena po večjem delu severnih in južnih otokov ter vzhodnega Mainlanda. [[File:OldManofHoycloseJM.jpg|thumb|right|upright|alt=Visok pravokoten kup rjave skale stoji na sončni svetlobi pred obalo z visokimi pečinami, ki ležijo v senci.|Starec iz Hoya]] ''Starec iz Hoya'' (''Old Man of Hoy'') je sestavljen iz peščenjaka najvišje skupine Eday, ki je ponekod debel do 800 metrov. Leži neskladno na strmo nagnjenih ploščah, katerih interpretacija je predmet nenehne razprave. Devonske in starejše kamnine Orkneyja sekajo z nizom [[prelom (geologija)|prelomov]] v smeri ZJZ–ENE do S–J, od katerih so bili mnogi aktivni med odlaganjem devonskih zaporedij. Močna [[sinklinala|sinklinalna guba]] prečka Eday in Shapinsay, os pa se giblje v smeri sever-jug. Srednjedevonske bazaltne vulkanske kamnine najdemo na zahodnem Hoyu, na Deernessu v vzhodni celini in na Shapinsayu. Predlagana je bila korelacija med vulkani Hoy in drugima dvema izpostavljenostma, vendar razlike v kemiji pomenijo, da to ostaja negotova. Lamprofirske nasipe pozne [[perm]]ske starosti najdemo po celem Orkneyju. Ledeniške proge in prisotnost [[kreda (mineral)|krede]] in kremenčevih eratikov, ki izvirajo iz dna [[Severno morje|Severnega morja]], kažejo na vpliv delovanja ledu na geomorfologijo otokov. Veliko je tudi [[balvan]]ske gline in [[morena|morene]] pokrivajo znatna območja.<ref>Brown, John Flett "Geology and Landscape" in Omand (2003) p. 10.</ref> === Podnebje === Orkney ima hladno zmerno podnebje, ki je izjemno blago in stabilno za tako severno zemljepisno širino zaradi vpliva toplih voda Norveškega toka, severovzhodnega podaljška Severnoatlantskega drifta, ki je sam podaljšek [[Zalivski tok|Zalivskega toka]].<ref>Chalmers, Jim "Agriculture in Orkney Today" in Omand (2003) p. 129.</ref> Povprečna letna temperatura je 8 °C; pozimi 4 °C in poleti 12 °C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 850 milimetrov do 940 milimetrov. Vetrovi so ključna značilnost podnebja in celo poleti skoraj nenehno pihajo sapice. Pozimi so pogosti močni vetrovi, v povprečju letno zabeležijo 52 ur burje.<ref>[http://www.orkneyjar.com/orkney/climate.htm "The Climate of Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090402052831/http://www.orkneyjar.com/orkney/climate.htm |date=2 April 2009 }} Orkneyjar. Retrieved 19 September 2009.</ref> Za turiste so ena od fascinacij otokov njihova 'nočna' poletja. Na najdaljši dan sonce vzide ob 4:00 in zaide ob 22:29 BST in popolna tema ni znana. Ta dolgi somrak je na severnem otočju znan kot ''simmer dim''.<ref>[http://www.orkneyjar.com/orkney/solstice.htm "About the Orkney Islands"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090808020249/http://www.orkneyjar.com/orkney/solstice.htm |date=8 August 2009 }}. Orkneyjar. Retrieved 19 September 2009.</ref> Zimske noči so dolge. Na najkrajši dan sonce vzide ob 09:05 in zaide ob 15:16. V tem letnem času je [[polarni sij]] občasno mogoče opaziti na severnem obzorju med zmerno avroralno aktivnostjo. == Otoki == === Mainland === [[File:Stromness 2.jpg|thumb|alt=Kamnite hiše se gnetejo okoli obale, zatrepi so obrnjeni proti vodi, zunaj pa zeleni griči.|Stromness na celini je drugo največje naselje na Orkneyju.]] Mainland je največji otok Orkneyev. Obe orkneyjski mesti, Kirkwall in Stromness, sta na tem otoku, ki je tudi srce prometnega sistema Orkneyja s trajektnimi in letalskimi povezavami z drugimi otoki in zunanjim svetom. Otok je bolj poseljen (75 % prebivalstva Orkneyja) kot drugi otoki in ima veliko rodovitnih kmetijskih zemljišč. Mainland je razdeljen na območja, imenovana Vzhodni in Zahodni Mainland. Ta območja so določena glede na to, ali ležijo vzhodno ali zahodno od Kirkwalla. Večji del Mainlanda leži zahodno od Kirkwalla, s sorazmerno malo zemlje vzhodno od Kirkwalla. Župnije na zahodu so: Stromness, Sandwick, Birsay, Harray, Stenness, Orphir, Evie, Rendall in Firth. Župnije na vzhodu so: St Ola, Tankerness, St Andrews, Holm in Deerness. Otok je večinoma nizko ležeč (zlasti vzhodni del), vendar z obalnimi pečinami na severu in zahodu ter dvema velikima jezeroma: Loch of Harray in Loch of Stenness. Na Mainlandu so ostanki številnih neolitskih, piktskih in vikinških zgradb. Štiri glavna neolitska najdišča so vključena v središče svetovne dediščine ''[[Srce neolitskega Orkneyja]]'', vpisano leta 1999.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/514bis]</ref> Drugi otoki v skupini so razvrščeni kot severno ali južno od Mainlanda. Izjema sta oddaljena otočka Sule Skerry in Sule Stack, ki ležita 60 kilometrov zahodno od arhipelaga, vendar sta del Orkneyja za namene lokalne vlade. V imenih otokov pripona ''a'' ali ''ay'' predstavlja nordijsko ''ey'', kar pomeni 'otok'. Tisti, ki so opisani kot ''holmi'', so zelo majhni. === Severni otoki === [[File:NR sheep.jpg|thumb|right|North Ronaldsay ovce so pol divja pasma, ki se je razvila za uživanje morskih alg.<ref name=SheepCentre>{{navedi splet|url=http://www.sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|publisher=Seven Sisters Sheep Centre|work=Sheep Breeds|title=Sheep Breeds: North Ronaldsay|access-date=23 April 2009|archive-date=25 April 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090425140946/http://sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|url-status=live}}</ref> Zaradi njihove edinstvene genetske dediščine so zanimivi za naravovarstvenike.<ref name="Lawson et al. 2007.">{{cite journal| journal=Heredity |year=2007 |volume=99 |issue=6 |pages=620–631 |title= Genetic structure of European sheep breeds| url=https://archive.org/details/sim_heredity_2007-12_99_6/page/620 |doi=10.1038/sj.hdy.6801039|pmid=17700634 |last1=Lawson Handley |first1=L-J |last2=Byrne |first2=K. |last3=Santucci |first3=F. |last4=Townsend |first4=S. |last5=Taylor |first5=M. |last6=Bruford |first6=M. W. |last7=Hewitt |first7=G. M. |doi-access=free }}</ref>]] Severna skupina otokov je najobsežnejša in jo sestavlja veliko število zmerno velikih otokov, ki so z Mainlandom povezani s trajekti in zračnimi povezavami. Kmetijstvo, ribištvo in turizem so glavni viri dohodka za večino otokov. Najbolj severno je North Ronaldsay, ki leži 4 kilometre za najbližjo sosedo, Sanday. Na zahodu je Westray, ki ima 550 prebivalcev. Povezan je s trajektom in zrakom s Papa Westrayjem, znanim tudi kot ''Papay''. Eday je v središču Severnih otokov. Središče otoka je [[barje]], glavni panogi otoka pa sta pridobivanje [[šota|šote]] in pridobivanje [[apnenec|apnenca]]. Rousay, Egilsay in Gairsay ležijo severno od zahodnega Mainlanda čez Eynhallow Sound. Rousay je dobro znan po svojih starodavnih spomenikih, vključno z grobnico Quoyness, Egilsay pa ima ruševine edine cerkve z okroglim stolpom v Orkneyju. Wyre na jugovzhodu vsebuje grad Cubbieja Rooja. Stronsay in Papa Stronsay ležita veliko bolj proti vzhodu čez Stronsay Firth. Auskerry je južno od Stronsaya in ima le pet prebivalcev. Shapinsay in njegov [[grad Balfour]] sta nedaleč severno od Kirkwalla. Drugi majhni nenaseljeni otoki v skupini severnih otokov so Calf of Eday, Damsay, Eynhallow, Faray, Helliar Holm, Holm of Faray, Holm of Huip, Holm of Papa, Holm of Scockness, Kili Holm, Linga Holm, Muckle Green Holm, Rusk Holm in Sweyn Holm. [[File:Hoy Lighthouse RLH.jpg|thumb|upright|alt= Visok bel svetilnik z rjavo črto okoli parapeta in temno obarvano svetilko stoji na skalnati obali. Bela stena zakriva spodnje nadstropje sivih kamnitih stavb, zbranih okoli njenega vznožja.|Svetilnik Hoy High na Graemsayu]] === Južni otoki === Južna skupina otokov obdaja Scapa Flow. Hoy, na zahodu, je drugi največji izmed Orkneyjskih otokov, Ward Hill na njegovem severnem koncu pa je najvišja vzpetina v arhipelagu. ''Starec iz Hoya'' (''Old Man of Hoy'') je dobro znan morski kamniti osamelec. Graemsay in Flotta sta s trajektom povezana z Mainlandom in Hoyem, slednji pa je znan po velikem naftnem terminalu. South Walls ima stolp Martello iz 19. stoletja in je s Hoyem povezan z reko Ayre. Burray leži vzhodno od Scapa Flowa in je z nasipom povezan z južnim Ronaldsayjem, kjer vsako tretjo soboto v avgustu potekajo kulturni dogodki, kot sta Festival konj in fantovska tekma v oranju. To je tudi lokacija neolitske ''Grobnice orlov''. South Ronaldsay, Burray, Glimps Holm in Lamb Holm so s Churchillovimi pregradami povezani po cesti z Mainlandom. Nenaseljeni južni otoki so Calf of Flotta, Cava, Copinsay, Corn Holm, Fara, Glimps Holm, Hunda, Lamb Holm, Rysa Little, Switha in Swona. Pentland Skerries leži južneje, bližje škotski celini. == Naravna zgodovina == [[File:Seals hauled out by Lyrie Geo, Hoy, Orkney - geograph.org.uk - 2472901.jpg|thumb|right|upright|Tjulnji v Lyrie Geo na Hoyu]] Orkney ima obilico prosto živečih živali, zlasti sivih in navadnih tjulnjev ter morskih ptic, kot so atlantski mormon, galebi, črna njorka, krokar in velika govnačka. Kiti, delfini in vidre so vidni tudi okoli obal. Orkneyjska voluharica na kopnem, posebna podvrsta navadne voluharice, ki so jo prinesli neolitski ljudje, je endemična.<ref name=SNH>[http://www.snh.org.uk/scottish/nisles/orkney.asp "Northern Isles"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205025558/http://www.snh.org.uk/scottish/nisles/orkney.asp |date=5 December 2008 }}. SNH. Retrieved 27 September 2009.</ref><ref>Benvie (2004) pp. 126–38.</ref> Obstaja pet različnih sort, ki jih najdemo na otokih Sanday, Westray, Rousay, South Ronaldsay in celini, toliko bolj izjemne, ker te vrste ni na celinski Britaniji.<ref>{{Cite journal|author=Haynes, S., Jaarola M., & Searle, J.B.|year=2003 |title=Phylogeography of the common vole (''Microtus arvalis'') with particular emphasis on the colonization of the Orkney archipelago |url=https://archive.org/details/sim_molecular-ecology_2003-04_12_4/page/951|journal=Molecular Ecology |volume=12 |pages=951–956 |doi=10.1046/j.1365-294X.2003.01795.x |pmid=12753214|issue=4|bibcode=2003MolEc..12..951H |s2cid=2819914 }} Retrieved 27 September 2009.</ref> Obala je dobro znana po svojih pisanih cvetlicah, vključno z morsko astro (''Aster tripolium''), morsko veverico (''Scilla verna''), navadnim pečnikom (''Armeria maritima''), mrežico (''Limonium''), zvončasto vreso (''Erica cinerea'') in jesensko reko (''Calluna''). Škotski jeglič (''Primula scotica'') najdemo samo na obalah Orkneyja in v bližini Caithnessa in Sutherlanda. Čeprav so drevesni sestoji na splošno redki, je v drugi polovici 20. stoletja iz močvirnatega pobočja blizu Stennessa nastal majhen gozd, imenovan ''Happy Valley'', s 700 drevesi in bujnimi vrtovi. Ovca North Ronaldsay je nenavadna pasma udomačenih živali, ki se večinoma preživlja z morskimi algami, saj so večino leta omejene na obalo, da ohranijo omejeno pašo v notranjosti.<ref name=SheepCentre2>{{navedi splet|url=http://www.sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|publisher=Seven Sisters Sheep Centre|work=Sheep Breeds|title=North Ronaldsay|access-date=23 April 2009|archive-date=25 April 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090425140946/http://sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|url-status=live}}</ref> Otok je bil do sredine 16. stoletja tudi življenjski prostor atlantskega mroža. Riba Orkneyjski char (''Salvelinus inframundus'') je nekoč živela v Heldale Water na Hoyu. Od leta 1908 velja za lokalno izumrlo.<ref>[http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=49340 "Salvelinus inframundus: Regan, 1909"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071229223727/http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=49340 |date=29 December 2007 }} – FishBase. Retrieved 5 January 2013.</ref><ref>{{Cite iucn|url=https://www.iucnredlist.org/species/135414/4126169|title=The IUCN Red List of Threatened Species|access-date=2018-10-24}}</ref> === Problem in rešitev velikih podlasic === [[File:Mustela_erminea_upright.jpg|thumb|175px|[[Velika podlasica]]]] Uvedba tujerodnih golobov od leta 2010, naravnega plenilca navadne voluharice in s tem orkneyjske voluharice, je prav tako škodovala domorodnim populacijam ptic. ''NatureScot'', škotska agencija za naravo, je zagotovila te dodatne podrobnosti:<ref>{{navedi splet |url=https://www.nature.scot/professional-advice/land-and-sea-management/managing-wildlife/orkney-native-wildlife-project |title=Orkney Native Wildlife Project |access-date=2 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305231138/https://www.nature.scot/professional-advice/land-and-sea-management/managing-wildlife/orkney-native-wildlife-project |url-status=live }}</ref> <blockquote>Naselitev talnega plenilca, kot je [[velika podlasica]], na otoke, kot je Orkney, kjer ni domorodnih talnih plenilcev, je zelo slaba novica za domorodne vrste. Podlasice so izkušeni plenilci in predstavljajo zelo resno grožnjo prostoživečim živalim na Orkneyju, vključno z avtohtono orkneyjsko voluharico, pepelastim lunjem, močvirsko uharico in številnimi pticami, ki gnezdijo na tleh.</blockquote> Leta 2018 je NatureScot predstavil projekt izkoreninjenja podlasic, ki naj bi se izvajal »na Orkney Mainland, South Ronaldsay, Burray, Glimps Holm, Lamb Holm in Hunda ter dejavnosti biološke varnosti na nepovezanih otokih arhipelaga«. Projekt ''Orkney Native Wildlife Project'' je načrtoval uporabo »humanih pasti DOC150 in DOC200«. Partnerji v petletnem projektu so RSPB Scotland, Scottish Natural Heritage in Orkney Islands Council. Poročilo, izdano oktobra 2020, navaja, da je bilo nameščenih več kot 5000 pasti. Podane so bile podrobnosti glede lokacij. 15. januarja 2021 ni šlo vse v redu, poroča ''The Times'', ki je navajal, da je projekt »prizadela domnevna sabotaža po uničenju in kraji pasti, ki so ubile in poškodovale tudi hišne ljubljenčke in druge živali«, vendar je dodal, da je 6 milijonov funtov vreden program podprla večina otočanov. Druga novica je navajala, da so nekatere pasti »ujele in ubile družinske hišne ljubljenčke ter stotine drugih živali«. Naknadno poročilo je potrdilo, da »škotska policija preiskuje številne incidente, ki so vključevali poškodovanje in krajo pasti za stoat v Orkneyju«. === Zavarovana območja === Na Orkneyju je 13 posebnih zaščitenih območij in 6 posebnih ohranitvenih območij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SPA.htm|title=Special Protection Areas SPA|access-date=25 November 2019|publisher=Orkney Islands Council|archive-date=6 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806045531/https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SPA.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SAC.htm|title=Special Areas of Conservation SAC|access-date=25 November 2019|publisher=Orkney Islands Council|archive-date=6 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806051531/https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SAC.htm|url-status=live}}</ref> Eno od 40 škotskih nacionalnih slikovitih območij, Hoy and West Mainland National Scenic Area, je prav tako na otokih. Morja severozahodno od Orkneyja so pomembna za ribe peščenke, ki so vir hrane za številne vrste drugih rib, morskih ptic, tjulnjev, kitov in delfinov, in so zdaj zaščitena kot Naravovarstveno zaščiteno morsko območje (NCMPA), ki pokriva 4365 km².<ref>{{navedi splet|url=http://archive.jncc.gov.uk/pdf/North%20West%20Orkney%20-%20Site%20Summary%20Document%20-%20July14.pdf|title=North-west Orkney Marine Protected Area Summary|access-date=25 November 2019|publisher=Joint Nature Conservation Committee}}{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=May 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sitelink.nature.scot/site/10451|title=North-west Orkney MPA(NC)|access-date=12 October 2020|publisher=NatureScot|archive-date=27 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927013349/https://sitelink.nature.scot/site/10451|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=Notes}} == Sklici == {{sklici|2}} === Reference === {{refbegin}} * Armit, Ian (2006) ''Scotland's Hidden History''. Stroud. Tempus. {{ISBN|0-7524-3764-X}} * Beuermann, Ian "Jarla Sǫgur Orkneyja. Status and power of the earls of Orkney according to their sagas" in Steinsland, Gro; Sigurðsson, Jón Viðar; Rekda, Jan Erik and Beuermann, Ian (eds) (2011) ''Ideology and power in the Viking and Middle Ages: Scandinavia, Iceland, Ireland, Orkney and the Faeroes ''. The Northern World: North Europe and the Baltic c. 400–1700 A.D. Peoples, Economics and Cultures. '''52'''. Leiden. Brill. {{ISBN|978-90-04-20506-2}} * Baynes, John (1970) ''The Jacobite Rising of 1715''. London. Cassell. {{ISBN|0-304-93565-4}} * Benvie, Neil (2004) ''Scotland's Wildlife''. London. Aurum Press. {{ISBN|1-85410-978-2}} * Ballin Smith, B. and Banks, I. (eds) (2002) ''In the Shadow of the Brochs, the Iron Age in Scotland''. Stroud. Tempus. {{ISBN|0-7524-2517-X}} * Ballin Smith, Beverley; Taylor, Simon; and Williams, Gareth (eds) (2007) ''West Over Sea: Studies in Scandinavian Sea-borne Expansion and Settlement Before 1300''. Brill. {{ISBN|90-04-15893-6}} * Clarkson, Tim (2008) ''The Picts: A History''. Stroud. The History Press. {{ISBN|978-0-7524-4392-8}} * Duffy, Christopher (2003) ''The 45: Bonnie Prince Charlie and the Untold Story of the Jacobite Rising''. London. Weidenfeld & Nicolson. {{ISBN|0-304-35525-9}} * Fraser, James E. (2009) ''From Caledonia to Pictland: Scotland to 795''. Edinburgh University Press. {{ISBN|978-0-7486-1232-1}} * Moffat, Alistair (2005) ''Before Scotland: The Story of Scotland Before History''. London. Thames & Hudson. {{ISBN|978-0500051337}} * Omand, Donald (ed.) (2003) ''The Orkney Book''. Edinburgh. Birlinn. {{ISBN|1-84158-254-9}} * Thompson, William P.L. (2008) ''The New History of Orkney''. Edinburgh. Birlinn. {{ISBN|978-1-84158-696-0}} * ''Whitaker's Almanack 1991'' (1990). London. J. Whitaker & Sons. {{ISBN|0-85021-205-7}} * Wickham-Jones, Caroline (2007) ''Orkney: A<!--sic--> Historical Guide''. Edinburgh. Birlinn. {{ISBN|1-84158-596-3}} * {{EB1911|wstitle=Orkney Islands|volume=20|pages=279–281}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons|Orkney Islands|Orkney Islands}} {{Wikivoyage|Orkney Islands}} * [http://www.orkney.gov.uk/ Orkney Islands Council], the local authority website * [http://www.visionofbritain.org.uk/descriptions/entry_page.jsp;jsessionid=83591791380FA8D941CC8FB0C7DA218B?text_id=135520&word=NULL Vision of Britain – Groome Gazetteer entry for Orkney] * [https://www.orkneyfromabove.co.uk Orkney Landscapes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190403215518/https://orkneyfromabove.co.uk/ |date=3 April 2019 }} * [http://www.orkney.gov.uk/Council/C/Community-Councils.htm Map of the community council areas] * [http://www.genuki.org.uk/big/sct/OKI/indexpars Map of civil parishes] * [https://bsbi.org/wp-content/uploads/dlm_uploads/A_CHECKLIST_OF_THE_FLORA_OF_ORKNEY2013.pdf A Checklist of the Flora of Orkney, 2013] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Orkney| ]] [[Kategorija:Geografija Škotske]] [[Kategorija:Otoki v Atlantskem oceanu]] [[Kategorija:Britansko otočje]] 4kmwdxn1uum6i2b12g0cmhkygjyj87i 6683047 6683008 2026-05-30T16:21:53Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Orkneyjski otoki | native_name = Orkney, škotsko ''Orkney'', keltsko ''Arcaibh'', normansko ''Orkneyjar'' | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = | image_name = | image_caption = | image_map = Orkney Islands UK relief location map.jpg | map_width = | map_caption = | map_relief = | etymology = | location = Atlantski ocean | type = | archipelago = [[Severni otoki]] | waterbody = | total_islands = 70 | major_islands = Mainland | area_km2 = 990 | area_footnotes = | rank = | length_km = 80 | length footnotes = | width_km = 47 | width_footnotes = | coastline_km = | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = Ward Hill | Country_heading = | country = [[Škotska]] | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = Svet Orkneyskih otokov | country_capital_and_largest_city = Kirkwall | country_largest_city_population = | demonym = Orkadijci | population = 22.540 | population_as_of = 2021 | population_footnotes = | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = 23 }} '''Orkneyjski otoki''' ali '''Orkney''' ({{IPA-en|ˈɔːrkni}}; {{lang-sco|Orkney}}; {{langx|nrf|Orkneyjar}}; norn ''Orknøjar'', znani tudi arhaično ''Orkneyji''<ref>{{Cite journal |date=1883 |title=The Orkneys and Shetland: The Orkneys and Shetland; Their Past and Present State . By John R. Tudor. Loudon, Stanford, 1883. 29+703 p., illustr. 8°. |journal=Science |language=en |volume=ns-2 |issue=44 |pages=743–745 |doi=10.1126/science.ns-2.44.743|pmid=17782947}}</ref>) je [[otočje]] v [[Severni otoki|Severnih otokih]] [[Škotska|Škotske]], ob severni obali otoka [[Velika Britanija]]. Orkney je 16 km severno od obale Caithnessa in ima približno 70 otokov, od katerih je 20 naseljenih.<ref>Haskell-Smith (2004) pp. 336–403.</ref><ref>Wickham-Jones (2007) p. 1 states there are 67 islands.</ref> Največji otok, Mainland, ima površino 523 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je šesti največji škotski otok in deseti največji otok na Britanskem otočju.<ref>Haswell-Smith (2004) pp. 334, 502.</ref> Največje naselje Orkneyja in tudi njegovo upravno središče je Kirkwall.<ref>Lamb, Raymond "Kirkwall" in Omand (2003) p. 184.</ref> Orkney je eno od 32 območij sveta na Škotskem, pa tudi volilna enota škotskega parlamenta, poročniško območje in zgodovinsko okrožje. Lokalni svet je Svet Orkneyjskih otokov, eden od le treh svetov na Škotskem z večino izvoljenih članov, ki so neodvisni.{{#tag:ref|The other independent-run councils are Shetland and Comhairle nan Eilean Siar. Moray is run by a Conservative/Independent coalition.<ref>MacMahon, Peter and Walker, Helen (18 May 2007) "Winds of change sweep Scots town halls". Edinburgh. ''The Scotsman''.</ref><ref>[http://www.shetland.gov.uk/coins/political.asp "Political Groups"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120416191010/http://www.shetland.gov.uk/coins/political.asp |date=16 April 2012 }} Shetland Islands Council. Retrieved 23 April 2010.</ref>|group="Notes"}} Otoki so bili naseljeni že vsaj 8500 let, prvotno so jih zasedla mezolitska in neolitska plemena, nato pa [[Pikti]]. Orkneyje so leta 875 kolonizirali Norvežani in kasneje priključili Kraljevini Norveški. Leta 1472 je škotski parlament grofijo Orkney vključil v [[Kraljevina Škotska|Kraljevino Škotsko]], potem ko ni plačal dote, ki jo je [[Jakob III. Škotski|Jakobu III.]] obljubila družina njegove neveste, Margarete Danske.<ref>Thompson (2008) p. 220.</ref> Lokalno podnebje je razmeroma milo, tla pa izjemno rodovitna; večina zemlje je obdelovalna, kmetijstvo pa je najpomembnejši gospodarski sektor. Pomembni viri vetrne in morske energije postajajo vse pomembnejši; količina električne energije, ki jo Orkney proizvede letno iz obnovljivih virov energije, presega njegovo povpraševanje. Dnevne temperature se običajno gibljejo med 7 °C pozimi in 16 °C poleti. Lokalno prebivalstvo je znano kot Orkadijci; govorijo značilno narečje škotskega jezika in imajo bogato ljudsko izročilo. Orkney vsebuje nekaj najstarejših in najbolje ohranjenih neolitskih najdišč v Evropi; ''[[Srce neolitskega Orkneyja]]'' je Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/514bis]</ref> Orkney ima tudi obilico morskih in ptičjih divjih živali. == Etimologija == Pitej iz Massalije je obiskal Britanijo – verjetno nekje med 322 in 285 pr. n. št. – in jo opisal kot trikotno obliko s severno konico, imenovano ''Orcas''.<ref name="Breeze">Breeze, David J. "The ancient geography of Scotland" in Smith and Banks (2002) pp. 11–13.</ref> To se je morda nanašalo na Dunnet Head, s katerega je viden Orkney.<ref name="jarehro">[http://www.orkneyjar.com/history/earlyrefs.htm "Early Historical References to Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615010122/http://www.orkneyjar.com/history/earlyrefs.htm |date=15 June 2009 }} Orkneyjar.com. Retrieved 27 June 2009.</ref> V 1. stoletju našega štetja sta rimska geografa [[Ptolemaj]]<ref>[https://books.google.com/books?id=vnRXAAAAcAAJ&dq=%E1%BD%88%CF%81%CE%BA%E1%BD%B1%CE%B4%CE%B5%CF%82&pg=PA74 Geographia, Claudius Ptolemaeus, p. 74]</ref> in [[Pomponij Mela]] otoke imenovala {{lang|la|Orcades}} (starogrško Όρκάδες), prav tako [[Tacit]] leta 98 našega štetja, ko je trdil, da je njegov tast Agricola »odkril in podjarmil Orkade, doslej neznane«<ref>{{navedi knjigo |author=Tacitus |author-link=|orig-date=c. 98 |title=Agricola |at=Chapter 10 |quote={{lang|la|ac simul incognitas ad id tempus insulas, quas Orcadas vocant, invenit domuitque }} }}</ref> (čeprav sta tako Mela kot Plinij predhodno omenjala otoke). Bizantinec John Tzetzes je v svojem delu ''Chiliades'' otoke imenoval ''Orcades''.<ref>[https://www.theoi.com/Text/TzetzesChiliades8.html Ioannis Tzetzes, Chiliades, book 8, 8.63 CONCERNING THE ISLES OF THE HESPERIDES AND THE BRITISH ISLES (STORY 218)]</ref> Etimologi običajno razlagajo element ''orc-'' kot piktsko plemensko ime, ki pomeni 'mlad prašič' ali 'mlad merjasec'.{{#tag:ref|The proto-Celtic root {{lang|cel-x-proto|φorko-|italic=yes}}, can mean either pig or salmon, thus giving an alternative of "island(s) of (the) salmon".<ref>[http://www.wales.ac.uk/Resources/Documents/Research/CelticLanguages/ProtoCelticEnglishWordlist.pdf "Proto-Celtic – English Word List"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101231141619/http://www.wales.ac.uk/Resources/Documents/Research/CelticLanguages/ProtoCelticEnglishWordlist.pdf |date=31 December 2010 }} (pdf) (12 June 2002) University of Wales. p. 101.</ref>|group="Notes"}}<ref name=Waugh>Waugh, Doreen J. "Orkney Place-names" in Omand (2003) p. 116.</ref> Govorci stare irščine so otoke označevali kot ''Insi Orc'' 'otoke mladih prašičev'.<ref>Julius Pokorny (1959) [http://www.indo-european.nl/%5Cindex2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514141357/http://www.indo-european.nl/index2.html|date=14 May 2011}} {{lang|de|Indogermanisches etymologisches Wörterbuch|italic=yes}}. Retrieved 3 July 2009.</ref><ref name="jaroo">[http://www.orkneyjar.com/placenames/orkney.htm "The Origin of Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090606003827/http://www.orkneyjar.com/placenames/orkney.htm |date=6 June 2009 }} Orkneyjar.com. Retrieved 27 June 2009.</ref> Otočje je znano kot ''Ynysoedd Erch'' v sodobni [[valižanščina|valižanščini]] in ''Arcaibh'' v sodobni [[škotska gelščina|škotski gelščini]], pri čemer ''-aibh'' predstavlja fosilizirano predložno končnico. Nekateri zgodnejši viri alternativno domnevajo, da Orkney izvira iz latinskega ''orka'', kit. Anglosaški menih [[Beda Častitljivi]] označuje otoke kot ''Orcades insulae'' v ''Cerkveni zgodovini angleškega ljudstva'' (''Ecclesiastical History of the English People'').<ref>{{navedi knjigo |last=Plummer |first=Carolus |title=Venerabilis Baedae Historiam Ecclesiasticam |trans-title=Ecclesiastical History of Bede |url=https://books.google.com/books?id=Jx-b2EpchX4C&pg=PA1 |year=2003 |publisher=Gorgias Press |isbn=978-1-59333-028-6 }}{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Norveški naseljenci, ki so prišli v poznem 9. stoletju, so ''orc'' na novo interpretirali kot staronordijsko ''orkn'' – 'tjulenj' in na koncu dodali ''eyjar'' 'otoki',<ref>Thompson (2008) p. 42.</ref> tako da je ime postalo ''Orkneyjar'' – 'Tjulnji otoki'. Množinska pripona ''-jar'' je bila pozneje odstranjena v angleščini, tako da je ostalo sodobno ime ''Orkney''. Po ''Historia Norwegiæ'' je ''Orkney'' dobil ime po grofu po imenu Orkan.<ref>[http://www.vsnrweb-publications.org.uk/Text%20Series/Historia%26Passio.pdf "A History of Norway", vol. XIII] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221232519/http://www.vsnrweb-publications.org.uk/Text%20Series/Historia%26Passio.pdf |date=21 February 2016 }} Translated by Devra Kunin pp. 7–8</ref> Norvežani so poznali Mainland kot Megenland 'celina' ali kot ''Hrossey'' – 'konjski otok'.<ref name="Haswell-Smith 2004 p. 354">Haswell-Smith (2004) p. 354.</ref> Otok se včasih imenuje ''Pomona'' (ali ''Pomonia''), ime, ki izhaja iz napačnega prevoda Georgea Buchanana iz 16. stoletja, ki se redko uporablja lokalno.<ref>Buchanan, George (1582) [http://www.philological.bham.ac.uk/scothist/ ''Rerum Scoticarum Historia: The First Book''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110609004211/http://www.philological.bham.ac.uk/scothist/ |date=9 June 2011 }} The University of California, Irvine. Revised 8 March 2003. Retrieved 4 October 2007.</ref> Uporaba množine ''Orkneys'' izvira iz 18. stoletja ali prej in jo je uporabljal na primer sir [[Walter Scott]]. Od sredine 19. stoletja dalje je ta množinska oblika v lokalnem okolju izginila iz uporabe, čeprav jo še vedno pogosto najdemo v publikacijah dlje od Škotske.<ref name=Anderson>Anderson, Peter [http://www.orkneyjar.com/placenames/orkneys.htm “Is ‘The Orkneys’ Ever Right?”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090808043908/http://www.orkneyjar.com/placenames/orkneys.htm |date=2009-08-08 }} Orkneyjar. Retrieved 8 January 2024.</ref>{{#tag:ref|Anderson notes “'The Orkneys' is now, perhaps thankfully, out of fashion, but the fact is that it was once in fashion”. <ref name=Anderson/> The BBC in Scotland generally avoid this usage e.g.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-north-east-orkney-shetland-67700871 “Ring of Brodgar: Temporary toilets ruled out for Orkney landmark”] BBC News. 13 December 2023. Retrieved 8 January 2024.</ref> although there are numerous examples of its continuing use elsewhere e.g. ''The Guardian'' <ref>Clark, Tom (17 April 2023) [https://www.theguardian.com/books/2023/apr/17/the-big-idea-why-we-need-a-triple-lock-against-poverty “The big idea: why the UK needs a triple lock against poverty”]. ‘’The Guardian’’. Retrieved 8 January 2024.</ref> or the BBC itself.<ref>[https://www.bbc.com/mediacentre/mediapacks/winterwatch-2024-everything-you-need-to-know “Winterwatch 2024 - Meet the presenters and find out more about this season's wildlife stories”.] BBC “Winter Watch”. Retrieved 8 January 2024.</ref> |group="Notes"}} == Zgodovina == === Prazgodovina === {{glavni|Prazgodovinski Orkney}} [[File:RingofBrodgarJM.jpg|thumb|upright|alt=Štirje veliki stoječi kamni stojijo na polju s travo in resjem. Osvetljeni so z rdečkasto sončno svetlobo in mečejo dolge sence na levo. Za njim je jezero in nizki hribi.|[[Ring of Brodgar]] na otoku Mainland, Orkney]] Zoglenela lešnikova lupina, najdena leta 2007 med izkopavanji v Tankernessu na Mainlandu, je bila datirana v 6820–6660 pr. n. št., kar kaže na prisotnost [[mezolitik|mezolitskih]] nomadskih plemen.<ref>[http://www.stonepages.com/news/archives/002600.html "Hazelnut shell pushes back date of Orcadian site"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080316143444/http://www.stonepages.com/news/archives/002600.html |date=16 March 2008 }} (3 November 2007) Stone Pages Archaeo News. Retrieved 6 September 2009.</ref> Najzgodnejša znana stalna naselbina je pri Knap of Howar, neolitski kmetiji na otoku Papa Westray, ki izvira iz leta 3500 pr. n. št. Vas [[Skara Brae]], najbolje ohranjena neolitska naselbina v Evropi, naj bi bila naseljena okoli leta 3100 pred našim štetjem.<ref>[http://www.historic-scotland.gov.uk/index/places/propertyresults/propertyabout.htm?PropID=PL_244&PropName=Skara%20Brae%20Prehistoric%20Village "Skara Brae Prehistoric Village" ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160505130755/http://www.historic-scotland.gov.uk/index/places/propertyresults/propertyabout.htm?PropID=PL_244&PropName=Skara%20Brae%20Prehistoric%20Village |date=5 May 2016 }} Historic Scotland. Retrieved 3 February 2010.</ref> Drugi ostanki iz tiste dobe so [[Stones of Stenness]], grobnica [[Maeshowe]], [[Ring of Brodgar]] in drugi stoječi kamni. Številne neolitske naselbine so bile zapuščene okoli leta 2500 pr. n. št., verjetno zaradi sprememb podnebja. Septembra 2021 so arheologi objavili odkritje dveh poliranih kamnitih krogel v 5500 let stari grobnici iz neolitika v mestu Sanday. Po besedah dr. Huga Andersona je bil drugi predmet »velikosti žoge za kriket, popolnoma sferičen in lepo obdelan«.<ref>{{navedi splet|last=Gershon|first=Livia|title=Polished, 5,500-Year-Old Stone Balls Found in Neolithic Scottish Tomb|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/polished-stone-balls-found-5500-year-old-scottish-tomb-180978615/|access-date=2021-09-12|website=Smithsonian Magazine|language=en|archive-date=12 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210912122233/https://www.smithsonianmag.com/smart-news/polished-stone-balls-found-5500-year-old-scottish-tomb-180978615/|url-status=live}}</ref> Med [[bronasta doba|bronasto dobo]] je bilo zgrajenih manj velikih kamnitih zgradb (čeprav so se veliki obredni krogi še naprej uporabljali), ko je bila obdelava kovin v Veliki Britaniji počasi uvedena iz Evrope v daljšem obdobju. Obstaja razmeroma malo orkneyjskih najdišč iz tega obdobja, čeprav obstaja impresivna gomila Plumcake Mound [42] blizu Ring of Brodgar in različna otoška mesta, kot sta Tofts Ness na Sandayju in ostanki dveh hiš na Holm of Faray.<ref>Wickham-Jones (2007) pp. 74–76.</ref><ref>Ritchie, Graham "The Early Peoples" in Omand (2003) p. 33.</ref> === Železna doba === [[File:Midhowe Broch.jpg|thumb|left|alt=Polkrožna kamnita stena na levi namiguje na obstoj velike in starodavne zgradbe, na desni pa so ruševine različnih drugih kamnitih struktur. V ozadju nizka pečina ločuje vodno telo od travnatih polj.|[[Midhowe Broch]] na zahodni obali Rousaya]] Izkopavanja v Quanternessu na Mainlandu so razkrila atlantsko okroglo hišo, zgrajeno okoli leta 700 pr. n. št., podobne najdbe pa so bile še v Buju na Mainlandu in v kamnolomu Pierowall na Westrayu. Najbolj impresivne zgradbe iz železne dobe na Orkneyju so ruševine poznejših okroglih stolpov, imenovanih ''brochs'' in z njimi povezane naselbine, kot sta Broch of Burroughston in Broch of Gurness. Narava in izvor teh zgradb sta predmet razprave. Druge strukture iz tega obdobja so podzemna skladišča in okrogle hiše s predelki, slednje so običajno povezane z zgodnejšimi najdišči brochov.<ref>Ritchie, Graham "The Early Peoples" in Omand (2003) pp. 35–37.</ref><ref>Crawford, Iain "The wheelhouse" in Smith and Banks (2002) pp. 118–22.</ref> Med rimsko invazijo na Britanijo je bil »kralj Orkneyja« eden od 11 britskih voditeljev, ki naj bi se podredil cesarju Klavdiju leta 43 našega štetja v ''Camulodunumu'' (sodobni Colchester).<ref>Moffat (2005) pp. 173–75.</ref>{{#tag:ref|Thompson (2008) suggests that there was an element of Roman "boasting" involved, given that it was known to them that the ''Orcades'' lay at the northern extremity of the British Isles.<ref>Thompson (2008) pp. 4–5</ref> Similarly, Ritchie describes Tacitus' claims that Rome "conquered" Orkney as "a political puff, for there is no evidence of Roman military presence".<ref>Ritchie, Graham "The Early Peoples" in Omand (2003) p. 36</ref>|group="Notes"}} Potem ko je flota Agricolana prišla in odšla, verjetno zasidrana v Shapinsayju, se zdi, da je bil neposreden rimski vpliv omejen na trgovino in ne na osvajanje. Polemij Silvij je napisal seznam poznorimskih provinc, ki ga je Seeck priložil svoji izdaji ''Notitia Dignitatum''.<ref>{{navedi splet| url = https://archive.org/details/CalendarOfPhilocalusAndPolemiusSilviusFromIla| title = ''Laterculus Polemii Silvii''}}</ref> Na seznamu je navedenih šest provinc v [[Rimska Britanija|Rimski Britaniji]]: šesta je dvomljiva »Orcades provincia«, katere možen obstoj novejše raziskave ponovno ocenjujejo. Do pozne železne dobe so bili Orkneyji del kraljestva [[Pikti|Piktov]] in čeprav so arheološki ostanki iz tega obdobja manj impresivni, so rodovitna tla in bogata morja Orkneyjev Piktom verjetno zagotavljala udobno življenje. [[Dál Riata|Dalriadski]] Gelci so proti koncu piktske dobe začeli vplivati na otoke, morda predvsem zaradi vloge keltskih misijonarjev, kar dokazuje več otokov, ki nosijo vzdevek ''Papa'' v spomin na te pridigarje.<ref>Ritchie, Anna "The Picts" in Omand (2003) pp. 42–46.</ref> Preden se je gelska prisotnost lahko uveljavila, so Pikte od poznega 8. stoletja naprej postopoma izrinila severnogermanska ljudstva. Narava tega prehoda je sporna, teorije pa segajo od miroljubne integracije do zasužnjevanja in genocida. Predlagano je bilo, da je napad sil iz Fortriuja leta 681, v katerem je bil Orkney 'izničen', morda privedel do oslabitve lokalne baze moči in pomagal Norvežanom, da so postali pomembnejši. === Norveška vladavina === [[File:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|thumb|alt=Stran iz iluminiranega rokopisa prikazuje dve moški podobi. Na levi strani sedeči moški nosi rdečo krono, na desni strani pa ima stoječi moški dolge svetle lase. Njihovi desni roki sta sklenjeni skupaj.|pO ''Orkneyinga saga'', [[Harald I. Halfdansson|Harald Lepolasi]] (na desni, s svetlimi lasmi) leta 875 prevzel nadzor nad Orkneyji. Na ilustraciji v ''Flateyjarbók'' je prikazan, kako podeduje svoje kraljestvo po očetu Halfdanu Črnemu]] Tako Orkney kot Shetland sta v poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju doživela znaten pritok norveških naseljencev. [[Vikingi]] so otoke postavili za sedež svojih piratskih pohodov proti Norveški in obalam celinske Škotske. V odgovor je norveški kralj [[Harald I. Halfdansson|Harald Lepolasi]] (Harald Hårfagre) leta 875 priključil severne otoke, ki so obsegali Orkney in Shetland (jasno je, da ta zgodba, ki se pojavi v ''Orkneyinga saga'', temelji na poznejših potovanjih Magnusa Barelegsa in nekaterih učenjakov verjamem, da je apokrif). Rognvald Eysteinsson je od Haralda kot odškodnino za smrt svojega sina v bitki na Škotskem prejel Orkney in Shetland kot grofovstvo, nato pa je grofovstvo predal svojemu bratu Sigurdu Mogočnemu. Vendar ga je Sigurdova linija komajda preživela in Torf-Einarr, Rognvaldov sin od sužnja, je ustanovil dinastijo, ki je stoletja po njegovi smrti nadzorovala otoke.<ref>Thompson (2008) p. 29.</ref>{{#tag:ref|Sigurd The Mighty's son Gurthorm ruled for a single winter after Sigurd's death and died childless. Rognvald's son Hallad inherited the title but, unable to constrain Danish raids in Orkney, he gave up the earldom and returned to Norway, which according to the ''Orkneyinga Saga'' "everyone thought was a huge joke."<ref>Thompson (2008) p. 30 quoting chapter 5.</ref>|group="Notes"}} Nasledil ga je njegov sin Thorfinn Skull-Einarsson in v tem času je odstavljeni norveški kralj [[Erik I. Haraldsson|Eric krvava sekira]] pogosto uporabljal Orkney kot bazo za plenjenje, preden je bil leta 954 ubit. Thorfinnova smrt in domnevni pokop v brochu Hoxa na južnem Ronaldsayu sta povzročila dolgo obdobje dinastičnih sporov. [[File:Peter nicolai arbo, olaf tryggvasson king.jpg|thumb|left|alt=Skupina bojevnikov v srednjeveških oblačilih obkroža dva moška, katerih drža nakazuje, da se bosta objela. Moški na desni je višji, ima dolge svetle lase in nosi svetlo rdečo tuniko. Moški na levi je plešast s kratkimi sivimi lasmi in belo brado. Oblečen je v dolgo rjavo ogrinjalo.|Umetnikova zasnova norveškega kralja Olafa Tryggvasona, ki je nasilno pokristjanjeval Orkney. Slika Peter Nicolai Arbo.]] Ker je bila sprva poganska kultura, so podrobne informacije o obratu h krščanski veri na škotskih otokih v nordijskem obdobju nedosegljive.<ref>Abrams, Lesley "Conversion and the Church in the Hebrides in the Viking Age: "A Very Difficult Thing Indeed" in Ballin Smith ''et al'' (2007) pp. 169–89</ref> Orkneyinga saga nakazuje, da je otoke pokristjanil [[Olaf I. Tryggvason]] leta 995, ko se je ustavil pri južnem obzidju na poti z Irske na Norveško. Kralj je poklical grofa Sigurda Krepkega in rekel: »Ukažem, da se krstiš ti in vsi tvoji podaniki. Če zavrneš, te bom dal ubiti na kraju samem in prisežem, da bom z ognjem opustošil vsak otok.« Ni presenetljivo, da se je Sigurd strinjal in otoki so v hipu postali krščanski, v začetku 11. stoletja pa so dobili lastnega škofa.{{#tag:ref|The first recorded bishop was Henry of Lund (also known as "the Fat") who was appointed sometime prior to 1035.<ref>D. E. R. Watt, (ed.) (1969) ''Fasti Ecclesia Scoticanae Medii Aevii ad annum 1638''. Scottish Records Society. p. 247.</ref> The bishopric appears to have been under the authority of the Archbishops of York]and of Hamburg-Bremen at different times during the early period and from the mid-twelfth century to 1472 was subordinate to the Archbishop of Nidaros (today's Trondheim).<ref>[http://www.cushnieent.force9.co.uk/New%20Diocese/orkney/diocese_orkney.htm "The Diocese of Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080907182006/http://www.cushnieent.force9.co.uk/New%20Diocese/orkney/diocese_orkney.htm |date=7 September 2008 }} Firth's Celtic Scotland. Retrieved 9 September 2009.</ref>|group="Notes"}}{{#tag:ref|When the sagas were written down Orkney had been Christian for 200 years or more<ref name=Thomson66>Thompson (2008) pp.&nbsp;66–67</ref> and this conversion tale has been described as "blatantly unhistorical".<ref name=Beuer143>Beuermann (2011) pp.&nbsp;143–44</ref>|group="Notes"}} [[File:Kirkwall cathedral.jpg|thumb|right|alt=Velika cerkev iz rdečega in rumenega kamna s kvadratnim stolpom in zvonikom na stolpu.|Stolnica svetega Magnusa v Kirkwallu]] Thorfinn Mogočni je bil Sigurdov sin in vnuk škotskega kralja [[Malcolm II.|Malcolma II.]] (Máel Coluim mac Cináeda). Skupaj z drugimi Sigurdovimi sinovi je vladal Orkneyju v prvi polovici 11. stoletja in razširil svojo oblast nad majhnim pomorskim kraljestvom, ki se je raztezalo od Dublina do Shetlanda. Thorfinn je umrl okoli leta 1065 in njegova sinova Paul in Erlend sta ga nasledila v bitki pri Stamford Bridgeu leta 1066. Paul in Erlend sta se sprla kot odrasla in ta spor se je prenesel na naslednjo generacijo. Mučeništvo Magnusa Erlendssona, ki ga je aprila 1116 ubil njegov bratranec Haakon Paulsson, je povzročilo izgradnjo stolnice sv. Magnusa, ki še danes prevladuje v Kirkwallu. Nenavadno, iz ok. od leta 1100 dalje so bili nordijski velmožje dolžni zvestobo Norveški za Orkney in škotski kroni s svojimi posestmi kot grofje Caithness. Leta 1231 se je rod nordijskih grofov, neprekinjen od Rognvalda, končal z umorom Jona Haraldssona v Thursu. Grofstvo Caithness je bilo podeljeno Magnusu, drugemu sinu grofa Angusova, ki ga je Haakon IV. Norveški leta 1236 potrdil za grofa Orkneyskega. [[File:Margaret, Maid of Norway.jpg|thumb|right|alt=Margareta upodobljena v mestni hiši Lerwick|Vitraž mestne hiše Lerwick, ki prikazuje ''Margareto, kraljico Škotske in hči Norveške'']] Leta 1290 je smrt otroške princese Margarete, dekle norveške na Orkneyju na poti v celinsko Škotsko, ustvarila sporno nasledstvo, ki je privedlo do vojn za neodvisnost Škotske.<ref name=T146>Thompson (2008) pp. 146–47.</ref>{{#tag:ref|It is often believed that the princess's death is associated with the village of St Margaret's Hope on South Ronaldsay but there is no evidence for this other than the coincidence of the name.<ref name=T146/>|group="Notes"}} Leta 1379 je grofovstvo prešlo na družino Sinclair, ki so bili tudi baroni Roslina blizu [[Edinburg]]a. Dokazi o prisotnosti Vikingov so zelo razširjeni in vključujejo naselbino pri Brough of Birsay,<ref>Armit (2006) pp. 173–76.</ref> veliko večino krajevnih imen in [[rune|runske]] napise v Maeshoweju. === Prevzem s strani Škotske === [[File:James III and Margaret of Denmark.jpg|thumb|upright=0.9|left|alt=Slika na strani v stari knjigi. Moški na levi nosi hlačne nogavice in tuniko z motivom leva ter drži meč in žezlo. Ženska na desni nosi obleko s heraldičnim motivom, obrobljenim s hermelinom, v eni roki nosi bodiko in v drugi žezlo. Stojijo na zeleni površini nad legendo v škotskem jeziku, ki se začne z "James the Thrid of Nobil Memorie..." (sic) in ugotavlja, da se je "poročil z dochterjem danskega kralja."|Jakob III. in Margareta, čigar zaroka je privedla do prehoda Orkneyja iz Norveške na Škotsko]] Leta 1468 je [[Kristijan I. Danski|Kristijan I.]] v vlogi norveškega kralja obljubil Orkney kot jamstvo za plačilo dote svoje hčerke Margarete, zaročene s [[jakob III. Škotski|Jakobom III.]] Vendar denar ni bil nikoli izplačan in Orkney je leta 1472 prevzela Kraljevina Škotska.{{sfn|Chisholm|1911|p=281}} Zgodovina Orkneyja pred tem časom je v veliki meri zgodovina vladajoče aristokracije. Od takrat naprej se običajni ljudje pojavijo z večjo jasnostjo. Pritok škotskih podjetnikov je pomagal ustvariti raznoliko in neodvisno skupnost, ki je vključevala kmete, ribiče in trgovce, ki so se imenovali ''comunitas Orcadie'' in ki so dokazali, da so vse bolj sposobni braniti svoje pravice pred svojimi fevdalnimi vladarji.<ref>Crawford, Barbara E. "Orkney in the Middle Ages" in Omand (2003) pp. 78–79.</ref> Vsaj od 16. stoletja so čolni s celinske Škotske in Nizozemske prevladovali v lokalnem ribolovu sleda. Malo je dokazov o orkneyjski floti do 19. stoletja, vendar je hitro rasla in do leta 1840 je bilo vključenih 700 čolnov, pri čemer sta Stronsay in kasneje Stromness postala vodilni središči razvoja. Bela riba nikoli ni postala tako prevladujoča kot v drugih škotskih pristaniščih. [[File:Blaeu - Atlas of Scotland 1654 - ORCADVM ET SCHETLANDIÆ - Orkney and Shetland.jpg|thumb|right|alt=Star zemljevid dveh otoških skupin z {{lang|la|Orcades}} na levi in {{lang|la|Schetlandia}} na desni. Grb zgoraj levo prikazuje rdečega leva, ki divja na rumenem ščitu, ki ga obdajata dva bela samoroga. Druga heraldična naprava je prikazana spodaj desno pod {{lang|la|Oceanus Germanicus}}. Ta ima dve sireni, ki obkrožata tabulo z zelo majhnimi napisi, na vrhu pa rumeno-modri ščit.|Blaeujev zemljevid Orkneyja in Shetlanda iz leta 1654. Izdelovalci zemljevidov so v tem času še naprej uporabljali izvirno latinsko ime Orcades.]] Izboljšave kmetijstva, ki so se začele v 17. stoletju, so povzročile zaprtje skupnega premoženja in končno v [[viktorijanska doba|Viktorijini dobi]] nastanek velikih in dobro vodenih kmetij, ki so uporabljale petizmenski sistem kroženja in proizvajale visokokakovostno govedo.<ref>Thomson, William P.L. "Agricultural Improvement" in Omand (2003) pp. 93, 99.</ref> V 17. stoletju so Orkadijci tvorili veliko večino zaposlenih v podjetju Hudson's Bay Company v Kanadi. Ostro zimsko vreme na Orkneyju in sloves Orkadijcev po treznosti ter njihovih spretnostih upravljanja ladij so bili idealni kandidati za surovost kanadskega severa. V tem obdobju je sežiganje alg za kratek čas postalo glavni steber gospodarstva otokov. Na primer, na Shapinsayu je bilo proizvedenih več kot 3000 t sežganih morskih alg na leto za izdelavo natrijevega pepela, kar je lokalnemu gospodarstvu prineslo 20.000 funtov.<ref>Haswell-Smith (2004) pp. 364–65.</ref> Industrija je nenadoma propadla leta 1830 po odpravi carin na uvožene alkalije. Med jakobitskimi vstajami v 18. stoletju je bil Orkney v svojih simpatijah večinoma [[Jakobiti (Anglija)|jakobitski]]. Ob koncu upora leta 1715 je veliko število Jakobitov, ki so pobegnili na sever s celinske Škotske, poiskalo zatočišče v Orkneyju in jim pomagali na varnem na Švedskem. Leta 1745 so jakobitski lairdi na otokih zagotovili, da je Orkney ostal projakobitski po svojih pogledih in je bil varen kraj za dostavo zalog iz Španije za pomoč njihovi stvari. Orkney je bil zadnji kraj na Britanskem otočju, ki je zdržal za Jakobite in ga je britanska vlada ponovno zavzela šele 24. maja 1746, več kot mesec dni po porazu glavne jakobitske vojske pri Cullodenu. === 20. stoletje === [[File:The altar art of the Italian chapel of Orkney - geograph.org.uk - 739607.jpg|thumb|right|Italijansko kapelo na Lamb Holmu so zgradili in okrasili italijanski vojni ujetniki, ki so delali na Churchillovi pregradi]] Orkney je bil kraj baze kraljeve mornarice v Scapa Flowu, ki je igrala pomembno vlogo v prvi in drugi svetovni vojni. Po premirju leta 1918 je bila nemška flota na odprtem morju v celoti premeščena v Scapa Flow, da bi počakala na odločitev o svoji prihodnosti. Nemški mornarji so potopili vse ladje. Večino ladij so rešili, preostale razbitine pa so zdaj priljubljeno zatočišče rekreativnih potapljačev. En mesec po drugi svetovni vojni je nemška podmornica potopila bojno ladjo kraljeve mornarice ''HMS Royal Oak'' v Scapa Flowu. Posledično so bile zgrajene pregrade, ki so zaprle večino dostopnih kanalov; te so imele dodatno prednost, saj so ustvarili nasipe, ki so popotnikom omogočali pot od otoka do otoka po cesti, namesto da bi se morali zanašati na trajekte. Nasipe so zgradili italijanski vojni ujetniki, ki so zgradili tudi okrašeno italijansko kapelo.<ref name=Thom434>Thompson (2008) pp. 434–36.</ref> Mornariško oporišče je po vojni propadlo in so ga nazadnje zaprli leta 1957. Problem upada prebivalstva je bil v povojnih letih velik, čeprav je v zadnjih desetletjih 20. stoletja prišlo do okrevanja in življenje na Orkneyju se je osredotočilo na rast blaginjo in nastanek relativno brezrazredne družbe. Orkney je bil v letih 2013 in 2014 ocenjen kot najboljše mesto za življenje na Škotskem, leta 2019 pa kot najboljše mesto za življenje v Združenem kraljestvu, glede na raziskavo o kakovosti življenja v Halifaxu.<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Jody |date=20 December 2014 |url=http://www.heraldscotland.com/news/home-news/orkney-best-for-quality-of-life.114929765 |title=Orkney best for quality of life |archive-url=https://web.archive.org/web/20211027204334/https://www.heraldscotland.com/news/13194276.orkney-best-quality-life/ |archive-date=27 October 2021 |location=Glasgow |work=The Herald |access-date=20 December 2014}}</ref> == Geografija == [[File:Orkney Map.png|thumb|alt= Zemljevid otočja Orkney, ki prikazuje glavne vodne prometne poti. Majhen otok z visoko nadmorsko višino je na jugozahodu. V središču je največji otok, ki ima tudi nizke hribe. Trajektne poti se od tam razširijo na manjše otoke na severu.|Zemljevid Orkneyja, ki prikazuje glavne prometne poti]] Orkney je od celinskega dela Škotske ločen s Pentland Firthom, deset kilometrov široko morsko potjo med Brough Nessom na otoku South Ronaldsay in Duncansby Headom v Caithnessu.{{sfn|Chisholm|1911|p=279}} Orkney leži med 58°41' in 59°24' severno ter 2°22' in 3°26' zahodno, meri 80 kilometrov od severovzhoda proti jugozahodu in 47 kilometrov od vzhoda proti zahodu, in pokriva 975 kvadratnih kilometrov.<ref name=OS>[http://getamap.ordnancesurvey.co.uk/getamap/frames.htm "Get-a-Map"] Ordnance Survey. Retrieved 19 September 2009. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131129143647/http://getamap.ordnancesurvey.co.uk/getamap/frames.htm |date=29 November 2013 }}</ref><ref>Whitakers (1990) pp. 611, 614.</ref> Orkney je ločen od [[Shetlandski otoki|Shetlandskih otokov]], skupine dlje, z vodnim telesom, imenovanim Fair Isle Channel.<ref name="TrevesPineschi1997">{{navedi knjigo|author1=Tullio Treves|author2=Laura Pineschi|title=The Law of the Sea: The European Union and Its Member States|url=https://books.google.com/books?id=x4uZat_RmpUC&pg=PA530|year=1997|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0326-0|page=530|access-date=27 September 2018|archive-date=20 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200820015819/https://books.google.com/books?id=x4uZat_RmpUC&pg=PA530|url-status=live}}</ref> Otoki so večinoma nizko ležeči, razen nekaterih strmo vzpenjajočih se hribov iz [[peščenjak]]a na Mainlandu, Rousay in Hoy (kjer je najvišja točka na Orkneyju, Ward Hill) in razgibanih pečin na nekaterih zahodnih obalah. Skoraj vsi otoki imajo jezera, vendar so vodotoki le potoki, ki odmakajo hribe. Obale so razčlenjene, sami otoki pa so med seboj ločeni s prelivi, ki se na splošno imenujejo ''sounds'' ali ''[[firth]]s''. Plimni tokovi ali ''roosts'', kot jih imenujejo nekateri lokalno, ob številnih otokih so hitri, s pogostimi vrtinci.{{sfn|Chisholm|1911|p=279}} Otoki so znani po odsotnosti dreves, kar je delno posledica močnih vetrov. === Geologija === [[File:OrkneyGeologyMap.png|thumb|left|alt=Zemljevid geologije Orkneyja. Hoy na jugozahodu je pretežno oblikovan iz peščenjakov Hoy/Eday. Celino v središču večinoma sestavljajo plošče Stromness s ploščami Rousay na vzhodu. Severni in Južni otok sta mešanica peščenjakov Eday in Rousay.|Geologija Orkneyja]] Površinska kamnina Orkneyja je skoraj v celoti stari rdeči [[peščenjak]], večinoma srednje[[Devon (geološka doba)|devonske]] starosti.<ref name="Millennium">Marshall, J.E.A., & Hewett, A.J. "Devonian" in Evans, D., Graham C., Armour, A., & Bathurst, P. (eds) (2003) ''The Millennium Atlas: petroleum geology of the central and northern North Sea''.</ref> Tako kot v sosednjem celinskem okrožju Caithness, ta peščenjak leži na [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamninah]] serije Moine, kot je mogoče videti na celini, kjer je izpostavljen ozek pas med Stromnessom in Inganessom ter spet na majhnem otoku Graemsay; predstavljata jih sivi [[gnajs]] in [[granit]].{{sfn|Chisholm|1911|p=279}}<ref>Hall, Adrian and Brown, John (September 2005) [http://www.landforms.eu/orkney/Geology/Basement/basement.htm "Basement Geology"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303193431/http://www.landforms.eu/orkney/Geology/Basement/basement.htm |date=3 March 2016 }}. Retrieved 10 November 2008.</ref> Srednji devon je razdeljen na tri glavne skupine. V spodnjem delu zaporedja, ki je večinoma v Eifelu, prevladujejo jezerske plasti spodnjih in zgornjih plošč Stromness, ki so bile odložene v jezeru Orcadie. Kasnejša tvorba kamnitih plošč Rousay je najdena po večjem delu severnih in južnih otokov ter vzhodnega Mainlanda. [[File:OldManofHoycloseJM.jpg|thumb|right|upright|alt=Visok pravokoten kup rjave skale stoji na sončni svetlobi pred obalo z visokimi pečinami, ki ležijo v senci.|Starec iz Hoya]] ''Starec iz Hoya'' (''Old Man of Hoy'') je sestavljen iz peščenjaka najvišje skupine Eday, ki je ponekod debel do 800 metrov. Leži neskladno na strmo nagnjenih ploščah, katerih interpretacija je predmet nenehne razprave. Devonske in starejše kamnine Orkneyja sekajo z nizom [[prelom (geologija)|prelomov]] v smeri ZJZ–ENE do S–J, od katerih so bili mnogi aktivni med odlaganjem devonskih zaporedij. Močna [[sinklinala|sinklinalna guba]] prečka Eday in Shapinsay, os pa se giblje v smeri sever-jug. Srednjedevonske bazaltne vulkanske kamnine najdemo na zahodnem Hoyu, na Deernessu v vzhodni celini in na Shapinsayu. Predlagana je bila korelacija med vulkani Hoy in drugima dvema izpostavljenostma, vendar razlike v kemiji pomenijo, da to ostaja negotova. Lamprofirske nasipe pozne [[perm]]ske starosti najdemo po celem Orkneyju. Ledeniške proge in prisotnost [[kreda (mineral)|krede]] in kremenčevih eratikov, ki izvirajo iz dna [[Severno morje|Severnega morja]], kažejo na vpliv delovanja ledu na geomorfologijo otokov. Veliko je tudi [[balvan]]ske gline in [[morena|morene]] pokrivajo znatna območja.<ref>Brown, John Flett "Geology and Landscape" in Omand (2003) p. 10.</ref> === Podnebje === Orkney ima hladno zmerno podnebje, ki je izjemno blago in stabilno za tako severno zemljepisno širino zaradi vpliva toplih voda Norveškega toka, severovzhodnega podaljška Severnoatlantskega drifta, ki je sam podaljšek [[Zalivski tok|Zalivskega toka]].<ref>Chalmers, Jim "Agriculture in Orkney Today" in Omand (2003) p. 129.</ref> Povprečna letna temperatura je 8 °C; pozimi 4 °C in poleti 12 °C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 850 milimetrov do 940 milimetrov. Vetrovi so ključna značilnost podnebja in celo poleti skoraj nenehno pihajo sapice. Pozimi so pogosti močni vetrovi, v povprečju letno zabeležijo 52 ur burje.<ref>[http://www.orkneyjar.com/orkney/climate.htm "The Climate of Orkney"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090402052831/http://www.orkneyjar.com/orkney/climate.htm |date=2 April 2009 }} Orkneyjar. Retrieved 19 September 2009.</ref> Za turiste so ena od fascinacij otokov njihova 'nočna' poletja. Na najdaljši dan sonce vzide ob 4:00 in zaide ob 22:29 BST in popolna tema ni znana. Ta dolgi somrak je na severnem otočju znan kot ''simmer dim''.<ref>[http://www.orkneyjar.com/orkney/solstice.htm "About the Orkney Islands"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090808020249/http://www.orkneyjar.com/orkney/solstice.htm |date=8 August 2009 }}. Orkneyjar. Retrieved 19 September 2009.</ref> Zimske noči so dolge. Na najkrajši dan sonce vzide ob 09:05 in zaide ob 15:16. V tem letnem času je [[polarni sij]] občasno mogoče opaziti na severnem obzorju med zmerno avroralno aktivnostjo. == Otoki == === Mainland === [[File:Stromness 2.jpg|thumb|alt=Kamnite hiše se gnetejo okoli obale, zatrepi so obrnjeni proti vodi, zunaj pa zeleni griči.|Stromness na celini je drugo največje naselje na Orkneyju.]] Mainland je največji otok Orkneyev. Obe orkneyjski mesti, Kirkwall in Stromness, sta na tem otoku, ki je tudi srce prometnega sistema Orkneyja s trajektnimi in letalskimi povezavami z drugimi otoki in zunanjim svetom. Otok je bolj poseljen (75 % prebivalstva Orkneyja) kot drugi otoki in ima veliko rodovitnih kmetijskih zemljišč. Mainland je razdeljen na območja, imenovana Vzhodni in Zahodni Mainland. Ta območja so določena glede na to, ali ležijo vzhodno ali zahodno od Kirkwalla. Večji del Mainlanda leži zahodno od Kirkwalla, s sorazmerno malo zemlje vzhodno od Kirkwalla. Župnije na zahodu so: Stromness, Sandwick, Birsay, Harray, Stenness, Orphir, Evie, Rendall in Firth. Župnije na vzhodu so: St Ola, Tankerness, St Andrews, Holm in Deerness. Otok je večinoma nizko ležeč (zlasti vzhodni del), vendar z obalnimi pečinami na severu in zahodu ter dvema velikima jezeroma: Loch of Harray in Loch of Stenness. Na Mainlandu so ostanki številnih neolitskih, piktskih in vikinških zgradb. Štiri glavna neolitska najdišča so vključena v središče svetovne dediščine ''[[Srce neolitskega Orkneyja]]'', vpisano leta 1999.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/514bis]</ref> Drugi otoki v skupini so razvrščeni kot severno ali južno od Mainlanda. Izjema sta oddaljena otočka Sule Skerry in Sule Stack, ki ležita 60 kilometrov zahodno od arhipelaga, vendar sta del Orkneyja za namene lokalne vlade. V imenih otokov pripona ''a'' ali ''ay'' predstavlja nordijsko ''ey'', kar pomeni 'otok'. Tisti, ki so opisani kot ''holmi'', so zelo majhni. === Severni otoki === [[File:NR sheep.jpg|thumb|right|North Ronaldsay ovce so pol divja pasma, ki se je razvila za uživanje morskih alg.<ref name=SheepCentre>{{navedi splet|url=http://www.sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|publisher=Seven Sisters Sheep Centre|work=Sheep Breeds|title=Sheep Breeds: North Ronaldsay|access-date=23 April 2009|archive-date=25 April 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090425140946/http://sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|url-status=live}}</ref> Zaradi njihove edinstvene genetske dediščine so zanimivi za naravovarstvenike.<ref name="Lawson et al. 2007.">{{cite journal| journal=Heredity |year=2007 |volume=99 |issue=6 |pages=620–631 |title= Genetic structure of European sheep breeds| url=https://archive.org/details/sim_heredity_2007-12_99_6/page/620 |doi=10.1038/sj.hdy.6801039|pmid=17700634 |last1=Lawson Handley |first1=L-J |last2=Byrne |first2=K. |last3=Santucci |first3=F. |last4=Townsend |first4=S. |last5=Taylor |first5=M. |last6=Bruford |first6=M. W. |last7=Hewitt |first7=G. M. |doi-access=free }}</ref>]] Severna skupina otokov je najobsežnejša in jo sestavlja veliko število zmerno velikih otokov, ki so z Mainlandom povezani s trajekti in zračnimi povezavami. Kmetijstvo, ribištvo in turizem so glavni viri dohodka za večino otokov. Najbolj severno je North Ronaldsay, ki leži 4 kilometre za najbližjo sosedo, Sanday. Na zahodu je Westray, ki ima 550 prebivalcev. Povezan je s trajektom in zrakom s Papa Westrayjem, znanim tudi kot ''Papay''. Eday je v središču Severnih otokov. Središče otoka je [[barje]], glavni panogi otoka pa sta pridobivanje [[šota|šote]] in pridobivanje [[apnenec|apnenca]]. Rousay, Egilsay in Gairsay ležijo severno od zahodnega Mainlanda čez Eynhallow Sound. Rousay je dobro znan po svojih starodavnih spomenikih, vključno z grobnico Quoyness, Egilsay pa ima ruševine edine cerkve z okroglim stolpom v Orkneyju. Wyre na jugovzhodu vsebuje grad Cubbieja Rooja. Stronsay in Papa Stronsay ležita veliko bolj proti vzhodu čez Stronsay Firth. Auskerry je južno od Stronsaya in ima le pet prebivalcev. Shapinsay in njegov [[grad Balfour]] sta nedaleč severno od Kirkwalla. Drugi majhni nenaseljeni otoki v skupini severnih otokov so Calf of Eday, Damsay, Eynhallow, Faray, Helliar Holm, Holm of Faray, Holm of Huip, Holm of Papa, Holm of Scockness, Kili Holm, Linga Holm, Muckle Green Holm, Rusk Holm in Sweyn Holm. [[File:Hoy Lighthouse RLH.jpg|thumb|upright|alt= Visok bel svetilnik z rjavo črto okoli parapeta in temno obarvano svetilko stoji na skalnati obali. Bela stena zakriva spodnje nadstropje sivih kamnitih stavb, zbranih okoli njenega vznožja.|Svetilnik Hoy High na Graemsayu]] === Južni otoki === Južna skupina otokov obdaja Scapa Flow. Hoy, na zahodu, je drugi največji izmed Orkneyjskih otokov, Ward Hill na njegovem severnem koncu pa je najvišja vzpetina v arhipelagu. ''Starec iz Hoya'' (''Old Man of Hoy'') je dobro znan morski kamniti osamelec. Graemsay in Flotta sta s trajektom povezana z Mainlandom in Hoyem, slednji pa je znan po velikem naftnem terminalu. South Walls ima stolp Martello iz 19. stoletja in je s Hoyem povezan z reko Ayre. Burray leži vzhodno od Scapa Flowa in je z nasipom povezan z južnim Ronaldsayjem, kjer vsako tretjo soboto v avgustu potekajo kulturni dogodki, kot sta Festival konj in fantovska tekma v oranju. To je tudi lokacija neolitske ''Grobnice orlov''. South Ronaldsay, Burray, Glimps Holm in Lamb Holm so s Churchillovimi pregradami povezani po cesti z Mainlandom. Nenaseljeni južni otoki so Calf of Flotta, Cava, Copinsay, Corn Holm, Fara, Glimps Holm, Hunda, Lamb Holm, Rysa Little, Switha in Swona. Pentland Skerries leži južneje, bližje škotski celini. == Naravna zgodovina == [[File:Seals hauled out by Lyrie Geo, Hoy, Orkney - geograph.org.uk - 2472901.jpg|thumb|right|upright|Tjulnji v Lyrie Geo na Hoyu]] Orkney ima obilico prosto živečih živali, zlasti sivih in navadnih tjulnjev ter morskih ptic, kot so atlantski mormon, galebi, črna njorka, krokar in velika govnačka. Kiti, delfini in vidre so vidni tudi okoli obal. Orkneyjska voluharica na kopnem, posebna podvrsta navadne voluharice, ki so jo prinesli neolitski ljudje, je endemična.<ref name=SNH>[http://www.snh.org.uk/scottish/nisles/orkney.asp "Northern Isles"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205025558/http://www.snh.org.uk/scottish/nisles/orkney.asp |date=5 December 2008 }}. SNH. Retrieved 27 September 2009.</ref><ref>Benvie (2004) pp. 126–38.</ref> Obstaja pet različnih sort, ki jih najdemo na otokih Sanday, Westray, Rousay, South Ronaldsay in celini, toliko bolj izjemne, ker te vrste ni na celinski Britaniji.<ref>{{Cite journal|author=Haynes, S., Jaarola M., & Searle, J.B.|year=2003 |title=Phylogeography of the common vole (''Microtus arvalis'') with particular emphasis on the colonization of the Orkney archipelago |url=https://archive.org/details/sim_molecular-ecology_2003-04_12_4/page/951|journal=Molecular Ecology |volume=12 |pages=951–956 |doi=10.1046/j.1365-294X.2003.01795.x |pmid=12753214|issue=4|bibcode=2003MolEc..12..951H |s2cid=2819914 }} Retrieved 27 September 2009.</ref> Obala je dobro znana po svojih pisanih cvetlicah, vključno z morsko astro (''Aster tripolium''), morsko veverico (''Scilla verna''), navadnim pečnikom (''Armeria maritima''), mrežico (''Limonium''), zvončasto vreso (''Erica cinerea'') in jesensko reko (''Calluna''). Škotski jeglič (''Primula scotica'') najdemo samo na obalah Orkneyja in v bližini Caithnessa in Sutherlanda. Čeprav so drevesni sestoji na splošno redki, je v drugi polovici 20. stoletja iz močvirnatega pobočja blizu Stennessa nastal majhen gozd, imenovan ''Happy Valley'', s 700 drevesi in bujnimi vrtovi. Ovca North Ronaldsay je nenavadna pasma udomačenih živali, ki se večinoma preživlja z morskimi algami, saj so večino leta omejene na obalo, da ohranijo omejeno pašo v notranjosti.<ref name=SheepCentre2>{{navedi splet|url=http://www.sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|publisher=Seven Sisters Sheep Centre|work=Sheep Breeds|title=North Ronaldsay|access-date=23 April 2009|archive-date=25 April 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090425140946/http://sheepcentre.co.uk/sheep_breeds.htm|url-status=live}}</ref> Otok je bil do sredine 16. stoletja tudi življenjski prostor atlantskega mroža. Riba Orkneyjski char (''Salvelinus inframundus'') je nekoč živela v Heldale Water na Hoyu. Od leta 1908 velja za lokalno izumrlo.<ref>[http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=49340 "Salvelinus inframundus: Regan, 1909"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071229223727/http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=49340 |date=29 December 2007 }} – FishBase. Retrieved 5 January 2013.</ref><ref>{{Cite iucn|url=https://www.iucnredlist.org/species/135414/4126169|title=The IUCN Red List of Threatened Species|access-date=2018-10-24}}</ref> === Problem in rešitev velikih podlasic === [[File:Mustela_erminea_upright.jpg|thumb|175px|[[Velika podlasica]]]] Uvedba tujerodnih golobov od leta 2010, naravnega plenilca navadne voluharice in s tem orkneyjske voluharice, je prav tako škodovala domorodnim populacijam ptic. ''NatureScot'', škotska agencija za naravo, je zagotovila te dodatne podrobnosti:<ref>{{navedi splet |url=https://www.nature.scot/professional-advice/land-and-sea-management/managing-wildlife/orkney-native-wildlife-project |title=Orkney Native Wildlife Project |access-date=2 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305231138/https://www.nature.scot/professional-advice/land-and-sea-management/managing-wildlife/orkney-native-wildlife-project |url-status=live }}</ref> <blockquote>Naselitev talnega plenilca, kot je [[velika podlasica]], na otoke, kot je Orkney, kjer ni domorodnih talnih plenilcev, je zelo slaba novica za domorodne vrste. Podlasice so izkušeni plenilci in predstavljajo zelo resno grožnjo prostoživečim živalim na Orkneyju, vključno z avtohtono orkneyjsko voluharico, pepelastim lunjem, močvirsko uharico in številnimi pticami, ki gnezdijo na tleh.</blockquote> Leta 2018 je NatureScot predstavil projekt izkoreninjenja podlasic, ki naj bi se izvajal »na Orkney Mainland, South Ronaldsay, Burray, Glimps Holm, Lamb Holm in Hunda ter dejavnosti biološke varnosti na nepovezanih otokih arhipelaga«. Projekt ''Orkney Native Wildlife Project'' je načrtoval uporabo »humanih pasti DOC150 in DOC200«. Partnerji v petletnem projektu so RSPB Scotland, Scottish Natural Heritage in Orkney Islands Council. Poročilo, izdano oktobra 2020, navaja, da je bilo nameščenih več kot 5000 pasti. Podane so bile podrobnosti glede lokacij. 15. januarja 2021 ni šlo vse v redu, poroča ''The Times'', ki je navajal, da je projekt »prizadela domnevna sabotaža po uničenju in kraji pasti, ki so ubile in poškodovale tudi hišne ljubljenčke in druge živali«, vendar je dodal, da je 6 milijonov funtov vreden program podprla večina otočanov. Druga novica je navajala, da so nekatere pasti »ujele in ubile družinske hišne ljubljenčke ter stotine drugih živali«. Naknadno poročilo je potrdilo, da »škotska policija preiskuje številne incidente, ki so vključevali poškodovanje in krajo pasti za stoat v Orkneyju«. === Zavarovana območja === Na Orkneyju je 13 posebnih zaščitenih območij in 6 posebnih ohranitvenih območij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SPA.htm|title=Special Protection Areas SPA|access-date=25 November 2019|publisher=Orkney Islands Council|archive-date=6 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806045531/https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SPA.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SAC.htm|title=Special Areas of Conservation SAC|access-date=25 November 2019|publisher=Orkney Islands Council|archive-date=6 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806051531/https://www.orkney.gov.uk/Service-Directory/S/SAC.htm|url-status=live}}</ref> Eno od 40 škotskih nacionalnih slikovitih območij, Hoy and West Mainland National Scenic Area, je prav tako na otokih. Morja severozahodno od Orkneyja so pomembna za ribe peščenke, ki so vir hrane za številne vrste drugih rib, morskih ptic, tjulnjev, kitov in delfinov, in so zdaj zaščitena kot Naravovarstveno zaščiteno morsko območje (NCMPA), ki pokriva 4365 km².<ref>{{navedi splet|url=http://archive.jncc.gov.uk/pdf/North%20West%20Orkney%20-%20Site%20Summary%20Document%20-%20July14.pdf|title=North-west Orkney Marine Protected Area Summary|access-date=25 November 2019|publisher=Joint Nature Conservation Committee}}{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=May 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sitelink.nature.scot/site/10451|title=North-west Orkney MPA(NC)|access-date=12 October 2020|publisher=NatureScot|archive-date=27 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927013349/https://sitelink.nature.scot/site/10451|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=Notes}} == Sklici == {{sklici|2}} === Reference === {{refbegin}} * Armit, Ian (2006) ''Scotland's Hidden History''. Stroud. Tempus. {{ISBN|0-7524-3764-X}} * Beuermann, Ian "Jarla Sǫgur Orkneyja. Status and power of the earls of Orkney according to their sagas" in Steinsland, Gro; Sigurðsson, Jón Viðar; Rekda, Jan Erik and Beuermann, Ian (eds) (2011) ''Ideology and power in the Viking and Middle Ages: Scandinavia, Iceland, Ireland, Orkney and the Faeroes ''. The Northern World: North Europe and the Baltic c. 400–1700 A.D. Peoples, Economics and Cultures. '''52'''. Leiden. Brill. {{ISBN|978-90-04-20506-2}} * Baynes, John (1970) ''The Jacobite Rising of 1715''. London. Cassell. {{ISBN|0-304-93565-4}} * Benvie, Neil (2004) ''Scotland's Wildlife''. London. Aurum Press. {{ISBN|1-85410-978-2}} * Ballin Smith, B. and Banks, I. (eds) (2002) ''In the Shadow of the Brochs, the Iron Age in Scotland''. Stroud. Tempus. {{ISBN|0-7524-2517-X}} * Ballin Smith, Beverley; Taylor, Simon; and Williams, Gareth (eds) (2007) ''West Over Sea: Studies in Scandinavian Sea-borne Expansion and Settlement Before 1300''. Brill. {{ISBN|90-04-15893-6}} * Clarkson, Tim (2008) ''The Picts: A History''. Stroud. The History Press. {{ISBN|978-0-7524-4392-8}} * Duffy, Christopher (2003) ''The 45: Bonnie Prince Charlie and the Untold Story of the Jacobite Rising''. London. Weidenfeld & Nicolson. {{ISBN|0-304-35525-9}} * Fraser, James E. (2009) ''From Caledonia to Pictland: Scotland to 795''. Edinburgh University Press. {{ISBN|978-0-7486-1232-1}} * Moffat, Alistair (2005) ''Before Scotland: The Story of Scotland Before History''. London. Thames & Hudson. {{ISBN|978-0500051337}} * Omand, Donald (ed.) (2003) ''The Orkney Book''. Edinburgh. Birlinn. {{ISBN|1-84158-254-9}} * Thompson, William P.L. (2008) ''The New History of Orkney''. Edinburgh. Birlinn. {{ISBN|978-1-84158-696-0}} * ''Whitaker's Almanack 1991'' (1990). London. J. Whitaker & Sons. {{ISBN|0-85021-205-7}} * Wickham-Jones, Caroline (2007) ''Orkney: A<!--sic--> Historical Guide''. Edinburgh. Birlinn. {{ISBN|1-84158-596-3}} * {{EB1911|wstitle=Orkney Islands|volume=20|pages=279–281}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons|Orkney Islands|Orkney Islands}} {{Wikivoyage|Orkney Islands}} * [http://www.orkney.gov.uk/ Orkney Islands Council], the local authority website * [http://www.visionofbritain.org.uk/descriptions/entry_page.jsp;jsessionid=83591791380FA8D941CC8FB0C7DA218B?text_id=135520&word=NULL Vision of Britain – Groome Gazetteer entry for Orkney] * [https://www.orkneyfromabove.co.uk Orkney Landscapes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190403215518/https://orkneyfromabove.co.uk/ |date=3 April 2019 }} * [http://www.orkney.gov.uk/Council/C/Community-Councils.htm Map of the community council areas] * [http://www.genuki.org.uk/big/sct/OKI/indexpars Map of civil parishes] * [https://bsbi.org/wp-content/uploads/dlm_uploads/A_CHECKLIST_OF_THE_FLORA_OF_ORKNEY2013.pdf A Checklist of the Flora of Orkney, 2013] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Orkney| ]] [[Kategorija:Geografija Škotske]] [[Kategorija:Otoki v Atlantskem oceanu]] [[Kategorija:Britansko otočje]] 5otxkj3ovzcc918dr90t68i7v9ahlbq 0 555879 6683009 6575021 2026-05-30T15:20:55Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Shetlandski otoki |meaning of name = 'Hiltland' | native_name = [[škotsko]] ''Shetland'', [[norveško]] ''Hjaltland'', [[škotska gelščina]] ''Sealtainn''{{#tag:ref|Shetland, v nasprotju s preostalim delom Škotske »nima tradicije galščine«.<ref>{{navedi novice|date=2016-02-02|title=Forcing Gaelic on our schools is wrong, says MSP|publisher=The Shetland Times|url=https://www.shetlandtimes.co.uk/2016/02/02/forcing-gaelic-on-our-schools-is-wrong-says-msp|access-date=2020-08-31|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031193720/https://www.shetlandtimes.co.uk/2016/02/02/forcing-gaelic-on-our-schools-is-wrong-says-msp|url-status=live}}</ref>|group="opomba"}} | native_name_lang = | sobriquet = |image_flag = Flag of Shetland.svg |flag_caption = Zastava |image_coat = Coat of arms of Shetland.png |coat_caption = Grb | image_name = | image_size = 300px | image_caption = | image_map = Shetland UK relief location map.jpg | map_width = | map_caption = | map_relief = | etymology = | location = Atlantski ocean | type = | grid_reference = HU4363 | archipelago = [[Severni otoki]] | waterbody = | total_islands = 100 | major_islands = Mainland | area_km2 = 1466 | area_footnotes = | highest_mount = Ronas Hill | elevation_m = 450 m | Country_heading = | country = [[Škotska]] | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = Svet Shetlandskih otokov | country_capital_and_largest_city = Lerwick | country_largest_city_population = | demonym = | population = 22.920 | population_as_of = 2019 | density_km2 = 15 }} '''Shetlandski otoki''', imenovan tudi samo '''Shetland''', so [[otočje]] na [[Škotska|Škotskem]], ki leži med [[Orkneyjski otoki|Orkneyjskimi otoki]], [[Ferski otoki|Ferskimi otoki]] in [[Norveška|Norveško]]. So najsevernejša regija [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.]] Otoki ležijo približno 80&nbsp;km severovzhodno od Orkneyja, 170&nbsp;km od celinske Škotske in 220&nbsp;km zahodno od Norveške. Tvorijo del meje med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] na zahodu in [[Severno morje|Severnim morjem]] na vzhodu. Njihova skupna površina je 1466&nbsp;km²,<ref name=SIC4>Shetland Islands Council (2012) p. 4</ref> prebivalstvo pa je leta 2019 znašalo 22.920.<ref name=NRoS>{{navedi splet |title=Shetland Islands Council Area Profile|url=https://www.nrscotland.gov.uk/files/statistics/council-area-data-sheets/shetland-islands-council-profile.html|date=April 2020|publisher=National Records of Scotland|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20200505072906/https://www.nrscotland.gov.uk/files//statistics/council-area-data-sheets/shetland-islands-council-profile.html|archive-date=5 May 2020|access-date=2020-05-07}}</ref> Otoki sestavljajo Shetlandsko volilno enoto škotskega parlamenta. Lokalna oblast, Svet Shetlandskih otokov, je eno od 32 območij sveta na Škotskem. Upravno središče otokov, največje naselje in edino mesto je Lerwick, ki je glavno mesto Shetlanda od leta 1708, pred tem pa je bilo glavno mesto Scalloway. Otočje ima oceansko podnebje, kompleksno geologijo, razgibano obalo in veliko nizkih gričev. Največji otok, znan kot Mainland, ima površino 967&nbsp;km²<ref>Haswell-Smith (2004) p. 406</ref> in je peti največji otok na Britanskem otočju. Je eden od 16 naseljenih otokov v Shetlandu. Ljudje so na Shetlandih živeli že od [[mezolitik]]a. Znano je, da so bili [[Pikti]] prvotni prebivalci otokov pred nordijsko osvojitvijo in kasnejšo kolonizacijo v zgodnjem srednjem veku.<ref>{{navedi splet |last=Jennings |first=Stephen |date=2021-04-09 |title=In Depth – The Fate of the Picts in the Northern Isles |url=https://www.archaeologyshetland.org/post/in-depth-the-fate-of-the-picts-in-the-northern-isles |access-date=2022-08-18 |website=archaeologyshetland |language=en}}</ref> Med 10. in 15. stoletjem so bili otoki del [[Kraljevina Norveška|Kraljevine Norveške]], dokler niso bili priključeni [[Kraljevina Škotska|Kraljevini Škotski]] zaradi kraljevega spora, ki je vključeval plačilo dote.<ref>{{navedi splet |date=2015-02-20 |title=On this day 1472: Orkney and Shetland join Scotland |url=https://www.scotsman.com/arts-and-culture/day-1472-orkney-and-shetland-join-scotland-1512113 |access-date=2022-08-18 |website=www.scotsman.com |language=en}}</ref> Leta 1707, ko sta se Škotska in Anglija združili v [[Kraljevina Velika Britanija|Kraljevino Veliko Britanijo]], se je trgovina med Shetlandom in celinsko Severno Evropo zmanjšala. Odkritje [[nafta|nafte]] v Severnem morju v 1970-ih je znatno povečalo gospodarstvo Shetlanda, zaposlovanje in prihodke javnega sektorja.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Shepherd|first=Mike|title=Oil Strike North Sea: A first-hand history of North Sea oil.|publisher=Luath Press|year=2015}}</ref> Ribolov je bil vedno pomemben del otoškega gospodarstva. Lokalni način življenja odraža nordijsko dediščino otokov, vključno z ognjenimi festivali ''Up Helly Aa'' in močno glasbeno tradicijo, zlasti tradicionalnim slogom igranja na goslih. Skoraj vsa imena krajev na otokih so nordijskega izvora.<ref>{{navedi splet |title=Shetland Place Names {{!}} Shetland Heritage |url=https://www.shetland-heritage.co.uk/shetland-place-names |access-date=2022-08-18 |website=www.shetland-heritage.co.uk}}</ref> Otoki so dali različne proze in pesnike, ki so pogosto pisali v značilnem shetlandskem narečju. Številna območja na otokih so bila rezervirana za zaščito lokalne favne in flore, vključno s številnimi pomembnimi gnezdišči morskih ptic. Shetlandski poni in shetlandski ovčar sta dve dobro znani pasmi shetlandskih živali. Druge živali z lokalnimi pasmami so shetlandska ovca, krava, gos in raca. Shetlandski prašič ali ''grice'' je izumrl približno leta 1930. Geslo otokov, ki se pojavi na grbu Sveta, je ''Með lögum skal land byggja'' ('Po zakonu naj bo dežela zgrajena'). Besedna zveza je staronordijskega izvora in je omenjena v ''Njálsovi sagi'' in je bila verjetno izposojena iz provincialnih norveških zakonov, kot je zakon Frostathing. == Etimologija == [[File:Shetland2022OSM.png|thumb|right|Zemljevid Shetlanda]] Ime ''Shetland'' morda izhaja iz staronordijskih besed {{lang|non|hjalt}} ('ročaj') in {{lang|non|land}} ('dežela'). Druga možnost je, da je prvi zlog izpeljan iz imena starodavnega keltskega plemena.<ref>[http://fetlaraerial.com/2014/08/hjaltland-shetland-yet-land-1871/ Hjaltland – Shetland – ‘yet, land!” – 1871] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141227010841/http://fetlaraerial.com/2014/08/hjaltland-shetland-yet-land-1871/ |date=27 December 2014 }}, Jakobsen, Jakob, fetlaraerial.com. Retrieved 14 May 2015</ref> Leta 43 n. št. se je rimski avtor [[Pomponij Mela]] v svojem pisanju skliceval na sedem otokov, ki jih je imenoval {{lang|la|Haemodae}}. Leta 77 n. št. je [[Plinij Starejši]] te iste otoke imenoval ''Acmodae''. Učenjaki so sklepali, da se obe sklicevanji nanašata na otoke v skupini Shetland. Druga možna zgodnja pisna omemba otokov je [[Tacit]]ovo poročilo v ''knjigi Agricola'' leta 98. Potem ko je opisal rimsko odkritje in osvojitev Orkneyjev, je dodal, da je rimska flota videla 'tudi Thule'.{{#tag:ref|Watson (1926) is sure that Tacitus was referring to Shetland, although David Breeze (2002) is more sceptical. The name ''Thule'' was mentioned by Pytheas of Massilia when he described visiting Britain sometime between 322 and 285 BC, but it is unlikely he was referring to Shetland, because he also wrote that he believed Thule was a six-day sail north of Britain and a one-day sail from "the frozen sea".<ref name="Breeze">Breeze, David J. "The ancient geography of Scotland" in Smith and Banks (2002) pp. 11–13</ref><ref>Watson (1994) p. 7</ref>|group="opomba"}} V zgodnji irski literaturi se Shetland omenja kot ''Insi Catt'' - 'Otoki Cat' (kar pomeni otok, na katerem živi pleme Cat). To je bilo morda prednordijsko ime za otoke. ''Cat'' je bilo ime ljudstva Pictish, ki je zasedlo dele severne škotske celine (glej Kraljestvo Cat); njihovo ime je ohranjeno v imenih grofije Caithness in v škotskem gelskem imenu za Sutherland, ''Cataibh'', kar pomeni 'med Cati'.<ref>Watson (1994) p. 30</ref> Najstarejša znana različica sodobnega imena Shetland je '{{lang|la|Hetland}}; to lahko predstavlja ''Catland'', germanski jezik, ki mehča ''C-'' v ''H-'' v skladu z Grimmovim zakonom. Pojavlja se v pismu Haralda, grofa Orkneyja, Shetlanda in Caithnessa, pribl. 1190.<ref>Diplomatarium Norvegicum. p.2 [1190] {{lang|la|Dilectissimis amicis suis et hominibus Haraldus Orcardensis, Hetlandensis et Catanesie comes salutem.}} [https://archive.org/stream/diplomatariumno06bugggoog#page/n11/mode/2up/search/Hetlandensis archive.org]</ref> Do leta 1431 so se otoki po različnih vmesnih preobrazbah imenovali ''Hetland''. Možno je, da je k temu nordijskemu imenu prispeval piktski zvok 'cat'. V 16. stoletju se je Shetland imenoval {{lang|nrn|Hjaltland}}.[15][16] [Opomba 3] Postopoma je skandinavski nornski jezik, ki so ga prej govorili prebivalci otokov, nadomestilo šetlandsko narečje [[škotščina|škotščine]] in {{lang|nrn|Hjaltland}} je postal {{lang|sco|Ȝetland}}. Začetna črka je srednješkotska črka, ''yogh'', katere izgovorjava je skoraj enaka izvirnemu glasu Norn, /hj/. Ko je bila črka ''yogh'' opuščena, jo je pogosto nadomestila podobna črka ''z'' (ki je bila takrat običajno prevedena z zavihanim repom: ⟨ʒ⟩), torej {{lang|sco|Zetland}}, oblika, uporabljena v imenu pred -1975 okrožni svet.<ref>Jones (1997) p. 210</ref><ref>[http://shetlopedia.com/Zetland_County_Council "Zetland County Council"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110924222431/http://shetlopedia.com/Zetland_County_Council |date=24 September 2011}} shetlopedia.com. Retrieved 16 July 2009</ref> To je vir poštne številke ZE, ki se uporablja za Shetland. Večina posameznih otokov ima nordijska imena, čeprav so izpeljanke nekaterih nejasne in lahko predstavljajo prednordijska, piktska ali celo predkeltska imena ali elemente.<ref>Gammeltoft (2010) p. 19</ref> == Geografija in geologija == [[File:Lerwick from Staney Hill. - Remy Osman.jpg|thumb|left|250px|Lerwick je največje naselje Shetlanda]] [[File:Gulberwick IMG 3157 (20121529905).jpg|thumb|250px|left|Mainland, Shetland]] [[File:Baliasta and Baltasound from Houlland - geograph.org.uk - 921747.jpg|thumb|250px|left|Unst]] Shetlandi so približno 170&nbsp;km severno od Velike Britanije in 230&nbsp;km zahodno od [[Bergen|Bergna]] na Norveškem. Pokrivajo površino 1468&nbsp;km² in imajo obalo dolgo 2702&nbsp;km. Lerwick, glavno mesto in največje naselje, ima 6958 prebivalcev in približno polovica celotnega prebivalstva otočja, ki šteje 22.920 ljudi, živi znotraj 16&nbsp;km od mesta.<ref>[http://visit.shetland.org/lerwick "Visit Shetland"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722122259/http://visit.shetland.org/lerwick |date=22 July 2011 }}. Visit.Shetland.org Retrieved 25 December 2010</ref> Scalloway na zahodni obali, ki je bil glavno mesto do leta 1708, ima manj kot 1000 prebivalcev.<ref name="Shetland Islands Council 2010 p. 10">Shetland Islands Council (2010) p. 10</ref> Le 16 od približno 100 otokov je naseljenih. Glavni otok skupine je znan kot Mainland. Naslednji največji so Yell, Unst in Fetlar, ki ležijo na severu, ter Bressay in Whalsay, ki ležita na vzhodu. Vzhodna in Zahodna Burra, Muckle Roe, Papa Stour, Trondra in Vaila so manjši otoki zahodno od Mainlanda. Drugi naseljeni otoki so Foula 28&nbsp;km zahodno od Wallsa, Fair Isle 38&nbsp;km jugozahodno od Sumburgh Heada in Out Skerries na vzhodu.{{#tag:ref|Shetland Islands Council state there are 15 inhabited islands, and count East and West Burra, which are joined by a bridge, as a single unit. Out Skerries has two inhabited islands: Housay and Bruray.<ref name="SIC4"/>|group="opomba"}} Nenaseljeni otoki so Mousa, znan po [[Broh iz Mousa|Brohu iz Mouse]], najboljšem ohranjenem primeru železnodobnega [[broh (stolp)|broha]]; Noss vzhodno od Bressaya, ki je od leta 1955 nacionalni naravni rezervat; Otok St Ninian, povezan s Mainlandom z največjim aktivnim ''[[tombolo]]m'' v Združenem kraljestvu; in Out Stack, najsevernejša točka Britanskega otočja.<ref>Hansom, J.D. (2003) [http://www.jncc.gov.uk/pdf/gcrdb/gcrsiteaccount1930.pdf "St Ninian's Tombolo".] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081023201517/http://www.jncc.gov.uk/pdf/gcrdb/GCRsiteaccount1930.pdf|date=23 October 2008}} (pdf) Coastal Geomorphology of Great Britain. ''Geological Conservation Review''. Retrieved 13 March 2011</ref> Lokacija Shetlandov pomeni, da ponuja številne takšne zapise: Muness je najbolj severni grad v Združenem kraljestvu in Skaw najbolj severno naselje. [[File:Shetland geology map.png|thumb|right|250px|Geološka karta Shetlandov]] Geologija Shetlandov je kompleksna, s številnimi [[prelom (geologija)|prelomi]] in [[Guba (geologija)|gubami]]. Ti otoki so severna predstraža [[kaledonska orogeneza|kaledonske orogeneze]] in tam so izdanki [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]] iz lewisijskega, dalradijskega in moinskega obdobja s podobno zgodovino kot njihovi ekvivalenti na škotski celini. Obstajajo tudi nahajališča starega rdečega [[peščenjak]]a in vdori [[granit]]a. Najbolj značilna značilnost je ofiolit v Unstu in Fetlarju, ki je ostanek dna Japetovega oceana, sestavljen iz ultrabazičnega peridotita in gabra.<ref>Gillen (2003) pp. 90–91</ref> Velik del gospodarstva Shetlandov je odvisen od naftonosnih usedlin v okoliških morjih.<ref>Keay & Keay (1994) p. 867</ref> Geološki dokazi kažejo, da je okoli leta 6100 pr. n. št. [[cunami]], ki ga je povzročil Storegga Slide, prizadel Shetlande in zahodno obalo Norveške in morda ustvaril do 25 m visok val v predelih, kjer živi sodobno prebivalstvo.<ref>Smith, David [http://www.landforms.eu/shetland/Tsunami%20hazards.htm "Tsunami hazards"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720164303/http://www.landforms.eu/shetland/Tsunami%20hazards.htm |date=20 July 2011 }}, Fettes.com, Retrieved 7 March 2011</ref> Najvišja točka Shetlandov je hrib Ronas na 450 m. [[Pleistocen]]ske poledenitve so v celoti prekrile otoke. V tem obdobju se je Stanes of Stofast, 2000-tonski ledeniški [[balvan]], ustavil na vidnem vrhu hriba v Lunnastingu.<ref>Schei (2006) pp. 103–04</ref> Shetlandi imajo nacionalno slikovito območje, ki nenavadno vključuje številne ločene lokacije: Fair Isle, Foula, jugozahodno kopno (vključno z otoki Scalloway), Muckle Roe, Esha Ness, Fethaland in Herma Ness.<ref>{{navedi splet|url=https://sitelink.nature.scot/site/9148|title=Shetland National Scenic Area|publisher=NatureScot|access-date=7 October 2020|archive-date=15 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815093907/https://sitelink.nature.scot/site/9148|url-status=live}}</ref> Celotna površina, ki jo pokriva označba, je 41.833 ha, od tega je 26.347 ha morja (tj. pod oseko).<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.scot/Topics/Environment/Countryside/Heritage/Areas/maps|title=National Scenic Areas – Maps|publisher=SNH|date=2010-12-20|access-date=2018-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140337/http://www.gov.scot/Topics/Environment/Countryside/Heritage/Areas/maps|archive-date=12 June 2018|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140337/http://www.gov.scot/Topics/Environment/Countryside/Heritage/Areas/maps |date=2018-06-12 }}</ref> Oktobra 2018 je na Škotskem začela veljati zakonodaja, ki javnim organom preprečuje, da bi brez utemeljenega razloga prikazali Shetlande v ločenem polju na zemljevidih, kot je bila pogosto praksa. Zakonodaja zahteva, da so otoki »prikazani na način, ki natančno in sorazmerno predstavlja njihovo geografsko lokacijo glede na preostalo Škotsko«, tako da je jasno razvidna dejanska oddaljenost otokov od drugih območij.<ref>Islands (Scotland) Act 2018 section 17; {{navedi novice|title=Ban on putting Shetland in a box on maps comes into force|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-scotland-politics-45733111|work=BBC News|date=4 October 2018|access-date=4 October 2018|archive-date=4 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004030043/https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-scotland-politics-45733111|url-status=live}}</ref> === Podnebje === [[File:Starry Nights IMG 5868 (23146012374).jpg|thumb|left|250px|Aurora v Scatnessu]] Shetlandi imajo oceansko zmerno morsko podnebje (Köppen: ''Cfb''), ki meji na subpolarno podnebje, vendar zelo malo nad povprečjem poletnih temperatur, z dolgimi, a hladnimi zimami in kratkimi toplimi poletji. Podnebje je vse leto zmerno zaradi vpliva okoliških morij, s povprečnimi nizkimi nočnimi temperaturami januarja in februarja nekaj nad 1&nbsp;°C in povprečnimi visokimi dnevnimi temperaturami blizu 14&nbsp;°C julija in avgusta.<ref name="climatetemp">[https://www.shetland.climatemps.com/index.php "Shetland, Scotland Climate"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181118230502/https://www.shetland.climatemps.com/index.php|date=18 November 2018}} climatetemp.info, Retrieved 6 January 2018</ref> Najvišja zabeležena temperatura je bila 27,8&nbsp;°C 6. avgusta 1910 na Sumburgh Headu, najnižja pa −8,9&nbsp;°C januarja 1952 in 1959. Obdobje brez zmrzali lahko traja le tri mesece. V nasprotju s tem se na celinskih območjih bližnje Skandinavije na podobnih zemljepisnih širinah med poletjem in zimo pojavljajo bistveno večje temperaturne razlike, pri čemer so povprečne najvišje vrednosti običajnih julijskih dni primerljive z Lerwickovim rekordom vročine vseh časov, ki je okoli 23&nbsp;°C, nadalje ki prikazuje blažilni učinek Atlantskega oceana. Nasprotno pa so zime precej milejše od tistih, ki se pričakujejo v bližnjih celinskih območjih, celo primerljive z zimskimi temperaturami v mnogih delih Anglije in Walesa precej južneje. Splošni značaj podnebja je vetrovno in oblačno z vsaj 2&nbsp;mm dežja več kot 250 dni na leto. Povprečna letna količina padavin je 1003&nbsp;mm, pri čemer sta november in december najbolj vlažna meseca. Sneženje je običajno omejeno na obdobje od novembra do februarja in sneg le redko leži na tleh dlje kot en dan. Od aprila do avgusta pade manj dežja, čeprav v nobenem mesecu ne pade manj kot 50&nbsp;mm. Megla je poleti pogosta zaradi hladilnega učinka morja na blage južne tokove zraka. Zaradi zemljepisne širine otokov je v jasnih zimskih nočeh na nebu včasih mogoče videti [[severni sij]], medtem ko je poleti skoraj ves čas dnevna svetloba, stanje, ki je lokalno znano kot ''simmer dim''.<ref>[http://visit.shetland.org/climate "The Climate of Shetland"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120408081839/http://visit.shetland.org/climate |date=8 April 2012 }}, Visit Shetland, Retrieved 11 May 2012</ref> Letno svetlo sonce sije povprečno 1110 ur, oblačni dnevi pa so pogosti. == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Edmondston's Chickweed, Keen of Hamar CRW 2437.JPG|thumb|290px|right|[Šetlandsko mišje uho (''Cerastium nigrescens''), v rezervatu Keen of Hamar, Unst]] Shetlandi imajo tri narodne naravne rezervate, v kolonijah morskih ptic Hermaness in Noss ter v Keen of Hamar za ohranjanje serpentinitne flore. Obstaja še 81 mest posebnega znanstvenega pomena (Site of Special Scientific Interest – SSSI), ki pokrivajo 66 % ali več kopenskih površin otokov Fair Isle, Papa Stour, Fetlar, Noss in Foula. Mainland ima 45 ločenih območij.<ref name=SIC52>Shetland Islands Council (2010) p. 52</ref> === Rastlinstvo === Pokrajino na Shetlandih zaznamuje paša ovc, težke razmere pa so omejile skupno število rastlinskih vrst na približno 400. Domača drevesa, kot sta [[jerebika]] in [[jablana]], najdemo le na nekaj izoliranih mestih, kot so pečine in otoki Loch. Prevladujejo arktično-alpske rastline, divje rože, [[mah]] in [[lišaj]]i. Predvsem v zavetnih legah so v izobilju ''Scilla verna'', trpotec ''Plantago coronopus'', škotski sladki koren (''Ligusticum scoticum''), [[rožni koren]] in ''Silene uniflora''. Shetlandsko mišje uho (''Cerastium nigrescens'') je endemična cvetnica, ki jo najdemo le le tu. Prvič jo je leta 1837 zabeležil botanik Thomas Edmondston. Čeprav so o njej poročali z dveh drugih najdišč v 19. stoletju, trenutno raste samo na dveh serpentinitnih gričih na otoku Unst. Nacionalno redko rastlino ''Mertensia'' najdemo na več otokih, zabeležili pa so tudi briofit ''Thamnobryum alopecurum'' z britanskega rdečega seznama.<ref>Scott, W. and Palmer, R. (1987) ''The Flowering Plants and Ferns of the Shetland Islands''. Shetland Times. Lerwick.</ref> Morske alge do: ''Polysiphonia fibrillosa'' (Dillwyn) Sprengel in ''Polysiphonia atlantica Kapraun'' in J. Norris, ''Polysiphonia brodiaei'' (Dillwyn) Sprengel, ''Polysiphonia elongata'' (Hudson) Sprengel, ''Polysiphonia elongella'', Harvey.<ref>Maggs, C.A. and Hommersand, M.H. 1993. ''Seaweeds of the British Isles'', The Natural History Museum, London, {{ISBN|0-11-310045-0}}</ref> Shetlandski opičji cvet je edinstven za Shetlande in je mutacija ''Erythranthe'' ''(mimulus guttatus''), ki so ga na Shetlande prinesli v 19. stoletju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-40935666|title=Scientists discover a new flower of Shetland|last=Macdonald|first=Kenneth|date=16 August 2017|work=BBC News|access-date=23 August 2017|archive-date=19 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170819172502/http://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-40935666|url-status=live}}</ref> === Živalstvo === [[File:Puffin Party IMG 3348 (19674441423).jpg|thumb|290px|Atlantski mormon na Shetlandskih otokih]] Shetlandi imajo številne kolonije morskih ptic. Ptice, ki jih najdemo na otokih, so atlantski [[Mormon (ptič)|mormon]], [[strakoš]], rdečegrli slapnik, strmoglavec in [[velika govnačka]] (lokalno imenovana ''bonxie'').<ref name="SNH 2008 p. 16">SNH (2008) p. 16</ref> Zabeležene so bile tudi številne redkosti, vključno falklandski albatros in snežna gos. En sam par snežnih sov je gnezdil v Fetlarju od 1967 do 1975.<ref name="Guinn">{{navedi knjigo|editor=McFarlan, D.|year=1991|title=The Guinness Book of Records|location=Enfield|publisher=Guinness Publishing|page=35}}</ref><ref>[http://www.nature-shetland.co.uk/index.htm "Home"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726013401/http://www.nature-shetland.co.uk/index.htm|date=26 July 2011}}, Nature in Shetland, Retrieved 12 March 2011</ref> ''Troglodytes troglodytes zetlandicus'', ''Troglodytes troglodytes fridariensis'' in shetlandski škorec so podvrste, endemične za Shetlande.<ref>Williamson, Kenneth (1951) [https://archive.today/20120605021225/http://www3.interscience.wiley.com/journal/119785912/abstract "The wrens of Fair Isle]", ''Ibis'' '''93'''(4): pp. 599–601, Retrieved 12 March 2011</ref> Obstajajo tudi populacije različnih barjanskih ptic, kot so [[veliki škurh]], [[priba]], [[kozica]] in zlata prosenka.<ref>SNH (2008) p. 10</ref> Eden prvih [[ornitolog]]ov, ki je pisal o bogastvu ptičjega sveta na Shetlandih, je bil Edmund Selous (1857–1934) v svoji knjigi ''The Bird Watcher in the Shetlands'' (1905).<ref name=selous>{{cite wikisource|last=Selous|first=Edmund|title=The Bird Watcher in the Shetlands|year=1905}}</ref> Obširno je pisal o galebih in čigrah, bodičastih govnačkah, črni njorki in mnogih drugih pticah (in tjulnjih) na otokih. Geografska izolacija in nedavna ledeniška zgodovina Shetlandov sta povzročili osiromašeno favno sesalcev, rjava podgana in hišna miš pa sta dve od samo treh vrst glodavcev, ki so prisotni na otokih. Shetlandska miš je tretja in četrta endemična podvrsta otočja, od katere obstajajo tri različice v Yellu, Fouli in Fair Isleu. So različice ''Apodemus sylvaticus'' in arheološki dokazi kažejo, da je bila ta vrsta prisotna v srednji železni dobi (okoli 200 pr. n. št. do 400 n. št.). Možno je, da je bil ''Apodemus'' prinesen z Orkneyjev, kjer je populacija obstajala vsaj od bronaste dobe.<ref>{{cite journal|last1=Nicholson|first1=R.A.|last2=Barber|first2=P.|last3=Bond|first3=J.M.|year=2005|title=New Evidence for the Date of Introduction of the House Mouse, ''Mus musculus domesticus'', Schwartz & Schwartz, and the Field Mouse, ''Apodemus sylvaticus'' (L.) to Shetland|journal=Environmental Archaeology |volume=10|issue=2|pages=143–151|doi=10.1179/env.2005.10.2.143|s2cid=83897428}}</ref> === Udomačene živali === [[File:Chilling Out MG 9137 (34618081391).jpg|thumb|290px|Shetlandski poniji]] Obstaja vrsta avtohtonih pasem, med katerimi je verjetno najbolj znan majhen [[šetlandski poni]], ki je pomemben del shetlandske kmečke tradicije. Prvi pisni zapis o poniju je bil leta 1603 v sodnih knjigah Shetlandov in je zaradi svoje velikosti najmočnejši od vseh pasem konj.<ref name="spsbs">[http://www.shetlandponystudbooksociety.co.uk/ "Breed History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120101094954/http://www.shetlandponystudbooksociety.co.uk/ |date=1 January 2012 }}, Shetland Pony Studbook Society, Retrieved 11 May 2012</ref> Drugi so [[šetlandski ovčar]] ali ''Sheltie'', ogroženo šetlandsko govedo<ref>[http://shetlandcattle.org.uk/ "Home"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110827042359/http://shetlandcattle.org.uk/ |date=27 August 2011 }}, Shetland Cattle Breeders Association, Retrieved 20 July 2009</ref> in šetlandska gos<ref>{{navedi splet|url=http://www.feathersite.com/Poultry/Geese/BRKShetland.html|title=Shetland Geese|publisher=feathersite.com|access-date=22 October 2008|archive-date=17 September 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080917075346/http://www.feathersite.com/Poultry/Geese/BRKShetland.html|url-status=live}}</ref><ref>[http://www.albc-usa.org/cpl/waterfowl/shetland.html "Shetland Goose"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110818174452/http://www.albc-usa.org/cpl/waterfowl/shetland.html |date=18 August 2011 }}, American Livestock Breeds Conservancy, Retrieved 20 July 2009</ref> ter šetlandska ovca, ki naj bi izvirala pred letom 1000 našega štetja.<ref>[http://www.sheep101.info/breedsS.html#Shetland "Sheep Breeds — S–St"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721232948/http://www.sheep101.info/breedsS.html#Shetland |date=21 July 2011 }}, Sheep101.info, Retrieved 1 May 2009</ref> Grice je bila pasma napol udomačenih prašičev, ki je imela navado napadati jagnjeta. Izumrla je nekje med sredino 19. stoletja in 1930-imi.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/scotland/north_east/6155172.stm|title=Extinct Island Pig Spotted Again|publisher=BBC News Online|date=17 November 2006|access-date=1 January 2007|archive-date=14 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130314163713/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/north_east/6155172.stm|url-status=live}}</ref> == Prazgodovina == [[File:Jarlshof 20080821 - aisled roundhouse and broch.jpg|thumb|left|250px|Ohranjene ruševine krmarnice in brocha v Jarlshofu, opisane kot »eno najimenitnejših arheoloških najdišč, ki so jih kdaj izkopali na Britanskem otočju«.<ref name=jarl>[http://www.shetland-heritage.co.uk/brochures/area_pages/south_mainland/jarlshof_&_scatness.htm " Jarlshof & Scatness"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090710040406/http://www.shetland-heritage.co.uk/brochures/area_pages/south_mainland/jarlshof_%26_scatness.htm |date=10 July 2009 }} shetland-heritage.co.uk, Retrieved 2 August 2008</ref>]] Zaradi prakse gradnje iz kamna na skoraj brezlesnih otokih, ki sega vsaj v zgodnji [[neolitik]], so Shetlandi izjemno bogati s fizičnimi ostanki prazgodovinskih obdobij in tam je več kot 5000 arheoloških najdišč.<ref>Turner (1998), p. 18</ref> Najdišče midden v West Voeju na južni obali Mainlanda, datirano v 4320–4030 pr. n. št., je zagotovilo prve dokaze o mezolitskih človeških dejavnostih v Shetlandu.<ref>Melton, Nigel D., "West Voe: A Mesolithic-Neolithic Transition Site in Shetland" in Noble ''et al'' (2008), pp. 23, 33</ref><ref>Melton, N. D. & Nicholson R. A. (March 2004) [http://antiquity.ac.uk/Projgall/nicholson/ "The Mesolithic in the Northern Isles: the preliminary evaluation of an oyster midden at West Voe, Sumburgh, Shetland, U.K."] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110628175702/http://antiquity.ac.uk/Projgall/nicholson/|date=28 June 2011}} ''Antiquity'' '''78''' No 299</ref> Isto najdišče zagotavlja datume zgodnje neolitske dejavnosti in najdbe v Scord of Brouster v Wallsu so datirane v 3400 pr. n. št.{{#tag:ref|The Scord of Brouster site includes a cluster of six or seven walled fields and three stone circular houses that contains the earliest hoe-blades found so far in Scotland.<ref>Fleming (2005) p. 47, quoting Clarke, P.A. (1995) ''Observations of Social Change in Prehistoric Orkney and Shetland based on a Study of the Types and Context of Coarse Stone Artefacts'', M. Litt. thesis, University of Glasgow</ref>|group="opomba"}} »Shetlandski noži« so kamnita orodja iz tega obdobja, narejena iz felzita iz Northmavina. Odlomki lončenine, najdeni na pomembnem najdišču [[Jarlshof]], prav tako kažejo, da je bila tam neolitska dejavnost, čeprav je bila glavna naselbina iz bronaste dobe.<ref>Nicolson (1972) pp. 33–35</ref> To vključuje kovačnico, skupino prostorov za mletje in poznejši broh (suhozidna votla struktura). Najdišče je zagotovilo dokaze o bivanju v različnih fazah vse do časov [[Vikingi|Vikingov]].<ref>Kirk, William "Prehistoric Scotland: The Regional Dimension" in Clapperton (1983) p. 106</ref> Pete v obliki možicev so slog komornih grobnic, edinstven za Shetland, s posebej velikim primerom v Vementryju. V [[železna doba|železni dobi]] so bile postavljene številne brohe. Poleg Mouse obstajajo pomembne ruševine v Clickiminu, Culswicku, [[Old Scatnessu]] in West Burrafirthu, čeprav sta njihov izvor in namen sporna. Poznejši železnodobni prebivalci severnih otokov so bili verjetno [[Pikti]], čeprav je zgodovinskih zapisov malo. Hunter (2000) v zvezi s piktskim kraljem Brideijem I. v 6. stoletju našega štetja pravi: »Kar zadeva Shetland, Orkney, Skye in Zahodne otoke, njihovi prebivalci, za katere se zdi, da je bila večina Piktov po kulturi in govoru v tem čas, verjetno šteli Bridei za precej oddaljeno prisotnost.«<ref>Hunter (2000) pp. 44, 49</ref> Leta 2011 se je skupno območje ''The Crucible of Iron Age Shetland'' (Zenit železnodobnih Shetlandov), vključno z Brochom iz Mouse, Old Scatness in Jarlshofom, pridružilo poskusnemu seznamu območij Unescove svetovne dediščine Združenega kraljestva.<ref>[http://www.culture.gov.uk/news/media_releases/7220.aspx "From Chatham to Chester and Lincoln to the Lake District — 38 UK places put themselves forward for World Heritage status"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100713142554/http://www.culture.gov.uk/news/media_releases/7220.aspx |date=13 July 2010 }} (7 July 2010) Department for Culture, Media and Sport, Retrieved 7 March 2011</ref> == Zgodovina == === Skandinavska kolonizacija === [[File:Shetland (boxed) with surrounding lands.png|thumb|250px|right|Shetland (obrobljeno) glede na okoliška ozemlja, vključno z Norveško (na vzhodu), Ferskimi otoki (na severozahodu) ter Orkneyjem in preostalim Britanskim otočjem (na jugozahodu).]] [[File:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|thumb|250px|alt=Stran iz iluminiranega rokopisa prikazuje dve moški podobi. Na levi strani sedi moški z rdečo krono, na desni strani pa ima stoječi moški dolge svetle lase. Njuni desni roki sta sklenjeni|Podoba ''Flateyjarbóka'' iz 14. stoletja Haralda Lepolasega (desno, s svetlimi lasmi), ki je prevzel nadzor nad Hjaltlandom ok. 875]] Širjenje prebivalstva v Skandinaviji je privedlo do pomanjkanja razpoložljivih virov in obdelovalne zemlje ter privedlo do obdobja vikinške ekspanzije, tako da so Norvežani postopoma preusmerili svojo pozornost s plenjenja na invazijo.<ref>Graham-Campbell (1999) p. 38</ref> Shetland je bil koloniziran v poznem 8. in 9. stoletju, usoda obstoječega domorodnega prebivalstva Piktov pa je negotova. Sodobni Shetlandci še vedno ohranjajo nordijsko DNK s številnimi družinskimi drevesi, ki prikazujejo nordijski patronimični sistem (''-sson''/sin, ''-dottir''/hči). Sodobne študije DNK, kot je ''Viking Health Study'', so zelo napačne, saj zajemajo le majhen del populacije.<ref name="Gilbert">Gilbert, E ''et al'' (2019) [https://www.pnas.org/content/116/38/19064 "The genetic landscape of Scotland and the Isles"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201103132314/https://www.pnas.org/content/116/38/19064 |date=3 November 2020 }}, Retrieved 11 September 2020</ref> [[Vikingi]] so nato otoke uporabili kot izhodišče za piratske pohode na Norveško in obale celinske Škotske. Kot odgovor je norveški kralj [[Harald I. Halfdansson|Harald Hårfagre]] (Harald Lepolasi) leta 875 priključil Severne otoke (vključno z Orkneyji in Shetlandi). Rognvald Eysteinsson je od Haralda prejel Orkneyje in Shetlande kot grofovstvo kot odškodnino za smrt njegovega sina v bitki na Škotskem in nato predal grofovstvo svojemu bratu Sigurdu Mogočnemu.<ref>Thomson (2008) p. 24</ref> Otoki so se v poznem 10. stoletju spreobrnili v krščanstvo. Kralj [[Olaf I. Tryggvason]] je med obiskom Orkneyjev poklical velmoža Sigurda Mogočnega in rekel: »Ukažem, da se krstiš ti in vsi tvoji podaniki. Če zavrneš, te bom dal ubiti na mestu in prisežem, da bom opustošil vse otok z ognjem in jeklom«. Ni presenetljivo, da se je Sigurd strinjal in otoki so v hipu postali krščanski. Nenavadno, iz ok. od leta 1100 dalje so bili nordijski velmožje dolžni zvestobo tako Norveški kot škotski kroni s svojimi posestmi kot grofje Caithnessovi.<ref>Crawford, Barbara E. "Orkney in the Middle Ages" in Omand (2003) p. 64</ref> Leta 1194, ko je bil Harald Maddadsson grof Orkneyski in Shetlandski, je izbruhnil upor proti norveškemu kralju [[Sverre I. Norveški|Sverreju Sigurdssonu]]. Eyjarskeggjar ("Otoški bradači") so odpluli proti Norveški, vendar so bili poraženi v bitki pri Florvågu blizu Bergna. Po zmagi je kralj Sverre postavil Shetlande pod neposredno norveško oblast, kar je trajalo skoraj dve stoletji.<ref name="Sch13">Schei (2006) p. 13</ref><ref>Nicolson (1972) p. 43</ref> === Povečano zanimanje Škotske === Od sredine 13. stoletja naprej so si škotski monarhi vedno bolj prizadevali prevzeti nadzor nad otoki, ki obdajajo njihova morja. Proces je resno začel [[Aleksander II. Škotski|Aleksander II.]], nadaljeval pa ga je njegov naslednik [[Aleksander III. Škotski|Aleksander III.]] Ta strategija je sčasoma privedla do invazije [[Haakon IV. Haakonsson|Haakona IV. Haakonssona]], norveškega kralja, na Škotsko. Njegova flota se je zbrala v Bressay Soundu, preden je odplula proti Škotski. Po zastoju v bitki pri Largsu se je Haakon umaknil na Orkney, kjer je decembra 1263 umrl, na smrtni postelji pa so ga zabavale recitacije sag. Njegova smrt je ustavila kakršno koli nadaljnjo norveško ekspanzijo na Škotskem in po tej nesrečni ekspediciji so bili [[Hebridi]] in [[Man]] predani Kraljevini Škotski kot rezultat Perthske pogodbe iz leta 1266, čeprav so Škoti priznali nadaljnjo norveško suverenost nad Orkneyji in Shetlandi.<ref>Hunter (2000) pp. 106–111</ref><ref>Barrett (2008) p. 411</ref><ref>[http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/manxsoc/msvol04/v3p210.htm "Agreement between Magnus IV and Alexander III, 1266"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110611112125/http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/manxsoc/msvol04/v3p210.htm |date=11 June 2011 }} ''Manx Society'' '''IV, VII & IX''', isleofman.com, Retrieved 23 March 2011</ref> === Prevzem s strani Škotske === [[File:James III and Margaret of Denmark.jpg|thumb|250px|alt=Slika na strani v stari knjigi. Moški na levi nosi hlačne nogavice in tuniko z motivom leva ter drži meč in žezlo. Ženska na desni nosi obleko s heraldičnim motivom, obrobljenim s hermelinom, v eni roki nosi bodiko in v drugi žezlo. Stojijo na zeleni površini nad legendo v škotskem jeziku, ki se začne z ''James the Thrid of Nobil Memorie ...'' (sic) in ugotavlja, da se je »poročil s hčerko kralja Danske«.|Jakob III. in Margareta Danska, čigar zaroka je privedla do prehoda Shetlandov iz Norveške v Škotsko]] V 14. stoletju so Orkneyji in Shetlandi ostali norveška posest, vendar je škotski vpliv naraščal. Jon Haraldsson, ki je bil umorjen v Thursu leta 1231, je bil zadnji v neprekinjeni liniji nordijskih ''jarlov'', nato pa so bili grofi škotski plemiči iz hiš Angus in St Clair. Po smrti [[Haakon VI. Norveški|Haakona VI.]] leta 1380 je Norveška sklenila politično unijo z Dansko, po kateri je zanimanje kraljeve hiše za otoke upadlo. Leta 1469 je [[Kristjan I. Danski|Kristjan I.]] v vlogi norveškega kralja obljubil Shetlande kot jamstvo za plačilo dote svoje hčere Margarete, zaročene s Jakobom III. Škotskim. Ker denar ni bil nikoli plačan, je povezava s škotsko krono postala trajna.{{#tag:ref|Apparently without the knowledge of the Norwegian {{lang|no|Rigsraadet}} (Council of the Realm), Christian pawned Orkney for 50,000 Rhenish guilders. On 28 May 1470, he also pawned Shetland for 8,000 Rhenish guilders.<ref>[http://www.ub.uib.no/avdeling/spes/diplom/1509.htm "Diplom fra Shetland datert 24.november 1509"] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110505033602/http://www.ub.uib.no/avdeling/spes/diplom/1509.htm|date=5 May 2011}}, Bergen University, (Norwegian), Retrieved 13 September 2009</ref> He had secured a clause in the contract which gave future kings of Norway the right to redeem the islands for a fixed sum of 210 kg of gold or 2,310 kg of silver. Several attempts were made during the 17th and 18th centuries to redeem the islands, without success.<ref>[http://universitas.uio.no/Arkiv/1996/16okt96/norsk.htm "Norsken som døde"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724185409/http://universitas.uio.no/Arkiv/1996/16okt96/norsk.htm |date=24 July 2011 }}. Universitas, Norsken som døde, (Norwegian), Retrieved 13 September 2009</ref>|group="opomba"}} Leta 1470 je William Sinclair, prvi grof Caithnessov, odstopil svoj naslov Jakobu III., naslednje leto pa je Severne otoke neposredno prevzela škotska krona, dejanje, ki ga je potrdil škotski parlament leta 1472. Kljub temu se je povezava Shetlandov z Norveško izkazala za trajno.{{#tag:ref|When Norway became independent again in 1906, the Shetland authorities sent a letter to King Haakon VII. in which they stated: "Today no 'foreign' flag is more familiar or more welcome in our voes and havens than that of Norway, and Shetlanders continue to look upon Norway as their mother-land, and recall with pride and affection the time when their forefathers were under the rule of the Kings of Norway".<ref name=Sch13/> |group="opomba"}} Od zgodnjega 15. stoletja naprej so Shetlandci svoje blago prodajali prek [[Hansa|Hanzeatske lige]] nemških trgovcev. Hansa bi kupovala ladje s soljenimi ribami, volno in maslo ter uvažala sol, tkanine, pivo in drugo blago. V poznem 16. stoletju in začetku 17. stoletja je prevladoval vpliv despota Roberta Stewarta, grofa Orkneyjskega, ki sta mu njegova polsestra Marija, kraljica Škotske, in njegov sin Patrick podelila otoke. Slednji je začel graditi grad Scalloway, vendar je po njegovem zaporu leta 1609 krona ponovno priključila Orkneye in Shetlande do leta 1643, ko ju je [[Karel I. Angleški]] podelil Williamu Douglasu, 7. grofu Mortonskemu. Te pravice so imeli Mortonovi do leta 1766, ko jih je prodal James Douglas, 14. grof Mortonski, Laurenceu Dundasu. === 18. in 19. stoletja === [[File:County Buildings, King Erik Street, Lerwick (geograph 5160230).jpg|thumb|250px|left|Zgradbe okrožja v Lerwicku, nekdanji sedež sveta okrožja Zetland]] Trgovanje s severnonemškimi mesti je trajalo do akta o uniji leta 1707, ko so visoke dajatve na sol nemškim trgovcem preprečile trgovanje s Shetlandi. Shetlandi so nato zašli v gospodarsko depresijo, saj lokalni trgovci niso bili tako vešči trgovanja s soljeno ribo. Vendar so nekateri lokalni trgovci nadaljevali tam, kjer so nemški trgovci končali in opremili svoje ladje za izvoz rib iz Shetlandov na celino. Za neodvisne kmete Shetlandov je to imelo negativne posledice, saj so morali zdaj loviti te trgovce.<ref name="Visit.Shetland.org history page">[http://visit.shetland.org/history "History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722122101/http://visit.shetland.org/history |date=22 July 2011 }}, visit.shetland.org, Retrieved 20 March 2011</ref> [[Črne koze]] so otoke prizadele v 17. in 18. stoletju (kot vso Evropo), a ko so po letu 1800 na voljo cepiva (''Smallpox vaccine''), se je zdravje izboljšalo. Otoke je zelo prizadela [[Višavska krompirjeva lakota|krompirjeva lakota]] leta 1846 in vlada je uvedla načrt pomoči za otoke pod poveljstvom kapitana Roberta Craigieja iz kraljeve mornarice, ki je ostal v Lerwicku, da bi nadziral projekt 1847–1852. V tem obdobju je Craigie naredil tudi veliko za izboljšanje in povečanje cest na otokih. Prebivalstvo se je povečalo na največ 31.670 leta 1861. Vendar je britanska vladavina imela ceno za številne običajne ljudi in trgovce. Navtične sposobnosti Shetlandcev je zahtevala kraljeva mornarica. Približno 3000 jih je služilo med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] od 1800 do 1815. Samo iz Fetlarja so v tem času odpeljali 120 mož, domov pa se jih je vrnilo le 20. Do poznega 19. stoletja je bilo 90 % vseh Shetlandov v lasti le 32 ljudi, med letoma 1861 in 1881 pa se je izselilo več kot 8000 Shetlandcev.<ref>[http://shetlopedia.com/Ursula_Smith Ursula Smith"] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110716054848/http://shetlopedia.com/Ursula_Smith|date=16 July 2011}}, Shetlopedia, Retrieved 12 October 2008</ref> S sprejetjem zakona o krošnjarskih posestvih (Škotska) leta 1886 je liberalni premier William Gladstone osvobodil krošnjarje izpod vladavine veleposestnikov. Zakon je omogočil tistim, ki so bili dejanski podložniki zemljišč, da postanejo lastniki lastnih majhnih kmetij. V tem času so nizozemski ribiči, ki so se tradicionalno vsako leto zbirali ob obali Shetlandov, da bi lovili sled, sprožili industrijo na otokih, ki je cvetela od leta 1880 do 1920-ih, ko so staleži rib začeli usihati. Proizvodnja je dosegla vrhunec leta 1905 z več kot milijonom sodov, od tega je bilo 708.000 izvoženih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.scottishherringhistory.uk/statistics/AnnualExport.html|title=Annual Statistics|website=scottishherringhistory.uk|access-date=28 April 2016|archive-date=8 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173546/http://www.scottishherringhistory.uk/statistics/AnnualExport.html|url-status=live}}</ref> Zakon o lokalni upravi (Škotska) iz leta 1889 je vzpostavil enoten sistem okrožnih svetov na Škotskem in prerazporedil meje številnih škotskih okrožij: Zetlandski okrožni svet, ki je bil ustanovljen leta 1890, je bil ustanovljen v okrožnih stavbah v Lerwicku. === 20. stoletje === [[File:Wind Bound Lerwick around 1880.jpg|thumb|250px|right|Popolnoma opremljena ladja ''Maella'' iz Osla v Bressay Soundu okoli leta 1922]] Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je veliko Shetlandcev služilo v Gordon Highlanders, nadaljnjih 3000 jih je služilo v trgovski mornarici in več kot 1500 v posebni lokalni mornariški rezervi. 10. eskadrilja križark je bila nameščena v Swarbacks Minn (vodni del južno od Muckle Roe) in v enem samem letu od marca 1917 je več kot 4500 ladij izplulo iz Lerwicka kot del sistema konvojev s spremstvom. Skupno so Shetlandi izgubili več kot 500 mož, kar je večji delež kot kateri koli drug del Britanije, v 1920-ih in 1930-ih pa je prišlo do nadaljnjih valov izseljevanja. [[File:Leif Larsen.jpg|thumb|left|200px|Leif "Shetland" Larsen, norveški vodja operacij ''Shetland Bus'' v drugi svetovni vojni, najbolj odlikovan zavezniški mornariški častnik v vojni]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Izvršni organ za posebne operacije jeseni 1940 ustanovil norveško pomorsko enoto z vzdevkom ''Shetland Bus'' z bazo najprej v Lunni in kasneje v Scallowayu za izvajanje operacij okoli obale Norveške. Zbranih je bilo približno 30 ribiških ladij, ki so jih uporabljali norveški begunci, Shetland Bus pa je izvajal tajne operacije, ki so prevažale obveščevalne agente, begunce, inštruktorje za odpor in vojaške zaloge. Opravil je več kot 200 potovanj po morju in Leif Larsen, najbolj odlikovan zavezniški mornariški častnik v vojni, jih je opravil 52.<ref name="scotsatwar">[http://www.scotsatwar.org.uk/AZ/shetlandbus.htm "The Shetland Bus"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110623134752/http://scotsatwar.org.uk/AZ/shetlandbus.htm|date=23 June 2011}}, scotsatwar.org.uk, Retrieved 23 March 2011</ref> V Sullom Voeju je bilo ustanovljenih tudi več letališč in lokacij RAF, več svetilnikov pa je bilo izpostavljenih sovražnim zračnim napadom. Zaloge nafte, odkrite v poznem 20. stoletju v morjih tako vzhodno kot zahodno od Shetlandov, so zagotovile prepotreben alternativni vir dohodka za otoke. Vzhodni Shetlandski bazen je ena od evropskih naftnih provinc. Zaradi prihodkov od nafte in kulturnih povezav z Norveško se je za kratek čas razvilo majhno gibanje Home Rule, ki je preoblikovalo ustavni položaj Shetlanda. Za vzor je videlo otok Man in shetlandske najbližje sosede, Ferske otoke, ki so bili avtonomno odvisni od Danske.<ref>Tallack, Malachy (2 April 2007) [http://www.newstatesman.com/blogs/malachy-tallack/2007/04/shetland-scotland-independence Fair Isle: Independence thinking] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130423193600/http://www.newstatesman.com/blogs/malachy-tallack/2007/04/shetland-scotland-independence |date=23 April 2013 }}, London, ''New Statesman''</ref> Leta 1961 je prebivalstvo znašalo 17.814.<ref name="shetland.gov.uk">{{navedi splet|url=https://www.shetland.gov.uk/OIOF/documents/CensusbyArea.pdf|title=Population of Shetland by Area based on Census|website=shetland.gov.uk|access-date=22 July 2019|archive-date=5 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170805180622/https://www.shetland.gov.uk/OIOF/documents/CensusbyArea.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170805180622/https://www.shetland.gov.uk/OIOF/documents/CensusbyArea.pdf |date=2017-08-05 }}</ref> == Opombe == {{sklici|30em|group="opomba"}} == Sklici == {{sklici|2}} === Reference === {{Refbegin|40em}} * Armit, I.; (2003), ''Towers in the North: The Brochs of Scotland'', Stroud, Tempus, {{ISBN|0-7524-1932-3}} * Ballin Smith, B. and Banks, I.; (ed. 2002), ''In the Shadow of the Brochs, the Iron Age in Scotland'', Stroud, Tempus, {{ISBN|0-7524-2517-X}} * Barrett, James H.; "The Norse in Scotland" in Brink, Stefan, (ed. 2008), ''The Viking World'', Abingdon, Routledge, {{ISBN|0-415-33315-6}} * Clapperton, Chalmers M.; (ed. 1983), ''Scotland: A New Study'', Newton Abbott, David & Charles * Gillen, Con; (2003), ''Geology and landscapes of Scotland'', Harpenden, Terra Publishing, {{ISBN|1-903544-09-2}} * James Graham-Campbell; (1999), ''Cultural Atlas of the Viking World'', Facts On File, {{ISBN|0-8160-3004-9}} * Fleming, Andrew; (2005), ''St. Kilda and the Wider World: Tales of an Iconic Island'', Windgather Press, {{ISBN|1-905119-00-3}} * Gammeltoft, Peder; (2010), "[http://www.medievalists.net/2011/01/18/shetland-and-orkney-island-names-%E2%80%93-a-dynamic-group/ Shetland and Orkney Island-Names – A Dynamic Group] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110723204137/http://www.medievalists.net/2011/01/18/shetland-and-orkney-island-names-%E2%80%93-a-dynamic-group/ |date=23 July 2011 }}", ''Northern Lights, Northern Words'', Selected Papers from the FRLSU Conference, Kirkwall 2009, edited by Robert McColl Millar * James Hunter; (2000), ''Last of the Free: A History of the Highlands and Islands of Scotland'', Edinburgh, Mainstream, {{ISBN|1-84018-376-4}} * Jones, Charles; (ed. 1997), ''The Edinburgh history of the Scots language'', Edinburgh University Press, {{ISBN|0-7486-0754-4}} * Keay, J. & Keay, J.; (1994), ''Collins Encyclopaedia of Scotland'', London, HarperCollins, {{ISBN|0-00-255082-2}} * Noble, Gordon; Poller, Tessa & Verrill, Lucy; (2008), ''Scottish Odysseys: The Archaeology of Islands'', Stroud, Tempus, {{ISBN|978-0-7524-4168-9}} * Omand, Donald; (ed. 2003), ''The Orkney Book'', Edinburgh, Birlinn, {{ISBN|1-84158-254-9}} * Nicolson, James R.; (1972), ''Shetland'', Newton Abbott, David & Charles * Sandnes, Berit; (2003), ''[http://www.spns.org.uk/Starafjall.pdf From Starafjall to Starling Hill: An investigation of the formation and development of Old Norse place-names in Orkney] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110322055708/http://www.spns.org.uk/Starafjall.pdf |date=22 March 2011 }}'', (pdf), Doctoral Dissertation, NTU Trondheim * Schei, Liv Kjørsvik; (2006), ''The Shetland Isles'', Grantown-on-Spey, Colin Baxter Photography, {{ISBN|978-1-84107-330-9}} * Scottish Natural Heritage, (2008), ''The Story of Hermaness National Nature Reserve'', Lerwick * Shetland Islands Council, (2005), [https://web.archive.org/web/20060214094833/http://www.shetland.gov.uk/council/documents/sins2005.pdf "Shetland In Statistics 2005"], (pdf), Economic Development Unit, Lerwick, Retrieved 19 March 2011 * Shetland Islands Council, (2010), [http://www.shetland.gov.uk/ "Shetland in Statistics 2010"], (pdf), Economic Development Unit, Lerwick, Retrieved 6 March 2011 * Thomson, William P. L.; (2008), ''The New History of Orkney'', Edinburgh, Birlinn, {{ISBN|978-1-84158-696-0}} * Turner, Val; (1998), ''Ancient Shetland'', London, B. T. Batsford/Historic Scotland, {{ISBN|0-7134-8000-9}} * William J. Watson; (1994), ''The Celtic Place-Names of Scotland'', Edinburgh, Birlinn, {{ISBN|1-84158-323-5}}, First published 1926. {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Shetland Islands}} {{Wikivoyage|Shetland Islands}} * {{curlie|Regional/Europe/United_Kingdom/Scotland/Shetland_Islands}} * [http://www.shetland.gov.uk/ Shetland Islands Council] * [https://www.shetland.org www.shetland.org] * [https://web.archive.org/web/20110202014617/http://shetlopedia.com/Main_Page shetlopedia.com, – The Online Shetland Encyclopedia] * [https://web.archive.org/web/20110929034225/http://www.hie.co.uk/common/handlers/download-document.ashx?id=da147745-a041-4eb8-b0be-e0499461465d HIE Area Profile – Shetland] (PDF file) from Highlands and Islands Enterprise * [http://www.shetlink.com/ Shetlink – Shetland's Online Community] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Shetland| ]] [[Kategorija:Geografija Škotske]] [[Kategorija:Otoki v Atlantskem oceanu]] [[Kategorija:Britansko otočje]] 75zqb1a4npl65fp59c6ubr5nn3vumc5 6683046 6683009 2026-05-30T16:21:15Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Shetlandski otoki | native_name = [[škotsko]] ''Shetland'', [[norveško]] ''Hjaltland'', [[škotska gelščina]] ''Sealtainn''{{#tag:ref|Shetland, v nasprotju s preostalim delom Škotske »nima tradicije galščine«.<ref>{{navedi novice|date=2016-02-02|title=Forcing Gaelic on our schools is wrong, says MSP|publisher=The Shetland Times|url=https://www.shetlandtimes.co.uk/2016/02/02/forcing-gaelic-on-our-schools-is-wrong-says-msp|access-date=2020-08-31|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031193720/https://www.shetlandtimes.co.uk/2016/02/02/forcing-gaelic-on-our-schools-is-wrong-says-msp|url-status=live}}</ref>|group="opomba"}} | native_name_lang = | sobriquet = | image_name = | image_size = 300px | image_caption = | image_map = Shetland UK relief location map.jpg | map_width = | map_caption = | map_relief = | etymology = | location = Atlantski ocean | type = | grid_reference = HU4363 | archipelago = [[Severni otoki]] | waterbody = | total_islands = 100 | major_islands = Mainland | area_km2 = 1466 | area_footnotes = | highest_mount = Ronas Hill | elevation_m = 450 m | Country_heading = | country = [[Škotska]] | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = Svet Shetlandskih otokov | country_capital_and_largest_city = Lerwick | country_largest_city_population = | demonym = | population = 22.920 | population_as_of = 2019 | density_km2 = 15 }} '''Shetlandski otoki''', imenovan tudi samo '''Shetland''', so [[otočje]] na [[Škotska|Škotskem]], ki leži med [[Orkneyjski otoki|Orkneyjskimi otoki]], [[Ferski otoki|Ferskimi otoki]] in [[Norveška|Norveško]]. So najsevernejša regija [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.]] Otoki ležijo približno 80&nbsp;km severovzhodno od Orkneyja, 170&nbsp;km od celinske Škotske in 220&nbsp;km zahodno od Norveške. Tvorijo del meje med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] na zahodu in [[Severno morje|Severnim morjem]] na vzhodu. Njihova skupna površina je 1466&nbsp;km²,<ref name=SIC4>Shetland Islands Council (2012) p. 4</ref> prebivalstvo pa je leta 2019 znašalo 22.920.<ref name=NRoS>{{navedi splet |title=Shetland Islands Council Area Profile|url=https://www.nrscotland.gov.uk/files/statistics/council-area-data-sheets/shetland-islands-council-profile.html|date=April 2020|publisher=National Records of Scotland|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20200505072906/https://www.nrscotland.gov.uk/files//statistics/council-area-data-sheets/shetland-islands-council-profile.html|archive-date=5 May 2020|access-date=2020-05-07}}</ref> Otoki sestavljajo Shetlandsko volilno enoto škotskega parlamenta. Lokalna oblast, Svet Shetlandskih otokov, je eno od 32 območij sveta na Škotskem. Upravno središče otokov, največje naselje in edino mesto je Lerwick, ki je glavno mesto Shetlanda od leta 1708, pred tem pa je bilo glavno mesto Scalloway. Otočje ima oceansko podnebje, kompleksno geologijo, razgibano obalo in veliko nizkih gričev. Največji otok, znan kot Mainland, ima površino 967&nbsp;km²<ref>Haswell-Smith (2004) p. 406</ref> in je peti največji otok na Britanskem otočju. Je eden od 16 naseljenih otokov v Shetlandu. Ljudje so na Shetlandih živeli že od [[mezolitik]]a. Znano je, da so bili [[Pikti]] prvotni prebivalci otokov pred nordijsko osvojitvijo in kasnejšo kolonizacijo v zgodnjem srednjem veku.<ref>{{navedi splet |last=Jennings |first=Stephen |date=2021-04-09 |title=In Depth – The Fate of the Picts in the Northern Isles |url=https://www.archaeologyshetland.org/post/in-depth-the-fate-of-the-picts-in-the-northern-isles |access-date=2022-08-18 |website=archaeologyshetland |language=en}}</ref> Med 10. in 15. stoletjem so bili otoki del [[Kraljevina Norveška|Kraljevine Norveške]], dokler niso bili priključeni [[Kraljevina Škotska|Kraljevini Škotski]] zaradi kraljevega spora, ki je vključeval plačilo dote.<ref>{{navedi splet |date=2015-02-20 |title=On this day 1472: Orkney and Shetland join Scotland |url=https://www.scotsman.com/arts-and-culture/day-1472-orkney-and-shetland-join-scotland-1512113 |access-date=2022-08-18 |website=www.scotsman.com |language=en}}</ref> Leta 1707, ko sta se Škotska in Anglija združili v [[Kraljevina Velika Britanija|Kraljevino Veliko Britanijo]], se je trgovina med Shetlandom in celinsko Severno Evropo zmanjšala. Odkritje [[nafta|nafte]] v Severnem morju v 1970-ih je znatno povečalo gospodarstvo Shetlanda, zaposlovanje in prihodke javnega sektorja.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Shepherd|first=Mike|title=Oil Strike North Sea: A first-hand history of North Sea oil.|publisher=Luath Press|year=2015}}</ref> Ribolov je bil vedno pomemben del otoškega gospodarstva. Lokalni način življenja odraža nordijsko dediščino otokov, vključno z ognjenimi festivali ''Up Helly Aa'' in močno glasbeno tradicijo, zlasti tradicionalnim slogom igranja na goslih. Skoraj vsa imena krajev na otokih so nordijskega izvora.<ref>{{navedi splet |title=Shetland Place Names {{!}} Shetland Heritage |url=https://www.shetland-heritage.co.uk/shetland-place-names |access-date=2022-08-18 |website=www.shetland-heritage.co.uk}}</ref> Otoki so dali različne proze in pesnike, ki so pogosto pisali v značilnem shetlandskem narečju. Številna območja na otokih so bila rezervirana za zaščito lokalne favne in flore, vključno s številnimi pomembnimi gnezdišči morskih ptic. Shetlandski poni in shetlandski ovčar sta dve dobro znani pasmi shetlandskih živali. Druge živali z lokalnimi pasmami so shetlandska ovca, krava, gos in raca. Shetlandski prašič ali ''grice'' je izumrl približno leta 1930. Geslo otokov, ki se pojavi na grbu Sveta, je ''Með lögum skal land byggja'' ('Po zakonu naj bo dežela zgrajena'). Besedna zveza je staronordijskega izvora in je omenjena v ''Njálsovi sagi'' in je bila verjetno izposojena iz provincialnih norveških zakonov, kot je zakon Frostathing. == Etimologija == [[File:Shetland2022OSM.png|thumb|right|Zemljevid Shetlanda]] Ime ''Shetland'' morda izhaja iz staronordijskih besed {{lang|non|hjalt}} ('ročaj') in {{lang|non|land}} ('dežela'). Druga možnost je, da je prvi zlog izpeljan iz imena starodavnega keltskega plemena.<ref>[http://fetlaraerial.com/2014/08/hjaltland-shetland-yet-land-1871/ Hjaltland – Shetland – ‘yet, land!” – 1871] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141227010841/http://fetlaraerial.com/2014/08/hjaltland-shetland-yet-land-1871/ |date=27 December 2014 }}, Jakobsen, Jakob, fetlaraerial.com. Retrieved 14 May 2015</ref> Leta 43 n. št. se je rimski avtor [[Pomponij Mela]] v svojem pisanju skliceval na sedem otokov, ki jih je imenoval {{lang|la|Haemodae}}. Leta 77 n. št. je [[Plinij Starejši]] te iste otoke imenoval ''Acmodae''. Učenjaki so sklepali, da se obe sklicevanji nanašata na otoke v skupini Shetland. Druga možna zgodnja pisna omemba otokov je [[Tacit]]ovo poročilo v ''knjigi Agricola'' leta 98. Potem ko je opisal rimsko odkritje in osvojitev Orkneyjev, je dodal, da je rimska flota videla 'tudi Thule'.{{#tag:ref|Watson (1926) is sure that Tacitus was referring to Shetland, although David Breeze (2002) is more sceptical. The name ''Thule'' was mentioned by Pytheas of Massilia when he described visiting Britain sometime between 322 and 285 BC, but it is unlikely he was referring to Shetland, because he also wrote that he believed Thule was a six-day sail north of Britain and a one-day sail from "the frozen sea".<ref name="Breeze">Breeze, David J. "The ancient geography of Scotland" in Smith and Banks (2002) pp. 11–13</ref><ref>Watson (1994) p. 7</ref>|group="opomba"}} V zgodnji irski literaturi se Shetland omenja kot ''Insi Catt'' - 'Otoki Cat' (kar pomeni otok, na katerem živi pleme Cat). To je bilo morda prednordijsko ime za otoke. ''Cat'' je bilo ime ljudstva Pictish, ki je zasedlo dele severne škotske celine (glej Kraljestvo Cat); njihovo ime je ohranjeno v imenih grofije Caithness in v škotskem gelskem imenu za Sutherland, ''Cataibh'', kar pomeni 'med Cati'.<ref>Watson (1994) p. 30</ref> Najstarejša znana različica sodobnega imena Shetland je '{{lang|la|Hetland}}; to lahko predstavlja ''Catland'', germanski jezik, ki mehča ''C-'' v ''H-'' v skladu z Grimmovim zakonom. Pojavlja se v pismu Haralda, grofa Orkneyja, Shetlanda in Caithnessa, pribl. 1190.<ref>Diplomatarium Norvegicum. p.2 [1190] {{lang|la|Dilectissimis amicis suis et hominibus Haraldus Orcardensis, Hetlandensis et Catanesie comes salutem.}} [https://archive.org/stream/diplomatariumno06bugggoog#page/n11/mode/2up/search/Hetlandensis archive.org]</ref> Do leta 1431 so se otoki po različnih vmesnih preobrazbah imenovali ''Hetland''. Možno je, da je k temu nordijskemu imenu prispeval piktski zvok 'cat'. V 16. stoletju se je Shetland imenoval {{lang|nrn|Hjaltland}}.[15][16] [Opomba 3] Postopoma je skandinavski nornski jezik, ki so ga prej govorili prebivalci otokov, nadomestilo šetlandsko narečje [[škotščina|škotščine]] in {{lang|nrn|Hjaltland}} je postal {{lang|sco|Ȝetland}}. Začetna črka je srednješkotska črka, ''yogh'', katere izgovorjava je skoraj enaka izvirnemu glasu Norn, /hj/. Ko je bila črka ''yogh'' opuščena, jo je pogosto nadomestila podobna črka ''z'' (ki je bila takrat običajno prevedena z zavihanim repom: ⟨ʒ⟩), torej {{lang|sco|Zetland}}, oblika, uporabljena v imenu pred -1975 okrožni svet.<ref>Jones (1997) p. 210</ref><ref>[http://shetlopedia.com/Zetland_County_Council "Zetland County Council"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110924222431/http://shetlopedia.com/Zetland_County_Council |date=24 September 2011}} shetlopedia.com. Retrieved 16 July 2009</ref> To je vir poštne številke ZE, ki se uporablja za Shetland. Večina posameznih otokov ima nordijska imena, čeprav so izpeljanke nekaterih nejasne in lahko predstavljajo prednordijska, piktska ali celo predkeltska imena ali elemente.<ref>Gammeltoft (2010) p. 19</ref> == Geografija in geologija == [[File:Lerwick from Staney Hill. - Remy Osman.jpg|thumb|left|250px|Lerwick je največje naselje Shetlanda]] [[File:Gulberwick IMG 3157 (20121529905).jpg|thumb|250px|left|Mainland, Shetland]] [[File:Baliasta and Baltasound from Houlland - geograph.org.uk - 921747.jpg|thumb|250px|left|Unst]] Shetlandi so približno 170&nbsp;km severno od Velike Britanije in 230&nbsp;km zahodno od [[Bergen|Bergna]] na Norveškem. Pokrivajo površino 1468&nbsp;km² in imajo obalo dolgo 2702&nbsp;km. Lerwick, glavno mesto in največje naselje, ima 6958 prebivalcev in približno polovica celotnega prebivalstva otočja, ki šteje 22.920 ljudi, živi znotraj 16&nbsp;km od mesta.<ref>[http://visit.shetland.org/lerwick "Visit Shetland"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722122259/http://visit.shetland.org/lerwick |date=22 July 2011 }}. Visit.Shetland.org Retrieved 25 December 2010</ref> Scalloway na zahodni obali, ki je bil glavno mesto do leta 1708, ima manj kot 1000 prebivalcev.<ref name="Shetland Islands Council 2010 p. 10">Shetland Islands Council (2010) p. 10</ref> Le 16 od približno 100 otokov je naseljenih. Glavni otok skupine je znan kot Mainland. Naslednji največji so Yell, Unst in Fetlar, ki ležijo na severu, ter Bressay in Whalsay, ki ležita na vzhodu. Vzhodna in Zahodna Burra, Muckle Roe, Papa Stour, Trondra in Vaila so manjši otoki zahodno od Mainlanda. Drugi naseljeni otoki so Foula 28&nbsp;km zahodno od Wallsa, Fair Isle 38&nbsp;km jugozahodno od Sumburgh Heada in Out Skerries na vzhodu.{{#tag:ref|Shetland Islands Council state there are 15 inhabited islands, and count East and West Burra, which are joined by a bridge, as a single unit. Out Skerries has two inhabited islands: Housay and Bruray.<ref name="SIC4"/>|group="opomba"}} Nenaseljeni otoki so Mousa, znan po [[Broh iz Mousa|Brohu iz Mouse]], najboljšem ohranjenem primeru železnodobnega [[broh (stolp)|broha]]; Noss vzhodno od Bressaya, ki je od leta 1955 nacionalni naravni rezervat; Otok St Ninian, povezan s Mainlandom z največjim aktivnim ''[[tombolo]]m'' v Združenem kraljestvu; in Out Stack, najsevernejša točka Britanskega otočja.<ref>Hansom, J.D. (2003) [http://www.jncc.gov.uk/pdf/gcrdb/gcrsiteaccount1930.pdf "St Ninian's Tombolo".] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081023201517/http://www.jncc.gov.uk/pdf/gcrdb/GCRsiteaccount1930.pdf|date=23 October 2008}} (pdf) Coastal Geomorphology of Great Britain. ''Geological Conservation Review''. Retrieved 13 March 2011</ref> Lokacija Shetlandov pomeni, da ponuja številne takšne zapise: Muness je najbolj severni grad v Združenem kraljestvu in Skaw najbolj severno naselje. [[File:Shetland geology map.png|thumb|right|250px|Geološka karta Shetlandov]] Geologija Shetlandov je kompleksna, s številnimi [[prelom (geologija)|prelomi]] in [[Guba (geologija)|gubami]]. Ti otoki so severna predstraža [[kaledonska orogeneza|kaledonske orogeneze]] in tam so izdanki [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]] iz lewisijskega, dalradijskega in moinskega obdobja s podobno zgodovino kot njihovi ekvivalenti na škotski celini. Obstajajo tudi nahajališča starega rdečega [[peščenjak]]a in vdori [[granit]]a. Najbolj značilna značilnost je ofiolit v Unstu in Fetlarju, ki je ostanek dna Japetovega oceana, sestavljen iz ultrabazičnega peridotita in gabra.<ref>Gillen (2003) pp. 90–91</ref> Velik del gospodarstva Shetlandov je odvisen od naftonosnih usedlin v okoliških morjih.<ref>Keay & Keay (1994) p. 867</ref> Geološki dokazi kažejo, da je okoli leta 6100 pr. n. št. [[cunami]], ki ga je povzročil Storegga Slide, prizadel Shetlande in zahodno obalo Norveške in morda ustvaril do 25 m visok val v predelih, kjer živi sodobno prebivalstvo.<ref>Smith, David [http://www.landforms.eu/shetland/Tsunami%20hazards.htm "Tsunami hazards"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720164303/http://www.landforms.eu/shetland/Tsunami%20hazards.htm |date=20 July 2011 }}, Fettes.com, Retrieved 7 March 2011</ref> Najvišja točka Shetlandov je hrib Ronas na 450 m. [[Pleistocen]]ske poledenitve so v celoti prekrile otoke. V tem obdobju se je Stanes of Stofast, 2000-tonski ledeniški [[balvan]], ustavil na vidnem vrhu hriba v Lunnastingu.<ref>Schei (2006) pp. 103–04</ref> Shetlandi imajo nacionalno slikovito območje, ki nenavadno vključuje številne ločene lokacije: Fair Isle, Foula, jugozahodno kopno (vključno z otoki Scalloway), Muckle Roe, Esha Ness, Fethaland in Herma Ness.<ref>{{navedi splet|url=https://sitelink.nature.scot/site/9148|title=Shetland National Scenic Area|publisher=NatureScot|access-date=7 October 2020|archive-date=15 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815093907/https://sitelink.nature.scot/site/9148|url-status=live}}</ref> Celotna površina, ki jo pokriva označba, je 41.833 ha, od tega je 26.347 ha morja (tj. pod oseko).<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.scot/Topics/Environment/Countryside/Heritage/Areas/maps|title=National Scenic Areas – Maps|publisher=SNH|date=2010-12-20|access-date=2018-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140337/http://www.gov.scot/Topics/Environment/Countryside/Heritage/Areas/maps|archive-date=12 June 2018|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140337/http://www.gov.scot/Topics/Environment/Countryside/Heritage/Areas/maps |date=2018-06-12 }}</ref> Oktobra 2018 je na Škotskem začela veljati zakonodaja, ki javnim organom preprečuje, da bi brez utemeljenega razloga prikazali Shetlande v ločenem polju na zemljevidih, kot je bila pogosto praksa. Zakonodaja zahteva, da so otoki »prikazani na način, ki natančno in sorazmerno predstavlja njihovo geografsko lokacijo glede na preostalo Škotsko«, tako da je jasno razvidna dejanska oddaljenost otokov od drugih območij.<ref>Islands (Scotland) Act 2018 section 17; {{navedi novice|title=Ban on putting Shetland in a box on maps comes into force|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-scotland-politics-45733111|work=BBC News|date=4 October 2018|access-date=4 October 2018|archive-date=4 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004030043/https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-scotland-politics-45733111|url-status=live}}</ref> === Podnebje === [[File:Starry Nights IMG 5868 (23146012374).jpg|thumb|left|250px|Aurora v Scatnessu]] Shetlandi imajo oceansko zmerno morsko podnebje (Köppen: ''Cfb''), ki meji na subpolarno podnebje, vendar zelo malo nad povprečjem poletnih temperatur, z dolgimi, a hladnimi zimami in kratkimi toplimi poletji. Podnebje je vse leto zmerno zaradi vpliva okoliških morij, s povprečnimi nizkimi nočnimi temperaturami januarja in februarja nekaj nad 1&nbsp;°C in povprečnimi visokimi dnevnimi temperaturami blizu 14&nbsp;°C julija in avgusta.<ref name="climatetemp">[https://www.shetland.climatemps.com/index.php "Shetland, Scotland Climate"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181118230502/https://www.shetland.climatemps.com/index.php|date=18 November 2018}} climatetemp.info, Retrieved 6 January 2018</ref> Najvišja zabeležena temperatura je bila 27,8&nbsp;°C 6. avgusta 1910 na Sumburgh Headu, najnižja pa −8,9&nbsp;°C januarja 1952 in 1959. Obdobje brez zmrzali lahko traja le tri mesece. V nasprotju s tem se na celinskih območjih bližnje Skandinavije na podobnih zemljepisnih širinah med poletjem in zimo pojavljajo bistveno večje temperaturne razlike, pri čemer so povprečne najvišje vrednosti običajnih julijskih dni primerljive z Lerwickovim rekordom vročine vseh časov, ki je okoli 23&nbsp;°C, nadalje ki prikazuje blažilni učinek Atlantskega oceana. Nasprotno pa so zime precej milejše od tistih, ki se pričakujejo v bližnjih celinskih območjih, celo primerljive z zimskimi temperaturami v mnogih delih Anglije in Walesa precej južneje. Splošni značaj podnebja je vetrovno in oblačno z vsaj 2&nbsp;mm dežja več kot 250 dni na leto. Povprečna letna količina padavin je 1003&nbsp;mm, pri čemer sta november in december najbolj vlažna meseca. Sneženje je običajno omejeno na obdobje od novembra do februarja in sneg le redko leži na tleh dlje kot en dan. Od aprila do avgusta pade manj dežja, čeprav v nobenem mesecu ne pade manj kot 50&nbsp;mm. Megla je poleti pogosta zaradi hladilnega učinka morja na blage južne tokove zraka. Zaradi zemljepisne širine otokov je v jasnih zimskih nočeh na nebu včasih mogoče videti [[severni sij]], medtem ko je poleti skoraj ves čas dnevna svetloba, stanje, ki je lokalno znano kot ''simmer dim''.<ref>[http://visit.shetland.org/climate "The Climate of Shetland"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120408081839/http://visit.shetland.org/climate |date=8 April 2012 }}, Visit Shetland, Retrieved 11 May 2012</ref> Letno svetlo sonce sije povprečno 1110 ur, oblačni dnevi pa so pogosti. == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Edmondston's Chickweed, Keen of Hamar CRW 2437.JPG|thumb|290px|right|[Šetlandsko mišje uho (''Cerastium nigrescens''), v rezervatu Keen of Hamar, Unst]] Shetlandi imajo tri narodne naravne rezervate, v kolonijah morskih ptic Hermaness in Noss ter v Keen of Hamar za ohranjanje serpentinitne flore. Obstaja še 81 mest posebnega znanstvenega pomena (Site of Special Scientific Interest – SSSI), ki pokrivajo 66 % ali več kopenskih površin otokov Fair Isle, Papa Stour, Fetlar, Noss in Foula. Mainland ima 45 ločenih območij.<ref name=SIC52>Shetland Islands Council (2010) p. 52</ref> === Rastlinstvo === Pokrajino na Shetlandih zaznamuje paša ovc, težke razmere pa so omejile skupno število rastlinskih vrst na približno 400. Domača drevesa, kot sta [[jerebika]] in [[jablana]], najdemo le na nekaj izoliranih mestih, kot so pečine in otoki Loch. Prevladujejo arktično-alpske rastline, divje rože, [[mah]] in [[lišaj]]i. Predvsem v zavetnih legah so v izobilju ''Scilla verna'', trpotec ''Plantago coronopus'', škotski sladki koren (''Ligusticum scoticum''), [[rožni koren]] in ''Silene uniflora''. Shetlandsko mišje uho (''Cerastium nigrescens'') je endemična cvetnica, ki jo najdemo le le tu. Prvič jo je leta 1837 zabeležil botanik Thomas Edmondston. Čeprav so o njej poročali z dveh drugih najdišč v 19. stoletju, trenutno raste samo na dveh serpentinitnih gričih na otoku Unst. Nacionalno redko rastlino ''Mertensia'' najdemo na več otokih, zabeležili pa so tudi briofit ''Thamnobryum alopecurum'' z britanskega rdečega seznama.<ref>Scott, W. and Palmer, R. (1987) ''The Flowering Plants and Ferns of the Shetland Islands''. Shetland Times. Lerwick.</ref> Morske alge do: ''Polysiphonia fibrillosa'' (Dillwyn) Sprengel in ''Polysiphonia atlantica Kapraun'' in J. Norris, ''Polysiphonia brodiaei'' (Dillwyn) Sprengel, ''Polysiphonia elongata'' (Hudson) Sprengel, ''Polysiphonia elongella'', Harvey.<ref>Maggs, C.A. and Hommersand, M.H. 1993. ''Seaweeds of the British Isles'', The Natural History Museum, London, {{ISBN|0-11-310045-0}}</ref> Shetlandski opičji cvet je edinstven za Shetlande in je mutacija ''Erythranthe'' ''(mimulus guttatus''), ki so ga na Shetlande prinesli v 19. stoletju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-40935666|title=Scientists discover a new flower of Shetland|last=Macdonald|first=Kenneth|date=16 August 2017|work=BBC News|access-date=23 August 2017|archive-date=19 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170819172502/http://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-40935666|url-status=live}}</ref> === Živalstvo === [[File:Puffin Party IMG 3348 (19674441423).jpg|thumb|290px|Atlantski mormon na Shetlandskih otokih]] Shetlandi imajo številne kolonije morskih ptic. Ptice, ki jih najdemo na otokih, so atlantski [[Mormon (ptič)|mormon]], [[strakoš]], rdečegrli slapnik, strmoglavec in [[velika govnačka]] (lokalno imenovana ''bonxie'').<ref name="SNH 2008 p. 16">SNH (2008) p. 16</ref> Zabeležene so bile tudi številne redkosti, vključno falklandski albatros in snežna gos. En sam par snežnih sov je gnezdil v Fetlarju od 1967 do 1975.<ref name="Guinn">{{navedi knjigo|editor=McFarlan, D.|year=1991|title=The Guinness Book of Records|location=Enfield|publisher=Guinness Publishing|page=35}}</ref><ref>[http://www.nature-shetland.co.uk/index.htm "Home"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726013401/http://www.nature-shetland.co.uk/index.htm|date=26 July 2011}}, Nature in Shetland, Retrieved 12 March 2011</ref> ''Troglodytes troglodytes zetlandicus'', ''Troglodytes troglodytes fridariensis'' in shetlandski škorec so podvrste, endemične za Shetlande.<ref>Williamson, Kenneth (1951) [https://archive.today/20120605021225/http://www3.interscience.wiley.com/journal/119785912/abstract "The wrens of Fair Isle]", ''Ibis'' '''93'''(4): pp. 599–601, Retrieved 12 March 2011</ref> Obstajajo tudi populacije različnih barjanskih ptic, kot so [[veliki škurh]], [[priba]], [[kozica]] in zlata prosenka.<ref>SNH (2008) p. 10</ref> Eden prvih [[ornitolog]]ov, ki je pisal o bogastvu ptičjega sveta na Shetlandih, je bil Edmund Selous (1857–1934) v svoji knjigi ''The Bird Watcher in the Shetlands'' (1905).<ref name=selous>{{cite wikisource|last=Selous|first=Edmund|title=The Bird Watcher in the Shetlands|year=1905}}</ref> Obširno je pisal o galebih in čigrah, bodičastih govnačkah, črni njorki in mnogih drugih pticah (in tjulnjih) na otokih. Geografska izolacija in nedavna ledeniška zgodovina Shetlandov sta povzročili osiromašeno favno sesalcev, rjava podgana in hišna miš pa sta dve od samo treh vrst glodavcev, ki so prisotni na otokih. Shetlandska miš je tretja in četrta endemična podvrsta otočja, od katere obstajajo tri različice v Yellu, Fouli in Fair Isleu. So različice ''Apodemus sylvaticus'' in arheološki dokazi kažejo, da je bila ta vrsta prisotna v srednji železni dobi (okoli 200 pr. n. št. do 400 n. št.). Možno je, da je bil ''Apodemus'' prinesen z Orkneyjev, kjer je populacija obstajala vsaj od bronaste dobe.<ref>{{cite journal|last1=Nicholson|first1=R.A.|last2=Barber|first2=P.|last3=Bond|first3=J.M.|year=2005|title=New Evidence for the Date of Introduction of the House Mouse, ''Mus musculus domesticus'', Schwartz & Schwartz, and the Field Mouse, ''Apodemus sylvaticus'' (L.) to Shetland|journal=Environmental Archaeology |volume=10|issue=2|pages=143–151|doi=10.1179/env.2005.10.2.143|s2cid=83897428}}</ref> === Udomačene živali === [[File:Chilling Out MG 9137 (34618081391).jpg|thumb|290px|Shetlandski poniji]] Obstaja vrsta avtohtonih pasem, med katerimi je verjetno najbolj znan majhen [[šetlandski poni]], ki je pomemben del shetlandske kmečke tradicije. Prvi pisni zapis o poniju je bil leta 1603 v sodnih knjigah Shetlandov in je zaradi svoje velikosti najmočnejši od vseh pasem konj.<ref name="spsbs">[http://www.shetlandponystudbooksociety.co.uk/ "Breed History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120101094954/http://www.shetlandponystudbooksociety.co.uk/ |date=1 January 2012 }}, Shetland Pony Studbook Society, Retrieved 11 May 2012</ref> Drugi so [[šetlandski ovčar]] ali ''Sheltie'', ogroženo šetlandsko govedo<ref>[http://shetlandcattle.org.uk/ "Home"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110827042359/http://shetlandcattle.org.uk/ |date=27 August 2011 }}, Shetland Cattle Breeders Association, Retrieved 20 July 2009</ref> in šetlandska gos<ref>{{navedi splet|url=http://www.feathersite.com/Poultry/Geese/BRKShetland.html|title=Shetland Geese|publisher=feathersite.com|access-date=22 October 2008|archive-date=17 September 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080917075346/http://www.feathersite.com/Poultry/Geese/BRKShetland.html|url-status=live}}</ref><ref>[http://www.albc-usa.org/cpl/waterfowl/shetland.html "Shetland Goose"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110818174452/http://www.albc-usa.org/cpl/waterfowl/shetland.html |date=18 August 2011 }}, American Livestock Breeds Conservancy, Retrieved 20 July 2009</ref> ter šetlandska ovca, ki naj bi izvirala pred letom 1000 našega štetja.<ref>[http://www.sheep101.info/breedsS.html#Shetland "Sheep Breeds — S–St"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721232948/http://www.sheep101.info/breedsS.html#Shetland |date=21 July 2011 }}, Sheep101.info, Retrieved 1 May 2009</ref> Grice je bila pasma napol udomačenih prašičev, ki je imela navado napadati jagnjeta. Izumrla je nekje med sredino 19. stoletja in 1930-imi.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/scotland/north_east/6155172.stm|title=Extinct Island Pig Spotted Again|publisher=BBC News Online|date=17 November 2006|access-date=1 January 2007|archive-date=14 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130314163713/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/north_east/6155172.stm|url-status=live}}</ref> == Prazgodovina == [[File:Jarlshof 20080821 - aisled roundhouse and broch.jpg|thumb|left|250px|Ohranjene ruševine krmarnice in brocha v Jarlshofu, opisane kot »eno najimenitnejših arheoloških najdišč, ki so jih kdaj izkopali na Britanskem otočju«.<ref name=jarl>[http://www.shetland-heritage.co.uk/brochures/area_pages/south_mainland/jarlshof_&_scatness.htm " Jarlshof & Scatness"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090710040406/http://www.shetland-heritage.co.uk/brochures/area_pages/south_mainland/jarlshof_%26_scatness.htm |date=10 July 2009 }} shetland-heritage.co.uk, Retrieved 2 August 2008</ref>]] Zaradi prakse gradnje iz kamna na skoraj brezlesnih otokih, ki sega vsaj v zgodnji [[neolitik]], so Shetlandi izjemno bogati s fizičnimi ostanki prazgodovinskih obdobij in tam je več kot 5000 arheoloških najdišč.<ref>Turner (1998), p. 18</ref> Najdišče midden v West Voeju na južni obali Mainlanda, datirano v 4320–4030 pr. n. št., je zagotovilo prve dokaze o mezolitskih človeških dejavnostih v Shetlandu.<ref>Melton, Nigel D., "West Voe: A Mesolithic-Neolithic Transition Site in Shetland" in Noble ''et al'' (2008), pp. 23, 33</ref><ref>Melton, N. D. & Nicholson R. A. (March 2004) [http://antiquity.ac.uk/Projgall/nicholson/ "The Mesolithic in the Northern Isles: the preliminary evaluation of an oyster midden at West Voe, Sumburgh, Shetland, U.K."] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110628175702/http://antiquity.ac.uk/Projgall/nicholson/|date=28 June 2011}} ''Antiquity'' '''78''' No 299</ref> Isto najdišče zagotavlja datume zgodnje neolitske dejavnosti in najdbe v Scord of Brouster v Wallsu so datirane v 3400 pr. n. št.{{#tag:ref|The Scord of Brouster site includes a cluster of six or seven walled fields and three stone circular houses that contains the earliest hoe-blades found so far in Scotland.<ref>Fleming (2005) p. 47, quoting Clarke, P.A. (1995) ''Observations of Social Change in Prehistoric Orkney and Shetland based on a Study of the Types and Context of Coarse Stone Artefacts'', M. Litt. thesis, University of Glasgow</ref>|group="opomba"}} »Shetlandski noži« so kamnita orodja iz tega obdobja, narejena iz felzita iz Northmavina. Odlomki lončenine, najdeni na pomembnem najdišču [[Jarlshof]], prav tako kažejo, da je bila tam neolitska dejavnost, čeprav je bila glavna naselbina iz bronaste dobe.<ref>Nicolson (1972) pp. 33–35</ref> To vključuje kovačnico, skupino prostorov za mletje in poznejši broh (suhozidna votla struktura). Najdišče je zagotovilo dokaze o bivanju v različnih fazah vse do časov [[Vikingi|Vikingov]].<ref>Kirk, William "Prehistoric Scotland: The Regional Dimension" in Clapperton (1983) p. 106</ref> Pete v obliki možicev so slog komornih grobnic, edinstven za Shetland, s posebej velikim primerom v Vementryju. V [[železna doba|železni dobi]] so bile postavljene številne brohe. Poleg Mouse obstajajo pomembne ruševine v Clickiminu, Culswicku, [[Old Scatnessu]] in West Burrafirthu, čeprav sta njihov izvor in namen sporna. Poznejši železnodobni prebivalci severnih otokov so bili verjetno [[Pikti]], čeprav je zgodovinskih zapisov malo. Hunter (2000) v zvezi s piktskim kraljem Brideijem I. v 6. stoletju našega štetja pravi: »Kar zadeva Shetland, Orkney, Skye in Zahodne otoke, njihovi prebivalci, za katere se zdi, da je bila večina Piktov po kulturi in govoru v tem čas, verjetno šteli Bridei za precej oddaljeno prisotnost.«<ref>Hunter (2000) pp. 44, 49</ref> Leta 2011 se je skupno območje ''The Crucible of Iron Age Shetland'' (Zenit železnodobnih Shetlandov), vključno z Brochom iz Mouse, Old Scatness in Jarlshofom, pridružilo poskusnemu seznamu območij Unescove svetovne dediščine Združenega kraljestva.<ref>[http://www.culture.gov.uk/news/media_releases/7220.aspx "From Chatham to Chester and Lincoln to the Lake District — 38 UK places put themselves forward for World Heritage status"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100713142554/http://www.culture.gov.uk/news/media_releases/7220.aspx |date=13 July 2010 }} (7 July 2010) Department for Culture, Media and Sport, Retrieved 7 March 2011</ref> == Zgodovina == === Skandinavska kolonizacija === [[File:Shetland (boxed) with surrounding lands.png|thumb|250px|right|Shetland (obrobljeno) glede na okoliška ozemlja, vključno z Norveško (na vzhodu), Ferskimi otoki (na severozahodu) ter Orkneyjem in preostalim Britanskim otočjem (na jugozahodu).]] [[File:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|thumb|250px|alt=Stran iz iluminiranega rokopisa prikazuje dve moški podobi. Na levi strani sedi moški z rdečo krono, na desni strani pa ima stoječi moški dolge svetle lase. Njuni desni roki sta sklenjeni|Podoba ''Flateyjarbóka'' iz 14. stoletja Haralda Lepolasega (desno, s svetlimi lasmi), ki je prevzel nadzor nad Hjaltlandom ok. 875]] Širjenje prebivalstva v Skandinaviji je privedlo do pomanjkanja razpoložljivih virov in obdelovalne zemlje ter privedlo do obdobja vikinške ekspanzije, tako da so Norvežani postopoma preusmerili svojo pozornost s plenjenja na invazijo.<ref>Graham-Campbell (1999) p. 38</ref> Shetland je bil koloniziran v poznem 8. in 9. stoletju, usoda obstoječega domorodnega prebivalstva Piktov pa je negotova. Sodobni Shetlandci še vedno ohranjajo nordijsko DNK s številnimi družinskimi drevesi, ki prikazujejo nordijski patronimični sistem (''-sson''/sin, ''-dottir''/hči). Sodobne študije DNK, kot je ''Viking Health Study'', so zelo napačne, saj zajemajo le majhen del populacije.<ref name="Gilbert">Gilbert, E ''et al'' (2019) [https://www.pnas.org/content/116/38/19064 "The genetic landscape of Scotland and the Isles"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201103132314/https://www.pnas.org/content/116/38/19064 |date=3 November 2020 }}, Retrieved 11 September 2020</ref> [[Vikingi]] so nato otoke uporabili kot izhodišče za piratske pohode na Norveško in obale celinske Škotske. Kot odgovor je norveški kralj [[Harald I. Halfdansson|Harald Hårfagre]] (Harald Lepolasi) leta 875 priključil Severne otoke (vključno z Orkneyji in Shetlandi). Rognvald Eysteinsson je od Haralda prejel Orkneyje in Shetlande kot grofovstvo kot odškodnino za smrt njegovega sina v bitki na Škotskem in nato predal grofovstvo svojemu bratu Sigurdu Mogočnemu.<ref>Thomson (2008) p. 24</ref> Otoki so se v poznem 10. stoletju spreobrnili v krščanstvo. Kralj [[Olaf I. Tryggvason]] je med obiskom Orkneyjev poklical velmoža Sigurda Mogočnega in rekel: »Ukažem, da se krstiš ti in vsi tvoji podaniki. Če zavrneš, te bom dal ubiti na mestu in prisežem, da bom opustošil vse otok z ognjem in jeklom«. Ni presenetljivo, da se je Sigurd strinjal in otoki so v hipu postali krščanski. Nenavadno, iz ok. od leta 1100 dalje so bili nordijski velmožje dolžni zvestobo tako Norveški kot škotski kroni s svojimi posestmi kot grofje Caithnessovi.<ref>Crawford, Barbara E. "Orkney in the Middle Ages" in Omand (2003) p. 64</ref> Leta 1194, ko je bil Harald Maddadsson grof Orkneyski in Shetlandski, je izbruhnil upor proti norveškemu kralju [[Sverre I. Norveški|Sverreju Sigurdssonu]]. Eyjarskeggjar ("Otoški bradači") so odpluli proti Norveški, vendar so bili poraženi v bitki pri Florvågu blizu Bergna. Po zmagi je kralj Sverre postavil Shetlande pod neposredno norveško oblast, kar je trajalo skoraj dve stoletji.<ref name="Sch13">Schei (2006) p. 13</ref><ref>Nicolson (1972) p. 43</ref> === Povečano zanimanje Škotske === Od sredine 13. stoletja naprej so si škotski monarhi vedno bolj prizadevali prevzeti nadzor nad otoki, ki obdajajo njihova morja. Proces je resno začel [[Aleksander II. Škotski|Aleksander II.]], nadaljeval pa ga je njegov naslednik [[Aleksander III. Škotski|Aleksander III.]] Ta strategija je sčasoma privedla do invazije [[Haakon IV. Haakonsson|Haakona IV. Haakonssona]], norveškega kralja, na Škotsko. Njegova flota se je zbrala v Bressay Soundu, preden je odplula proti Škotski. Po zastoju v bitki pri Largsu se je Haakon umaknil na Orkney, kjer je decembra 1263 umrl, na smrtni postelji pa so ga zabavale recitacije sag. Njegova smrt je ustavila kakršno koli nadaljnjo norveško ekspanzijo na Škotskem in po tej nesrečni ekspediciji so bili [[Hebridi]] in [[Man]] predani Kraljevini Škotski kot rezultat Perthske pogodbe iz leta 1266, čeprav so Škoti priznali nadaljnjo norveško suverenost nad Orkneyji in Shetlandi.<ref>Hunter (2000) pp. 106–111</ref><ref>Barrett (2008) p. 411</ref><ref>[http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/manxsoc/msvol04/v3p210.htm "Agreement between Magnus IV and Alexander III, 1266"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110611112125/http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/manxsoc/msvol04/v3p210.htm |date=11 June 2011 }} ''Manx Society'' '''IV, VII & IX''', isleofman.com, Retrieved 23 March 2011</ref> === Prevzem s strani Škotske === [[File:James III and Margaret of Denmark.jpg|thumb|250px|alt=Slika na strani v stari knjigi. Moški na levi nosi hlačne nogavice in tuniko z motivom leva ter drži meč in žezlo. Ženska na desni nosi obleko s heraldičnim motivom, obrobljenim s hermelinom, v eni roki nosi bodiko in v drugi žezlo. Stojijo na zeleni površini nad legendo v škotskem jeziku, ki se začne z ''James the Thrid of Nobil Memorie ...'' (sic) in ugotavlja, da se je »poročil s hčerko kralja Danske«.|Jakob III. in Margareta Danska, čigar zaroka je privedla do prehoda Shetlandov iz Norveške v Škotsko]] V 14. stoletju so Orkneyji in Shetlandi ostali norveška posest, vendar je škotski vpliv naraščal. Jon Haraldsson, ki je bil umorjen v Thursu leta 1231, je bil zadnji v neprekinjeni liniji nordijskih ''jarlov'', nato pa so bili grofi škotski plemiči iz hiš Angus in St Clair. Po smrti [[Haakon VI. Norveški|Haakona VI.]] leta 1380 je Norveška sklenila politično unijo z Dansko, po kateri je zanimanje kraljeve hiše za otoke upadlo. Leta 1469 je [[Kristjan I. Danski|Kristjan I.]] v vlogi norveškega kralja obljubil Shetlande kot jamstvo za plačilo dote svoje hčere Margarete, zaročene s Jakobom III. Škotskim. Ker denar ni bil nikoli plačan, je povezava s škotsko krono postala trajna.{{#tag:ref|Apparently without the knowledge of the Norwegian {{lang|no|Rigsraadet}} (Council of the Realm), Christian pawned Orkney for 50,000 Rhenish guilders. On 28 May 1470, he also pawned Shetland for 8,000 Rhenish guilders.<ref>[http://www.ub.uib.no/avdeling/spes/diplom/1509.htm "Diplom fra Shetland datert 24.november 1509"] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110505033602/http://www.ub.uib.no/avdeling/spes/diplom/1509.htm|date=5 May 2011}}, Bergen University, (Norwegian), Retrieved 13 September 2009</ref> He had secured a clause in the contract which gave future kings of Norway the right to redeem the islands for a fixed sum of 210 kg of gold or 2,310 kg of silver. Several attempts were made during the 17th and 18th centuries to redeem the islands, without success.<ref>[http://universitas.uio.no/Arkiv/1996/16okt96/norsk.htm "Norsken som døde"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724185409/http://universitas.uio.no/Arkiv/1996/16okt96/norsk.htm |date=24 July 2011 }}. Universitas, Norsken som døde, (Norwegian), Retrieved 13 September 2009</ref>|group="opomba"}} Leta 1470 je William Sinclair, prvi grof Caithnessov, odstopil svoj naslov Jakobu III., naslednje leto pa je Severne otoke neposredno prevzela škotska krona, dejanje, ki ga je potrdil škotski parlament leta 1472. Kljub temu se je povezava Shetlandov z Norveško izkazala za trajno.{{#tag:ref|When Norway became independent again in 1906, the Shetland authorities sent a letter to King Haakon VII. in which they stated: "Today no 'foreign' flag is more familiar or more welcome in our voes and havens than that of Norway, and Shetlanders continue to look upon Norway as their mother-land, and recall with pride and affection the time when their forefathers were under the rule of the Kings of Norway".<ref name=Sch13/> |group="opomba"}} Od zgodnjega 15. stoletja naprej so Shetlandci svoje blago prodajali prek [[Hansa|Hanzeatske lige]] nemških trgovcev. Hansa bi kupovala ladje s soljenimi ribami, volno in maslo ter uvažala sol, tkanine, pivo in drugo blago. V poznem 16. stoletju in začetku 17. stoletja je prevladoval vpliv despota Roberta Stewarta, grofa Orkneyjskega, ki sta mu njegova polsestra Marija, kraljica Škotske, in njegov sin Patrick podelila otoke. Slednji je začel graditi grad Scalloway, vendar je po njegovem zaporu leta 1609 krona ponovno priključila Orkneye in Shetlande do leta 1643, ko ju je [[Karel I. Angleški]] podelil Williamu Douglasu, 7. grofu Mortonskemu. Te pravice so imeli Mortonovi do leta 1766, ko jih je prodal James Douglas, 14. grof Mortonski, Laurenceu Dundasu. === 18. in 19. stoletja === [[File:County Buildings, King Erik Street, Lerwick (geograph 5160230).jpg|thumb|250px|left|Zgradbe okrožja v Lerwicku, nekdanji sedež sveta okrožja Zetland]] Trgovanje s severnonemškimi mesti je trajalo do akta o uniji leta 1707, ko so visoke dajatve na sol nemškim trgovcem preprečile trgovanje s Shetlandi. Shetlandi so nato zašli v gospodarsko depresijo, saj lokalni trgovci niso bili tako vešči trgovanja s soljeno ribo. Vendar so nekateri lokalni trgovci nadaljevali tam, kjer so nemški trgovci končali in opremili svoje ladje za izvoz rib iz Shetlandov na celino. Za neodvisne kmete Shetlandov je to imelo negativne posledice, saj so morali zdaj loviti te trgovce.<ref name="Visit.Shetland.org history page">[http://visit.shetland.org/history "History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722122101/http://visit.shetland.org/history |date=22 July 2011 }}, visit.shetland.org, Retrieved 20 March 2011</ref> [[Črne koze]] so otoke prizadele v 17. in 18. stoletju (kot vso Evropo), a ko so po letu 1800 na voljo cepiva (''Smallpox vaccine''), se je zdravje izboljšalo. Otoke je zelo prizadela [[Višavska krompirjeva lakota|krompirjeva lakota]] leta 1846 in vlada je uvedla načrt pomoči za otoke pod poveljstvom kapitana Roberta Craigieja iz kraljeve mornarice, ki je ostal v Lerwicku, da bi nadziral projekt 1847–1852. V tem obdobju je Craigie naredil tudi veliko za izboljšanje in povečanje cest na otokih. Prebivalstvo se je povečalo na največ 31.670 leta 1861. Vendar je britanska vladavina imela ceno za številne običajne ljudi in trgovce. Navtične sposobnosti Shetlandcev je zahtevala kraljeva mornarica. Približno 3000 jih je služilo med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] od 1800 do 1815. Samo iz Fetlarja so v tem času odpeljali 120 mož, domov pa se jih je vrnilo le 20. Do poznega 19. stoletja je bilo 90 % vseh Shetlandov v lasti le 32 ljudi, med letoma 1861 in 1881 pa se je izselilo več kot 8000 Shetlandcev.<ref>[http://shetlopedia.com/Ursula_Smith Ursula Smith"] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110716054848/http://shetlopedia.com/Ursula_Smith|date=16 July 2011}}, Shetlopedia, Retrieved 12 October 2008</ref> S sprejetjem zakona o krošnjarskih posestvih (Škotska) leta 1886 je liberalni premier William Gladstone osvobodil krošnjarje izpod vladavine veleposestnikov. Zakon je omogočil tistim, ki so bili dejanski podložniki zemljišč, da postanejo lastniki lastnih majhnih kmetij. V tem času so nizozemski ribiči, ki so se tradicionalno vsako leto zbirali ob obali Shetlandov, da bi lovili sled, sprožili industrijo na otokih, ki je cvetela od leta 1880 do 1920-ih, ko so staleži rib začeli usihati. Proizvodnja je dosegla vrhunec leta 1905 z več kot milijonom sodov, od tega je bilo 708.000 izvoženih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.scottishherringhistory.uk/statistics/AnnualExport.html|title=Annual Statistics|website=scottishherringhistory.uk|access-date=28 April 2016|archive-date=8 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173546/http://www.scottishherringhistory.uk/statistics/AnnualExport.html|url-status=live}}</ref> Zakon o lokalni upravi (Škotska) iz leta 1889 je vzpostavil enoten sistem okrožnih svetov na Škotskem in prerazporedil meje številnih škotskih okrožij: Zetlandski okrožni svet, ki je bil ustanovljen leta 1890, je bil ustanovljen v okrožnih stavbah v Lerwicku. === 20. stoletje === [[File:Wind Bound Lerwick around 1880.jpg|thumb|250px|right|Popolnoma opremljena ladja ''Maella'' iz Osla v Bressay Soundu okoli leta 1922]] Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je veliko Shetlandcev služilo v Gordon Highlanders, nadaljnjih 3000 jih je služilo v trgovski mornarici in več kot 1500 v posebni lokalni mornariški rezervi. 10. eskadrilja križark je bila nameščena v Swarbacks Minn (vodni del južno od Muckle Roe) in v enem samem letu od marca 1917 je več kot 4500 ladij izplulo iz Lerwicka kot del sistema konvojev s spremstvom. Skupno so Shetlandi izgubili več kot 500 mož, kar je večji delež kot kateri koli drug del Britanije, v 1920-ih in 1930-ih pa je prišlo do nadaljnjih valov izseljevanja. [[File:Leif Larsen.jpg|thumb|left|200px|Leif "Shetland" Larsen, norveški vodja operacij ''Shetland Bus'' v drugi svetovni vojni, najbolj odlikovan zavezniški mornariški častnik v vojni]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Izvršni organ za posebne operacije jeseni 1940 ustanovil norveško pomorsko enoto z vzdevkom ''Shetland Bus'' z bazo najprej v Lunni in kasneje v Scallowayu za izvajanje operacij okoli obale Norveške. Zbranih je bilo približno 30 ribiških ladij, ki so jih uporabljali norveški begunci, Shetland Bus pa je izvajal tajne operacije, ki so prevažale obveščevalne agente, begunce, inštruktorje za odpor in vojaške zaloge. Opravil je več kot 200 potovanj po morju in Leif Larsen, najbolj odlikovan zavezniški mornariški častnik v vojni, jih je opravil 52.<ref name="scotsatwar">[http://www.scotsatwar.org.uk/AZ/shetlandbus.htm "The Shetland Bus"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110623134752/http://scotsatwar.org.uk/AZ/shetlandbus.htm|date=23 June 2011}}, scotsatwar.org.uk, Retrieved 23 March 2011</ref> V Sullom Voeju je bilo ustanovljenih tudi več letališč in lokacij RAF, več svetilnikov pa je bilo izpostavljenih sovražnim zračnim napadom. Zaloge nafte, odkrite v poznem 20. stoletju v morjih tako vzhodno kot zahodno od Shetlandov, so zagotovile prepotreben alternativni vir dohodka za otoke. Vzhodni Shetlandski bazen je ena od evropskih naftnih provinc. Zaradi prihodkov od nafte in kulturnih povezav z Norveško se je za kratek čas razvilo majhno gibanje Home Rule, ki je preoblikovalo ustavni položaj Shetlanda. Za vzor je videlo otok Man in shetlandske najbližje sosede, Ferske otoke, ki so bili avtonomno odvisni od Danske.<ref>Tallack, Malachy (2 April 2007) [http://www.newstatesman.com/blogs/malachy-tallack/2007/04/shetland-scotland-independence Fair Isle: Independence thinking] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130423193600/http://www.newstatesman.com/blogs/malachy-tallack/2007/04/shetland-scotland-independence |date=23 April 2013 }}, London, ''New Statesman''</ref> Leta 1961 je prebivalstvo znašalo 17.814.<ref name="shetland.gov.uk">{{navedi splet|url=https://www.shetland.gov.uk/OIOF/documents/CensusbyArea.pdf|title=Population of Shetland by Area based on Census|website=shetland.gov.uk|access-date=22 July 2019|archive-date=5 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170805180622/https://www.shetland.gov.uk/OIOF/documents/CensusbyArea.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170805180622/https://www.shetland.gov.uk/OIOF/documents/CensusbyArea.pdf |date=2017-08-05 }}</ref> == Opombe == {{sklici|30em|group="opomba"}} == Sklici == {{sklici|2}} === Reference === {{Refbegin|40em}} * Armit, I.; (2003), ''Towers in the North: The Brochs of Scotland'', Stroud, Tempus, {{ISBN|0-7524-1932-3}} * Ballin Smith, B. and Banks, I.; (ed. 2002), ''In the Shadow of the Brochs, the Iron Age in Scotland'', Stroud, Tempus, {{ISBN|0-7524-2517-X}} * Barrett, James H.; "The Norse in Scotland" in Brink, Stefan, (ed. 2008), ''The Viking World'', Abingdon, Routledge, {{ISBN|0-415-33315-6}} * Clapperton, Chalmers M.; (ed. 1983), ''Scotland: A New Study'', Newton Abbott, David & Charles * Gillen, Con; (2003), ''Geology and landscapes of Scotland'', Harpenden, Terra Publishing, {{ISBN|1-903544-09-2}} * James Graham-Campbell; (1999), ''Cultural Atlas of the Viking World'', Facts On File, {{ISBN|0-8160-3004-9}} * Fleming, Andrew; (2005), ''St. Kilda and the Wider World: Tales of an Iconic Island'', Windgather Press, {{ISBN|1-905119-00-3}} * Gammeltoft, Peder; (2010), "[http://www.medievalists.net/2011/01/18/shetland-and-orkney-island-names-%E2%80%93-a-dynamic-group/ Shetland and Orkney Island-Names – A Dynamic Group] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110723204137/http://www.medievalists.net/2011/01/18/shetland-and-orkney-island-names-%E2%80%93-a-dynamic-group/ |date=23 July 2011 }}", ''Northern Lights, Northern Words'', Selected Papers from the FRLSU Conference, Kirkwall 2009, edited by Robert McColl Millar * James Hunter; (2000), ''Last of the Free: A History of the Highlands and Islands of Scotland'', Edinburgh, Mainstream, {{ISBN|1-84018-376-4}} * Jones, Charles; (ed. 1997), ''The Edinburgh history of the Scots language'', Edinburgh University Press, {{ISBN|0-7486-0754-4}} * Keay, J. & Keay, J.; (1994), ''Collins Encyclopaedia of Scotland'', London, HarperCollins, {{ISBN|0-00-255082-2}} * Noble, Gordon; Poller, Tessa & Verrill, Lucy; (2008), ''Scottish Odysseys: The Archaeology of Islands'', Stroud, Tempus, {{ISBN|978-0-7524-4168-9}} * Omand, Donald; (ed. 2003), ''The Orkney Book'', Edinburgh, Birlinn, {{ISBN|1-84158-254-9}} * Nicolson, James R.; (1972), ''Shetland'', Newton Abbott, David & Charles * Sandnes, Berit; (2003), ''[http://www.spns.org.uk/Starafjall.pdf From Starafjall to Starling Hill: An investigation of the formation and development of Old Norse place-names in Orkney] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110322055708/http://www.spns.org.uk/Starafjall.pdf |date=22 March 2011 }}'', (pdf), Doctoral Dissertation, NTU Trondheim * Schei, Liv Kjørsvik; (2006), ''The Shetland Isles'', Grantown-on-Spey, Colin Baxter Photography, {{ISBN|978-1-84107-330-9}} * Scottish Natural Heritage, (2008), ''The Story of Hermaness National Nature Reserve'', Lerwick * Shetland Islands Council, (2005), [https://web.archive.org/web/20060214094833/http://www.shetland.gov.uk/council/documents/sins2005.pdf "Shetland In Statistics 2005"], (pdf), Economic Development Unit, Lerwick, Retrieved 19 March 2011 * Shetland Islands Council, (2010), [http://www.shetland.gov.uk/ "Shetland in Statistics 2010"], (pdf), Economic Development Unit, Lerwick, Retrieved 6 March 2011 * Thomson, William P. L.; (2008), ''The New History of Orkney'', Edinburgh, Birlinn, {{ISBN|978-1-84158-696-0}} * Turner, Val; (1998), ''Ancient Shetland'', London, B. T. Batsford/Historic Scotland, {{ISBN|0-7134-8000-9}} * William J. Watson; (1994), ''The Celtic Place-Names of Scotland'', Edinburgh, Birlinn, {{ISBN|1-84158-323-5}}, First published 1926. {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Shetland Islands}} {{Wikivoyage|Shetland Islands}} * {{curlie|Regional/Europe/United_Kingdom/Scotland/Shetland_Islands}} * [http://www.shetland.gov.uk/ Shetland Islands Council] * [https://www.shetland.org www.shetland.org] * [https://web.archive.org/web/20110202014617/http://shetlopedia.com/Main_Page shetlopedia.com, – The Online Shetland Encyclopedia] * [https://web.archive.org/web/20110929034225/http://www.hie.co.uk/common/handlers/download-document.ashx?id=da147745-a041-4eb8-b0be-e0499461465d HIE Area Profile – Shetland] (PDF file) from Highlands and Islands Enterprise * [http://www.shetlink.com/ Shetlink – Shetland's Online Community] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Shetland| ]] [[Kategorija:Geografija Škotske]] [[Kategorija:Otoki v Atlantskem oceanu]] [[Kategorija:Britansko otočje]] b3kgcc8j9g1d38xj81vr2jd0cck87og 0 556296 6682991 6292133 2026-05-30T14:46:17Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6682991 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain range | name=Jedvovca| other_name= [[nemščina|nem.]] Pyramidenkogel | photo= slika:Keutschach_am_See_-_Aussichtsturm_Pyramidenkogel_(b).JPG | photo_caption=pogled na razgledni stolp na Jedvovci, na [[Vrbsko jezero]], [[Poreče,_Koroška|Poreče]] ter Možberško hribovje in [[Visoke Ture]] v daljavi (Foto: C.Stadler/Bwag) | country=[[Avstrija]]| country1 = | state= | parent=[[Gure]] | area_km2= | length_orientation= | width_km= | width_orientation= | highest= Jedvovca | elevation_m=850 |coordinates = {{koord novi|46|36|31|N|14|8|40|E|type:mountain_region:AT|format=dms|display=inline}} |range_coordinates = | length_km= | map_image= | map_caption= }} '''Jedvovca''' ([[nemščina|nem.]] ''Pyramidenkogel'') je 850 m visoka gora na [[Gure|Gurah]] južno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Južna_Koroška_(Avstrija)|južnem Koroškem]] v občini [[Hodiše]]. == Geografska lega == Greben Jedvovce se nahaja južno od Vrbskega jezera in severno od [[Hodiška dolina jezer|Hodiške doline jezer]], ki je bil leta 1970 razglašena za zavarovano krajinsko območje. <ref>[http://www.wasserreich.at/?ARid=959&pagetype=detail&THEMA=47&SIid=193&LAid=1 ''Keutschacher Seen-Tal.''] In: ''Kärnten. wasser.reich.'' der ''Kärnten Information'' (ohne Datum). Abgerufen am 6.&nbsp;August 2012.</ref> Območje je del nizkega gorovja [[Gure|Gur]], ki tvori gozdnato gričevnato območje na jugu [[Celovška kotlina| Celovške kotline]], med Vrbskim jezerom in [[Celovško polje|Celovškim poljem]] na severu ter [[Rož|Rožem]] ter [[Drava|Dravo]] na jugu. == Razgledni stolp na Jedvovci == Leta 1950 je občina Hodiše dala na Jedvovco postaviti 27 metrov visok lesen razgledni stolp.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.kleinezeitung.at/k/kaernten/klagenfurt/3987449/Pyramidenkogel_Langer-Weg-zur-schonen-Aussicht |titel=Langer Weg zur schönen Aussicht |datum=2012-09-28 |werk=Kleine Zeitung |abruf=2014-12-11}}</ref> Leta 1957 je bil zgrajen tudi oddajnik Jedvovca ([[nemščina|nem.]] Pyramidenkogel). Med letoma 1966 in 1968 so leseni stolp nadomestili z razglednim stolpom iz armiranega betona, visokim približno 54 metrov.<ref>Sandra Müllauer: ''Vom Sorgenkind zum Überflieger.'' Kleine Zeitung, Print, 18. Juni 2023, S. 14. — [[Gerhard Oleschko]], Bürgermeister: "Aber wir haben nachgemessen, es waren ein paar Meter weniger (als 54 m)." Eröffnung Holzturm: 19. Juni 2023.</ref> Desetletja pozneje, ko se je nujna prenova razglednega stolpa zdela predraga, je bil postavljen cilj zgraditi novega. Na arhitekturnem natečaju je zmagal projekt celovškega arhitekturnega biroja Markus Klaura in Dietmar Kaden ter gradbenega inženirja Markusa Lacknerja ter je predvideval približno 100 metrov visok stolp v obliki elegantno ukrivljenega vijaka iz lesa in jekla. Po sedmih letih načrtovanja so 31. oktobra 2012 položili temeljni kamen za nov razgledni stolp, ki so ga odprli 19. junija 2013. Osnovna stavba z restavracijo tvori sklop? s stolpom. Z njega je dober razgled na Vrbsko jezero in tudi velik del osrednje Koroške. Najvišji leseni razgledni stolp na svetu (100 m), vključno z oddajnim stebrom, je odprt vse leto in ima tudi najvišji zgrajeni? tobogan v Evropi (52 m?). == Galerija slik == <gallery> Keutschach Pyramidenkogel Turm 19062010 42.jpg|stari razgledni stolp Pyramidenkogel-Aussichtsturm neu 21062013 055.jpg|novi razgledni stolp Keutschach am See - Aussichtsturm Pyramidenkogel (b).JPG|vrh Jedvovce z razglednim stolpom Keutschach Pyramidenkogel Aussichtsturm Plattform 05072007 92.jpg|pogled na [[Vrbsko jezero]] Pyramidenkogel-Aussichtsturm neu Trockenrutsche 21062013 092.jpg|tobogan in stopnice </gallery> == Spletne povezave == {{Commonscat}} * [http://www.pyramidenkogel.info/ spletna stran obrata Jedvovca]<!-- vermutlich der Betreibergesellschaft --> * [http://www.kaden.cc/ spletna stran Dietmar Kaden] * [http://www.klaura.at/ spletna stran Markus Klaura] * {{structurae |Typ=bauwerke |ID=20015697 |Name=Sende- und Aussichtsturm Pyramidenkogel (1968)}} * {{structurae |Typ=bauwerke |ID=20065081 |Name=Aussichtsturm Pyramidenkogel (2013)}}* [http://www.pyramidenkogel.info/ Website Aussichtsturm Pyramidenkogel] == Sklici == <references /> {{Jezera na avstrijskem Koroškem}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gure}} [[Kategorija: Koroška (zvezna dežela)]] [[Kategorija: Južna Koroška (Avstrija)]] [[Kategorija: Koroški Slovenci]] al51g09fqbove1mo40y5ojxtoxuha1b 0 560180 6682999 6501957 2026-05-30T15:00:43Z Pinky sl 2932 | area_footnotes 6682999 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands |name = La Gomera |image_name = (Isla de la Gomera) La Palma & La Gomera Islands, Canary Islands (cropped).jpg |image_caption = Satelitski pogled na otok La Gomera |map_image = File:Spain Canary Islands location map La Gomera.svg |map_caption = |native_name = |native_name_link = Španija |nickname = |location = [[Atlantski ocean]] |coordinates = {{coord|28|06|54|N|17|13|30|W|type:isle|display = inline,title}} |archipelago = [[Kanarski otoki]] |area_km2 = 370,03 | area_footnotes= <ref name = "istac_territorio">{{navedi splet |url=http://www.gobiernodecanarias.org/istac/jaxi-istac/menu.do?uripub=urn:uuid:fbc0bdc8-cacb-43b8-a5cb-a93f745dcff6 |title=Estadística del Territorio |publisher=Instituto Canario de Estadística (ISTAC)|access-date = 14 August 2019 |language=es|trans-title = Territory Statistics}}</ref> |coastline_km = 100 |coastline_footnotes = |highest_mount = [[Garajonay]] |elevation_m = 1487 |elevation_footnotes = |country = Španija |country_admin_divisions_title = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] |country_admin_divisions = [[Kanarski otoki]] |country_admin_divisions_title_1 = [[Španske province|Provinca]] |country_admin_divisions_1 = Santa Cruz de Tenerife |country_capital_and_largest_city = [[San Sebastián de la Gomera]] |country_largest_city_population = 9584 leta 2023 |demonym = {{lang|es|gomero/-a}} |population = 22.361 |population_footnotes = <ref>Instituto Nacional de Estadistica, Madrid, 2023.</ref><ref name = boepop>{{navedi splet |url=https://boe.es/boe/dias/2018/12/29/pdfs/BOE-A-2018-18083.pdf |title=Real Decreto 1458/2018, de 14 de diciembre, por el que se declaran oficiales las cifras de población resultantes de la revisión del Padrón municipal referidas al 1 de enero de 2018|trans-title = Royal Decree 1458/2018, of 14 December, by which the population values resulting from the review of the municipal register of 1 January 2018 are declared official |language=es |date=29 December 2018 |website=Boletín Oficial del Estado|access-date = 14 August 2019}}</ref> |population_as_of = 2023 |density_km2 = 60,43 |languages = [[španščina]] (kanarska španščina) in [[Silbo Gomero]] |ethnic_groups = |timezone1 = [[Western European Time|WET]] |utc_offset1 = ±00:00 |timezone1_DST = [[Western European Summer Time|WEST]] |utc_offset1_DST = +01:00 |additional_info = }} [[File:Map of La Gomera.jpg|thumb]] [[File:La Gomera D81 7693 (32635325232).jpg|thumb|Vulkanska dolina]] [[File:Lavaschlote.jpg|thumb|Vulkanski čepi v središču La Gomere]] [[File:Gomera.jpg|thumb|right|Laurisilva v NP Garajonay]] [[File:Los Organos La Gomera.JPG|thumb|right|Los Órganos, La Gomera]] '''La Gomera''' ({{IPA-es|la ɣoˈmeɾa|pron}}) je eden od španskih [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] ob obali [[Afrika|Afrike]]. S površino 370,03 km² je tretji najmanjši od osmih glavnih otokov [[arhipelag]]a. Spada v provinco Santa Cruz de Tenerife. La Gomera je tretji najmanj naseljeni izmed osmih glavnih Kanarskih otokov, z 22.361 prebivalci na začetku leta 2023.<ref>Instituto Nacional de Estadistica, Madrid, 2023.</ref> Njegovo glavno mesto je [[San Sebastián de la Gomera]], kjer je ''cabildo insular'' (otoški svet). == Upravna delitev == La Gomera je del province Santa Cruz de Tenerife. Razdeljena je na šest občin: {| class="wikitable sortable" !Ime !Površina<br />(km²) !ocena št. prebivalcev<br />(2023)<ref>Estimate of 1 January 2023: from Instituto Nacional de Estadística, Madrid.</ref> |- |Agulo | align="right" |25,36 | align="right" |1123 |- |Alajeró | align="right" |49,43 | align="right" |2066 |- |[[Hermigua]] | align="right" |39,67 | align="right" |1943 |- |[[San Sebastián de la Gomera]] | align="right" |113,59 | align="right" |9584 |- |Valle Gran Rey | align="right" |32,36 | align="right" |4705 |- |[[Vallehermoso (La Gomera)|Vallehermoso]] | align="right" |109,32 | align="right" |2940 |- |'''''[[La Gomera]] otok''''' | align="right" |''370,03'' | align="right" |''22.361'' |- |} Otoška vlada (''cabildo insular'') je v glavnem mestu San Sebastián. == Geografija == Otok je vulkanskega izvora in približno okrogel; ima približno 22 km v premeru.<ref>{{navedi splet |title=The Geology of the Canary Islands - 1st Edition |url=https://www.elsevier.com/books/the-geology-of-the-canary-islands/troll/978-0-12-809663-5|access-date = 2020-10-21 |website=www.elsevier.com}}</ref> Je zelo gorat in strm in se dviga na 1487 m na najvišjem vrhu, Alto de Garajonay. Njegova oblika je podobna pomaranči, ki je bila prerezana na pol in nato razdeljena na segmente, ki so med njimi pustili globoke grape ali ''barrancos''.<ref>{{navedi knjigo|date=2021-01-01|chapter=North-East Atlantic Islands: The Macaronesian Archipelagos|chapter-url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780081029084000278|language=en|pages=674–699|doi=10.1016/B978-0-08-102908-4.00027-8|title=Encyclopedia of Geology|last1=Carracedo|first1=Juan Carlos|last2=Troll|first2=Valentin R.|isbn=9780081029091|s2cid=226588940}}</ref> == Ekologija == Najvišja pobočja teh ''barrancov'' pokriva deževni [[lovorjev gozd]] (''laurisilva''), kjer vsako leto pade do 50 centimetrov padavin. Zgornji del te gozdnate regije je skoraj stalno zavit v oblake in meglice, posledično pokrit z bujno in raznoliko vegetacijo. To območje tvori zaščiteno okolje španskega [[narodni park Garajonay|narodnega parka Garajonay]], ki je bil leta 1986 razglašen za svetovno dediščino Unesca. Pobočja so prepredena s potmi različnih težavnosti, ki ponujajo razgled na okolico. Osrednje gore zadržujejo vlago iz [[pasat]]nih oblakov in ustvarjajo zmerno [[oblačni gozd|oblačno gozdno]] podnebje, ki je v nasprotju s toplejšimi, s soncem prižganimi pečinami blizu morske gladine. Med temi skrajnostmi so različne mikroklime. Stoletja so prebivalci La Gomere obdelovali nižje nivoje s kanaliziranjem odtočne vode za namakanje svojih vinogradov, sadovnjakov in nasadov banan. == Naravni simboli == Uradna naravna simbola, povezana z La Gomero, sta ''Columba junoniae'' (paloma rabiche - lovorjev golob) in ''Persea indica'' (viñátigo - indijski avokadovec).<ref>{{navedi splet |url=http://www.gobcan.es/boc/1991/061/001.html |title=Ley 7/1991, de 30 de abril, de símbolos de la naturaleza para las Islas Canarias|access-date = 29 September 2016|archive-url = https://web.archive.org/web/20110808141931/http://www.gobcan.es/boc/1991/061/001.html|archive-date = 8 August 2011|url-status = dead}}</ref> <gallery class="center"> File:Lorbeertaube15-01-2010.jpg|''[[Columba junoniae]]'' File:Persea indica - Berlin.jpg|''[[Persea indica]]'' </gallery> == Kultura == Lokalno vino je značilno in ga pogosto spremlja ''tapa'' (prigrizek) lokalnega sira, pražene svinjine ali kozjega mesa. Druge kulinarične specialitete so ''almogrote'', sirni namaz, ''miel de palma'', sirup, pridobljen iz palmovih dreves, in ''escaldón'', kaša iz gofio moke. Prebivalci La Gomere imajo starodaven način komuniciranja po globokih soteskah z žvižgajočim govorom, imenovanim ''[[Silbo Gomero]]'', ki ga je mogoče slišati dve milji daleč.<ref name = Laura>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-20953138 |title=Silbo gomero: A whistling language revived |work=BBC News |author=Laura Plitt |date=11 January 2013|access-date = 13 January 2013}}</ref> Ta piskajoči jezik je avtohton na otoku, njegov obstoj pa je dokumentiran že od rimskih časov. ''Silbo Gomero'', ki so ga izumili prvotni prebivalci otoka Gvanči, so španski naseljenci sprejeli v 16. stoletju in je preživel potem, ko so bili Gvanči popolnoma asimilirani. Ko mu je na začetku 21. stoletja grozilo izumrtje, je lokalna vlada od vseh otrok zahtevala, da se ga učijo v šoli. Marcial Morera, jezikoslovec na Univerzi La Laguna, je dejal, da lahko preučevanje ''silba'' pomaga razumeti, kako nastajajo jeziki. V gorah La Gomera so njeni prvotni prebivalci častili svojega boga, ki so ga imenovali Orahan. Vrh in središče otoka sta služila kot njihovo svetišče. Številni domorodci so se leta 1489 zatekli na to sveto ozemlje, ko so bili soočeni z neizbežnim porazom od Špancev, in tam se je končalo osvajanje La Gomere. Arheologi so tam našli obredne kamnite konstrukcije, za katere se zdi, da predstavljajo žrtvene oltarne kamne, vdolbine skrilavca ali votline. Tam so Gvanči zgradili grmade, na katerih so darovali koze in ovce Orahanu, ki je bil na [[La Palma|La Palmi]] znan kot Abora, na [[Tenerife|Tenerifu]] in [[Gran Canaria|Gran Canarii]] pa kot Arocan. Gvanči so svoje mrtve pokopavali tudi v jamah. Danes so svetniki, ki jih častijo preko vaških praznikov, povezani predvsem s [[krščanstvo]]m. Toda v nekaterih vidikih božje idealiziranje edinstvenosti Gomeranov s strani Gvančev igra prav tako pomembno vlogo poleg predkrščanskih in predkolonialnih implikacij in kaže na močne lokalne razlike.<ref name = "test">Jaehnichen, G. (2011). Steps into the future: San Isitdro's procession dance. In: Jaehnichen & Chieng, (eds.) Preserving creativity in music practice. Universiti Putra Malaysia Press.http://www.mercado-mallorca.com/canaries.htm 2012</ref> [[Krištof Kolumb]] je naredil otok La Gomera za svoje zadnje pristanišče, preden je leta 1492 s svojimi tremi ladjami prečkal Atlantik in se ustavil, da bi obnovil zaloge hrane in vode za svojo posadko, pri čemer je nameraval ostati le štiri dni. Beatriz de Bobadilla y Ossorio, grofica La Gomere in vdova Hernána Peraze mlajšega, mu je ponudila ključno podporo pri pripravah flote in na koncu je ostal en mesec. Ko je 6. septembra 1492 končno izplul, mu je dala potaknjence sladkornega trsa, ki je prvi dosegel [[Novi svet]]. Po svojem prvem potovanju Discovery, je Kolumb leta 1493 ponovno oskrbel svoje ladje v pristanišču San Sebastián de La Gomera na svojem drugem potovanju v Novi svet in poveljeval floti 17 plovil. La Gomero je zadnjič obiskal leta 1498 na svojem tretjem potovanju proti Ameriki. Hiša v San Sebastiánu, v kateri naj bi bival, je zdaj turistična atrakcija. == Festivali == Praznik Device Guadalupske, zavetnice otoka, je ponedeljek po prvi soboti v oktobru. Vsakih pet let (nazadnje leta 2023) se praznuje Bajada de la Virgen de Guadalupe (Privedba Device) iz njenega samostana v Puntallani v prestolnico.<ref>{{navedi splet |author=Martes |date=10 October 2023 |publisher=San Sebastian City Council |title=La Bajada de la Virgen de Guadalupe, fervor y devoción del pueblo gomero |url=https://gomeraverde.es/art/96473/la-bajada-de-la-virgen-de-guadalupe-fervor-y-devocion-del-pueblo-gomero |website=Gomera Verde |access-date=11 April 2024}}</ref> S čolnom jo pripeljejo na plažo v San Sebastián de La Gomera, kjer jo gosti več ljudi, in jo dva meseca prevažajo po vsem otoku. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons|La Gomera}} *{{wikivoyage inline|La Gomera}} *Green, Lawrence G.: South African beachcomber. Memories of the people of the shore and the stories they told; sand and dunes and treasure, seabirds and creatures of the sea; and personal impressions of certain islands in African waters. Cape Town: Howard B. Timmins, 1958. *[https://web.archive.org/web/20070404093848/http://www.cabildogomera.org/ Cabildo de La Gomera] *[https://lagomera.travel/en/ La Gomera - Official Canary Islands Tourism] *[https://artsandculture.google.com/story/5wWhal2QDkmVmQ Garajonay National Park] UNESCO Collection on Google Arts and Culture [[Kategorija:Kanarski otoki]] [[Kategorija:Vulkanski otoki]] [[Kategorija:La Gomera|* ]] {{normativna kontrola}} 0aqrrx8yxagc1e3pa7en4eeqht0yn8x 0 560340 6682998 6501952 2026-05-30T14:59:59Z Pinky sl 2932 | area_footnotes 6682998 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Fuerteventura | image_name = Fuerteventura from space.jpg | image_caption = Satelitski pogled (2011) | image_size = | map_image = File:Spain Canary Islands location map Fuerteventura.svg | map_caption = | native_name = | native_name_link = | nickname = | demonym = {{lang|es|majorero/-a}} | location = [[Atlantski ocean]] | coordinates = {{Coord|28|24|N|14|00|W|display=inline,title}} | archipelago = [[Kanarski otoki]] | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 1659,74 | area_footnotes = <ref name="istac_territorio">{{navedi splet |url=http://www.gobiernodecanarias.org/istac/jaxi-istac/menu.do?uripub=urn:uuid:fbc0bdc8-cacb-43b8-a5cb-a93f745dcff6 |title=Estadística del Territorio |publisher=Instituto Canario de Estadística (ISTAC) |access-date=2019-08-14 |language=es |trans-title=Territory Statistics |archive-date=13 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151113183210/http://www.gobiernodecanarias.org/istac/jaxi-istac/menu.do?uripub=urn:uuid:fbc0bdc8-cacb-43b8-a5cb-a93f745dcff6 |url-status=live }}</ref> | coastline_km = 304 | coastline_footnotes = | highest_mount = Pico de Zarza | elevation_m = 807 | elevation_footnotes = | country = Španija | country_admin_divisions_title = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | country_admin_divisions = [[Kanarski otoki]] | country_admin_divisions_title_1 = [[Španske province|Provinca]] | country_admin_divisions_1 = Las Palmas | country_capital_and_largest_city = [[Puerto del Rosario]] | country_largest_city_population = 43.493 | population_footnotes = <ref name=boepop>{{navedi splet |url=https://boe.es/boe/dias/2018/12/29/pdfs/BOE-A-2018-18083.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20181230030249/https://boe.es/boe/dias/2018/12/29/pdfs/BOE-A-2018-18083.pdf |archive-date=2018-12-30 |url-status=live |title=Real Decreto 1458/2018, de 14 de diciembre, por el que se declaran oficiales las cifras de población resultantes de la revisión del Padrón municipal referidas al 1 de enero de 2019 |trans-title=Royal Decree 1458/2018, of 14 December, by which the population values resulting from the review of the municipal register of 01 January 2019 are declared official |language=es |date=2018-12-29 |website=BOE |access-date=2019-08-14}}</ref> | population = 124,152 | population_as_of = 2023 | density_km2 = 74,8 | languages = španščina, kanarska španščina | ethnic_groups = | timezone1 = [[Western European Time|WET]] | utc_offset1 = ±00:00 | timezone1_DST = [[Western European Summer Time|WEST]] | utc_offset1_DST = +01:00 }} '''Fuerteventura''' ({{IPA-es|ˌfweɾteβenˈtuɾa|lang}}) je eden od [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], geografsko del [[Makaronezija|Makaronezije]] in politično del [[Španija|Španije]]. Je 97 km od obale Severne Afrike. Otok je UNESCO leta 2009 razglasil za [[biosferni rezervat]].<ref>[https://www.spain.info/en/nature/biosphere-reserve-island-sea-fuerteventura/]</ref> Fuerteventura spada v provinco Las Palmas, eno od dveh provinc, ki tvorita avtonomno skupnost Kanarskih otokov. Glavno mesto otoka je [[Puerto del Rosario]], kjer je ustanovljen Otoški svet, vlada otoka. Otok Fuerteventura je imel 124.152 prebivalcev (leta 2023), četrto največje prebivalstvo na Kanarskih otokih in tretje v provinci. S 1659,74 km²<ref>[https://web.archive.org/web/20101113155739/http://www2.gobiernodecanarias.org/istac/estadisticas/esta_insulares/2__.html Tenerife es con 2034,38 km² la más extensa las islas.] Fuente: Instituto Canario de Estadística (ISTAC)</ref> je drugi največji med Kanarskimi otoki, takoj za [[Tenerife|Tenerifom]].<ref>{{navedi splet |url=https://libretilla.com/las-islas-canarias-tamano/ |title=Las Islas Canarias según su tamaño |date=24 February 2020 |access-date=24 April 2021 |archive-date=24 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210424171921/https://libretilla.com/las-islas-canarias-tamano/ |url-status=live }}</ref> Z geološkega vidika je Fuerteventura najstarejši otok v [[arhipelag]]u. == Toponimija == Ime otoka je sestavljeno iz španskih besed ''fuerte'' (bodisi 'močen' ali 'trdnjava') in ''ventura'' ('bogastvo'). Tradicionalno je ime Fuerteventura veljalo za sklicevanje na močne vetrove (''fuertes vientos'' v španščini) okoli obale otoka in posledično nevarnost za navtične pustolovce. Lahko pa se je nanašalo namesto (ali tudi) na bogastvo, srečo ali usodo. Leta 1339 je mallorški pomorščak Angelino Dulcert v Planiferio de Angelino Dulcert omenil otok kot »Forte Ventura«.<ref>{{navedi splet|title=History of Fuerteventura|url=http://www.fuerteventura-beaches.com/history-of-fuerteventura.html|access-date=9 August 2016|archive-date=19 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160819002719/http://www.fuerteventura-beaches.com/history-of-fuerteventura.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Storia di Fuerteventura |url=http://www.isoladifuerteventura.com/storia-di-fuerteventura.html |access-date=9 August 2016 |date=9 September 2014 |archive-date=23 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160823010941/http://www.isoladifuerteventura.com/storia-di-fuerteventura.html |url-status=live }}</ref> Druga teorija pravi, da ime otoka izhaja iz ''Fortunatae Insulae'' (Otoki sreče), imena, po katerem so Rimljani poznali Kanarske otoke.<ref>{{navedi splet |url=https://www.abc.es/espana/canarias/abci-origen-nombre-islas-canarias-201808042046_noticia.html |title=Una a una, el origen del nombre de las islas Canarias |date=4 August 2018 |website=abc |access-date=1 November 2018 |archive-date=5 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180905063354/https://www.abc.es/espana/canarias/abci-origen-nombre-islas-canarias-201808042046_noticia.html |url-status=live }}</ref> Avtohtono ime otoka je bilo pred osvojitvijo v 15. stoletju ''Erbania'', razdeljeno na dve regiji (''Jandía'' in ''Maxorata''), od koder izhaja ime ''majorero'' (prvotno ''majo'' ali ''maxo''). Vendar pa je bilo predlagano, da je bila v nekem trenutku ''Maxorata'' (kar je pomenilo 'otroci države') staroselski toponim celotnega otoka.<ref>{{navedi splet |url=http://insuloamaziq.blogspot.com.es/2012/09/mahorata.html |title=Nombre indígena de Fuerteventura |access-date=21 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131021222338/http://insuloamaziq.blogspot.com.es/2012/09/mahorata.html |archive-date=21 October 2013}}</ref> == Zgodovina == === Predkolonialna zgodovina === [[File:Cantón de Maxorata.jpg|thumb|Dve kraljestvi predkolonialne Fuerteventure: Jandía in Maxorata]] Prvi naseljenci Fuerteventure naj bi prišli iz Severne Afrike. Beseda ''Mahorero'' (''Majorero'') ali ''Maho'' se še danes uporablja za opis prebivalcev Fuerteventure in izhaja iz starodavne besede ''mahos'', vrste čevljev iz kozje kože, ki so jih nosili ti prvotni prebivalci. Živeli so v jamah in polpodzemnih bivališčih, od katerih so nekatera bila izkopana in razkrila ostanke zgodnjega orodja in keramike. V starih časih je bil otok prvotno znan kot ''Planaria'', kar se nanaša na ravnino večine njegovega terena. [[Feničani]] so pristali na Fuerteventuri in [[Lanzarote|Lanzarotu]]. Okoli leta 1340 je bilo organiziranih več španskih in portugalskih odprav na otoke, sledili pa so jim Mavri in evropski trgovci s sužnji. Ob koncu iberskega osvajanja je bil otok razdeljen na dve kraljestvi Gvančev, eno je pripadalo kralju Guizeju, drugo pa kralju Ayozeju. Ozemlja teh kraljestev so se imenovala ''Maxorata'' (na severu) oziroma ''Jandía'' (na jugu). Ločevala ju je stena, ki je prečkala ožino La Pared. Nekaj ​​ostankov je ohranjenih. Staro ime za otok, ''Erbania'', izhaja iz imena tega obzidja.<ref>{{navedi splet |title=Pre Colonial History |url=https://www.fuerteventura.com/colonial |website=Fuerteventura |access-date=2020-05-01 |archive-date=11 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200811212555/https://www.fuerteventura.com/colonial |url-status=live }}</ref> === Osvajanje === Osvajanje otoka se je resno začelo leta 1402, ko sta mu poveljevala francoska viteza in križarska borca [[​​Jean de Béthencourt]] in [[Gadifer de la Salle]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.fuerteventura.com/History/conquest.shtml |title=Fuerteventura History – The Conquest of Fuerteventura |publisher=Fuerteventura.com |access-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120202073537/http://www.fuerteventura.com/History/conquest.shtml |archive-date=2 February 2012 |url-status=dead}}</ref> Prispela sta le s 63 mornarji od prvotnih 283, kolikor jih je med potjo dezertiralo. Po prihodu in nastanitvi na Lanzarotu so napadalci naredili nekaj prvih izletov na sosednje otoke. Leta 1404 sta Béthencourt in Gadifer ustanovila ''Betancurio'' na zahodni obali, prvo naselbino na otoku. Po številnih težavah je Gadifer prevzel invazijo, Béthencourt pa se je vrnil v Španijo, da bi poiskal priznanje in podporo kastiljskega kralja. [[File:Iglesia Betancuria.JPG|thumb|right|Župnija Santa María de Betancuria, Betancuria]] Leta 1405 je de Béthencourt dokončal osvajanje otoka in ustanovil prestolnico v Betancurii (Puerto Rosario je leta 1835 postal otoška prestolnica). Leta 1424 je [[papež Martin V.]] z Betancurijskim pismom odredil ustanovitev škofije Fuerteventura, ki je zajemala vse Kanarske otoke razen otoka Lanzarote.<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://www.juliosanchezrodriguez.com/convertidos/07-02_Cisma.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507223454/http://www.juliosanchezrodriguez.com/convertidos/07-02_Cisma.pdf |archive-date=2016-05-07 |url-status=live |title=El Cisma de Occidente y el Obispado de Fuerteventura}}</ref> Izvor ''thisrica'' je neposredno povezan z dogodki, ki so se zgodili po [[Zahodni razkol|zahodnem razkolu]] (1378–1417), saj škof San Marcial del Rubicón iz Lanzaroteja (takrat edina škofija na Kanarskih otokih) ni priznal papeževanje Martina V. in se namesto tega pridružil [[protipapež Benedikt XIII.|protipapežu Benediktu XIII.]] Škofija Fuerteventura je imela sedež v župniji Santa María de Betancuria, ki je slednji podelila status stolnice v Grantu. Po ponovnem prevzemu škofije San Marcial del Rubicón s strani papeža Martina V. je bila škofija leta 1431 Fuerteventura ukinjena, le sedem let po ustanovitvi. Prvi popis je zabeležil približno 1200 prebivalcev. Populacija se je nato postopoma povečevala. Leta 1476 je ozemlje postalo Señorío Territorial de Fuerteventura, podrejeno katoliškima monarhoma.<ref>[https://web.archive.org/web/20070401163550/http://www.ayuntamientotuineje.com/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=59&page=3 Se reconoce al conquistador su dominio sobre la isla.] Fuente: Ayuntamiento de [[Tuineje]].</ref> V kasnejših letih so otok napadli Španci, Francozi in Angleži. === 2. osvojitev Fuerteventure === Sčasoma je otok prestal številne napade. Odprava pod vodstvom [[Berberi|Berberov]] je vdrla leta 1593 in prišla vse do prestolnice. Za zaščito pred tovrstnimi napadi so ob obali zgradili različne gradove. Prebivalstvo je bilo kot drugi zaščitni ukrep preseljeno v notranjost. Zaradi racij je bil na Fuerteventuro poslan prvi generalni stotnik, ki ga je spremljalo več narednikov, da bi branil otok v imenu krone. Takrat je Betancuria postala verska prestolnica otoka.<ref>[https://web.archive.org/web/20070401163550/http://www.ayuntamientotuineje.com/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=59&page=3 The principal economic motor of the epoch was orchilla, cereal and cattle.] Source: Tuineje council.</ref> Dva velika napada sta se zgodila leta 1740, v razmaku enega meseca. Dve ločeni skupini angleških gusarjev sta poskušali izropati mesto Tuineje. Vendar so te napade uspešno preprečili lokalno prebivalstvo in otoška milica. To uspešno odganjanje vsiljivcev se praznuje na ponovni uprizoritvi, ki poteka v Gran Tarajalu vsako leto oktobra.<ref>{{navedi splet |title=Gran Tarajal |url=https://www.fuerteventuraguide.com/gran-tarajal/ |website=Fuerteventura Guide |access-date=26 July 2017 |ref=32 |archive-date=10 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181210122234/https://www.fuerteventuraguide.com/gran-tarajal/ |url-status=live }}</ref> Otoški garnizon je bil uradno vzpostavljen leta 1708. Njegov polkovnik je prevzel naziv orožnega guvernerja, dedno, doživljenjsko imenovanje, ki je ostalo v družini Sánchez-Dumpiérrez. Sčasoma je ta družina čedalje bolj pridobila moč nad drugimi otoki prek zavezništev z družino Arias de Saavedra in gospo s Fuerteventure.<ref>[https://web.archive.org/web/20070522001858/http://www.corralejograndesplayas.com/info_general.php?id_seccion=1&pagina=3 El marqués de Vallehermoso intenta que la población se ponga a favor del poder de la corona frente al señorío.] Source: La Oliva council</ref> Istega leta je bila ustanovljena pomožna župnija La Oliva in Pájara, ki je začela delovati leta 1711. 17. decembra 1790 je bila ustanovljena pomožna župnija Tuineje, ki je 23. junija 1792 postala nova župnijska enota pod škofom Taviro, s ozemlja, vključno z delom polotoka Jandía in s 1670 prebivalci. Leta 1780 se je začela industrija plantaž Barralla.<ref>[https://web.archive.org/web/20090110021851/http://www.ayuntamientotuineje.com/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=59&page=4 Reseña histórica] Source: Tuineje council</ref> [[File:Caleta de Fuste.jpg|thumb|Caleta de Fuste in grad]] === Do sedanjosti === Leta 1852 je [[Izabela II. Španska|Izabela II.]] razširila območje proste trgovine na Kanarske otoke. Vojaška otoška vladavina, ki se je začela leta 1708, je bila dokončno razpuščena leta 1859 in Puerto de Cabras (zdaj Puerto del Rosario) - edini občinski sedež na obali - je postal nova prestolnica. Kanarski otoki so dobili samoupravo leta 1912. Leta 1927 sta Fuerteventura in Lanzarote postala del province Gran Canaria. Sedež otoške vlade (''cabildo insular'') je v Puerto del Rosario. Leta 2018 je na otoku živelo skupaj 118.574 ljudi. Do leta 1940 je imel otok letališče (le zahodno od Puerto del Rosario na cesti v Tindayo, vidno še danes). Množični turizem se je začel sredi 60. let 20. stoletja, k čemur je prispevala gradnja letališča Fuerteventura v El Matorralu in prvih turističnih hotelov.<ref>{{navedi splet |title=20th Century to present day |url=https://www.fuerteventura.com/20th-century |website=Fuerteventura |access-date=2020-05-01|archive-date=11 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811213645/https://www.fuerteventura.com/20th-century|url-status=dead}}</ref> Zaradi bližine (le 100 km) zahodnoafriške obale in dejstva, da je del [[Schengensko območje|schengenskega območja]], je otok glavna ciljna destinacija za priseljence brez dokumentov. Vendar pa so mnogi umrli med poskusom prečkanja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.doctorswithoutborders.org/news-stories/press-release/msf-assists-immigrants-arriving-fuerteventura-island |title=MSF Assists Immigrants Arriving at Fuerteventura Island &#124; MSF USA |access-date=8 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170308223046/http://www.doctorswithoutborders.org/news-stories/press-release/msf-assists-immigrants-arriving-fuerteventura-island |archive-date=8 March 2017 |url-status=dead}}</ref> == Geografija == {{wide image|Barranco de Pecenescal - Fuerteventura.jpg|700px|Barranco de Pecenescal}} [[File:Euphorbia regis-jubae.jpg|thumb|right|''Euphorbia regis-jubae'', rastlina za prehrano ''Hyles tithymali'']] Podolgovati otok je dolg 100 km in širok 31 km. Ima površino 1660 km². Je le 100 km od obale Severne Afrike in je drugi največji med otoki, takoj za Tenerifom, in ima najdaljše bele peščene plaže v arhipelagu. Otok je destinacija za ljubitelje sonca, plaž in vodnih športov. Leži na isti zemljepisni širini kot [[Florida]] in [[Mehika]] in temperature redko padejo pod 18 °C ali se dvignejo nad 32 °C. Ima 152 ločenih plaž vzdolž svoje obale - 50 km belega peska in 25 km črnih vulkanskih prodov. Najvišja točka Fuerteventure je Pico de la Zarza (807 m) na jugozahodnem delu otoka. Geografske značilnosti so ožina Istmo de la Pared, ki je širok 5 km in je najožji del Fuerteventure. Otok je razdeljen na dva dela, severni del, ki je Maxorata, in jugozahodni del, imenovan polotok Jandía. === Podnebje === Fuerteventura ima vroče puščavsko podnebje (Köppen: ''BWh'').<ref>{{navedi splet |last=Meteorología |first=Agencia Estatal de |title=Valores climatológicos normales - Agencia Estatal de Meteorología - AEMET. Gobierno de España |url=https://www.aemet.es/es/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos |access-date=2024-01-29 |website=www.aemet.es |language=es}}</ref> Podnebje je blago, vendar večinoma vetrovno skozi vse leto. Otok zato imenujejo otok večne pomladi. Morje uravnava temperaturo zraka in odvrača vroče saharske vetrove stran od otoka. Ime otoka pomeni 'močna sreča' ali 'močan veter', španska beseda za veter je ''viento''. V zimskih mesecih je povprečna najvišja temperatura 22 °C in najnižja okoli 15 °C, medtem ko je poleti povprečna najvišja temperatura 28 °C in lahko pričakujemo najnižjo temperaturo 20 °C. Padavine znašajo približno 147 mm na leto, večina jih pade jeseni in pozimi. December je mesec z največ padavinami. [[Peščeni vihar]], znan kot ''Calima'' (podoben vetru [[Jugo|Široko]], ki piha severno od Sahare, v Evropo), lahko piha iz puščave [[Sahara]] proti severozahodu in lahko povzroči visoke temperature, slabo vidljivost in suh zrak. Temperature ob tem pojavu se začasno dvignejo za približno 10 stopinj Celzija. Veter prinaša fin rdeč prah, fin bel pesek ni napihan iz Sahare, sestavljen je iz ostankov koralnega grebena in lokalnih pretresov morskega dna. Vidljivost lahko pade med 100 in 200 m ali celo nižje, skupaj z zelo visokimi temperaturami pa lahko na otok prinese celo afriške kobilice selke (''Locusta migratoria''). === Hidrologija === V zimskih mesecih do 80 % deževnice neuporabljene odteče v ocean, saj ni vegetacije, ki bi zadržala vodo (tudi zaradi prekomerne paše prosto pasečih koz ob obali). Gorski gozdovi, ki so bili še v 19. stoletju, so bili vsi posekani. Namesto tega obstaja veliko obratov za razsoljevanje (na elektriko), ki proizvajajo potrebno količino sladke vode na otoku. Turisti na otoku porabijo približno dvakrat več vode kot domorodni prebivalci Fuerteventure. Vzroki so polnjenje bazenov, zalivanje hotelskih vrtov in pranje perila.<ref>DuMont Extra, Fuerteventura, Susanne Lipps</ref> === Geologija === Fuerteventura je najstarejši otok Kanarskih otokov, star 20 milijonov let od vulkanskega izbruha iz kanarskega žarišča.<ref>{{navedi knjigo|title=The Geology of the Canary Islands {{!}} ScienceDirect|url=https://www.sciencedirect.com/book/9780128096635/the-geology-of-the-canary-islands|access-date=2020-10-21|isbn=9780128096635 |archive-date=9 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210609183844/https://www.sciencedirect.com/book/9780128096635/the-geology-of-the-canary-islands|url-status=live |last1=Troll |first1=Valentin R. |last2=Carracedo |first2=Juan Carlos |date=10 June 2016 |publisher=Elsevier Science }}</ref> Večji del otoka je nastal pred približno 5 milijoni let in od takrat ga razjedajo veter in padavine. Na morskem dnu ob zahodni obali otoka ostaja ogromna skalna plošča, dolga 22 km in široka 11 km, za katero se zdi, da je nekoč v prazgodovini skoraj nedotaknjena zdrsnila z otoka, podobno kot napovedan prihodnji propad Cumbre Vieja, geološke prelomnice na drugem Kanarskem otoku, [[La Palma]]. Zadnja vulkanska aktivnost na Fuerteventuri se je zgodila pred 4000 do 5000 leti. {{wide image|Fuerteventura D81 6914 (39814797895).jpg|700px|Fuerteventura z juga}} === Plaže === [[File:Fuerteventura kueste2 750px.jpg|thumb|right|Plaža s črnim peskom v Ajuyu]] Mednarodni certifikacijski program Quality Coast Evropske obalne in morske unije je Fuerteventuro izbral med 500 evropskimi destinacijami kot eno najbolj privlačnih turističnih destinacij za obiskovalce, ki jih zanimajo kulturna dediščina, okolje in trajnost. Najboljše plaže za obisk so Playa de Cofete, Playas de Jandia, Playas de Corralejo, Playa de Ajuy in Playas de El Cotillo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.qualitycoast.info/brochure/qc2012.pdf |title=STRATO – Domain not available |website=www.qualitycoast.info|access-date=26 February 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160918125549/http://www.qualitycoast.info/brochure/qc2012.pdf|archive-date=18 September 2016|url-status=dead}}</ref> === Rastlinstvo in živalstvo === Otok je dom ene od dveh preživelih populacij ogroženega kanarskega [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]]. Na njem živi tudi veliko divjih psov in mačk. Na nerodovitni, skalnati zemlji živijo barbarski škržatki (''Atlantoxerus getulus'') in [[gekoni]]. Fuerteventura gosti tudi številne ptice selivke in gnezdilke. Na otoku so precejšnje populacije grlice (''Streptopelia''), navadnih [[Hudourniki (družina)|hudournikov]] in več vrst [[Ščinkavci|ščinkavcev]], zlasti v bližini počitniških naselij. Kljub sušnemu podnebju je otok tudi dom presenetljivo velike favne žuželk. Med metulji, ki se pogosto pojavljajo na otoku, sta rumeni metulj ''Colias hyale'' in metulj ''Pontia daplidice'', ki se hranita s [[kserofit]]nimi [[križnice|križnicami]]. Otok je tudi dom metulja monarha (''Danaus plexippus'') in njegovega bližnjega afriškega sorodnika ''Danaus chrysippus''. Okoli počitniških območij, kot je Caleta de Fuste, je vode razmeroma veliko in lahko najdemo vrste [[Kačji pastirji|kačjih pastirjev]], vključno [[veliki spremljevalec]] (''Anax imperator'') in [[opoldanski škrlatec]] (''Crocothemis erythraea''). Peščene sipine in obala otoka so dom številnim vrstam čebel in os, vključno z veliko lončarsko oso ''Delta dimidiatipenne'' in čebelo ''Amegilla canifrons''. Na otoku se pojavljajo tudi jastrebi. Ena najbolj opaznih vrst je ''Hyles tithymali'', barbarski moljevec, ki se prehranjuje z endemičnimi mlečki, kot je ''Euphorbia regis-jubae''. ''Acherontia atropos'', molj smrtoglavec, se prav tako pojavlja na otoku, domnevno pa se prehranjuje s člani družine [[Razhudnikovke|razhudnikovk]] (''Solanaceae''), na primer z ''Datura innoxia'' (Velecvetni kristavec) in ''Nicotiana glauca'' (drevesni tobak), ki sta običajna plevela v bližini človeških bivališč. <gallery> shoreline.jpg|Tipična kserofitna vegetacija na Fuerteventuri, v nasprotju z [[lovorjev gozd|gozdovi laurisilva]] na otokih [[El Hierro]], [[La Gomera]] in [[La Palma]], ki so izpostavljeni [[Zalivski tok|Zalivskemu toku]] xerophytic brassica.jpg|Prehranska rastlina ''Pontia daplidice'' na Fuerteventuri. Oprašuje jo ''Amegilla cavifrons''. Delta dimiatipenne.jpg|Lovska osa ''Delta dimiatipenne'' </gallery> == Naravni simboli == [[Slika:Chlamydotis undulata -Lanzarote, Canary Islands, Spain-8.jpg|thumb|Kanarska houbara]] Uradna naravna simbola, povezana s Fuerteventuro, sta ''Chlamydotis undulata fueertaventurae'' (Kanarska houbara iz družine dropelj) in kaktus ''Euphorbia handiensis'' (Cardón de Jandía).<ref>{{navedi splet |url=http://www.gobiernodecanarias.org/boc/1991/061/001.html |title=BOC – 1991/061. Viernes 10 de Mayo de 1991 – 577 |website=www.gobiernodecanarias.org |access-date=15 July 2019 |archive-date=10 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200410055954/http://www.gobiernodecanarias.org/boc/1991/061/001.html |url-status=live }}</ref> == Demografija == Otok je imel na začetku leta 2023 124.152 prebivalcev. V svoji dolgi zgodovini je Fuerteventura trpela zaradi upada prebivalstva zaradi gospodarskih razmer in podnebja, ki sta ga spremenila v samotni otok. Vendar pa je razvoj turizma v 1980-ih povzročil, da število prebivalcev od takrat narašča iz leta v leto in se je v nekaj manj kot desetletju podvojilo. == Uprava == [[File:Fue19.JPG|thumb|right|Mestni svet v Puerto del Rosario]] Fuerteventura je del province Las Palmas. Otok je razdeljen na šest občin, in sicer: {| class="wikitable sortable" !Ime !Otok !Površina<br />(km²) !Štev. prebivalcev<br />(2023)<ref>Estimate at 1 January 2023: Instituto Nacional de Estadística, Madrid.</ref> |- |Antigua |Fuerteventura | align="right" |250,56 | align="right" |13.513 |- |Betancuria |Fuerteventura | align="right" |103,64 | align="right" |811 |- |La Oliva |Fuerteventura | align="right" |356,13 | align="right" |29.174 |- |Pájara |Fuerteventura | align="right" |383,52 | align="right" |21.130 |- |Puerto del Rosario |Fuerteventura | align="right" |289,95 | align="right" |43.493 |- |Tuineje |Fuerteventura | align="right" |275,94 | align="right" |16.031 |- |'''''[[Fuerteventura]]''''' |''Skupaj'' | align="right" |''1.659,74'' | align="right" |''124.152'' |} Po drugi strani pa so te občine organizirane v dve združenji: Mancomunidad de Municipios del Centro-Norte de Fuerteventura, ki je nastalo iz La Olive in Puerto del Rosario, preostale občine pa tvorijo Mancomunidad de Municipios del Centro-Sur de Fuerteventura.<ref>{{navedi splet |url-status=dead |url=http://www.dgal.map.es/cgi-bin/webapb/webdriver?MIval=mancomunidades&n_prov=Palmas,+Las |title=Mancomunidades de la provincia de Palmas, Las (Canarias ) |date=Sep 28, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929130006/http://www.dgal.map.es/cgi-bin/webapb/webdriver?MIval=mancomunidades&n_prov=Palmas,+Las |archive-date=Sep 29, 2007 }}</ref> Vse občine vodi mestni svet in so članice FECAM (Federacija kanarskih občin). Urejajo jih osnovna zakonodaja lokalnega režima in njihova ekološka pravila. Po teh občinah je razporejenih približno 100 posameznih naselij. Največji sedeži, ki niso občinski, so Corralejo (v La Oliva; 10.714 prebivalcev leta 2023), Morro Jable (v Pájari; 8245 prebivalcev), Gran Tarajal (v Tuineje; 7584 prebivalcev) in Costa Calma (5704 prebivalcev), vse obalne lokacije novejšega razvoja. Bližnji otoček Islote de Lobos je blizu Corraleja in je del občine La Oliva. == Gospodarstvo == [[File:Fuerteventura kueste3 750px.jpg|thumb|right|Obala Fuerteventure]] Tako Fuerteventura kot Lanzarote sta bila v 16., 17. in 18. stoletju glavna izvoznika [[pšenica|pšenice]] in žit na osrednja otoka arhipelaga; Tenerife in Gran Canaria.<ref name=A>{{navedi splet |url=http://www.cabildofuer.es/documentos/Patrimonio_cultural/jornadas_ftv_lzt/volumenes/06_jornadas_ftv_lzt.pdf |title=Jornadas de Estudios sobre Lanzarote y Fuerteventura |access-date=3 August 2019 |archive-date=3 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803011907/http://www.cabildofuer.es/documentos/Patrimonio_cultural/jornadas_ftv_lzt/volumenes/06_jornadas_ftv_lzt.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar pa ta trgovina ni imela veliko koristi za prebivalce Lanzarote in Fuerteventura (ker so imeli dobiček od te dejavnosti lastniki otokov), kar je povzročilo obdobja lakote, zaradi česar se je del prebivalstva otokov preselil na Tenerife in Gran Canario v poskusu izboljšati svoje življenje. Zato je otok Tenerife postal glavno središče privlačnosti za Majorero in Lanzaroteños, od tod občutek povezanosti, ki je vedno obstajal med temi otoki. Gospodarstvo Fuerteventure temelji predvsem na turizmu. Primarna turistična območja so okoli obstoječih mest Corralejo na severu in Morro Jable v Jandii ter izključno turistični razvoj Caleta de Fuste, južno od Puerto del Rosario. Drugi glavni panogi sta ribištvo in kmetijstvo (žita in zelenjava). Slavni [[Majorero sir]] je lokalno narejen iz mleka avtohtone koze ''Majorera''. Leta 2009 je Fuerteventura zabeležila najvišjo regionalno stopnjo brezposelnosti v EU na ravni NUTS3, in sicer 29,2 odstotka.<ref>Eurostat. {{navedi splet |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/region_cities/regional_statistics/data/main_tables |title=Main Tables |access-date=2014-03-12 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620191159/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/region_cities/regional_statistics/data/main_tables |archive-date=20 June 2014}}</ref> === Turizem === Prvi turistični hotel je bil zgrajen leta 1965, čemur je sledila gradnja letališča Fuerteventura v El Matorralu, kar je naznanilo začetek nove dobe za otok. Fuerteventura je bil s svojimi 3000 sončnimi urami na leto trdno uvrščen na svetovno prizorišče kot glavna evropska počitniška destinacija.<ref>{{navedi knjigo |title=Canary Islands, 4th edition |author=Sarah Andrews, Josephine Quintero |publisher=Lonely Planet |year=2007}}</ref> Čeprav ima otok v celoti razvite turistične zmogljivosti, ni doživel prekomerne razvitosti, ki jo najdemo na nekaterih drugih otokih, kljub temu ostaja destinacija za pretežno, vendar ne izključno evropske turiste.<ref>{{Cite journal |last1=Almeida-Santana |first1=Arminda |last2=Moreno-Gil |first2=Sergio |date=2018 |title=Effective island brand architecture: promoting island tourism in the Canary Islands and other archipelagos |journal=Island Studies Journal |volume=13 |issue=3 |pages=77–79 |doi=10.24043/isj.45|doi-access=free|hdl=10553/69879 |hdl-access=free }}</ref> Zaradi poletnih [[pasat]]ov in zimskih valov Atlantika je to celoletni raj za deskarje, najbolj priljubljena pa so bolj izpostavljena območja na severni in zahodni obali, kot sta Corralejo in El Cotillo. Deskanje poteka na lokacijah po otoku. Mornarje, potapljače in velike ribiče privlačijo te čiste modre atlantske vode, kjer so kiti, delfini, marlin in želve običajna znamenitost. Zaradi številnih hribov, ki so prisotni po vsem otoku, ta otok privlači tudi pohodnike.<ref>{{navedi knjigo |title=Landscapes of Fuerteventura, A Countryside Guide, 4th edition |author=Noel Rochford |publisher=Sunflower Books |year=2007}}</ref> Peščene plaže najdemo na številnih lokacijah. Zahodne plaže, kot so tiste okoli El Cotillo, so raj za [[deskanje]]. Plaže, ki mejijo na obsežne peščene sipine vzhodno od Corraleja, so priljubljene, kot so bolj zaščitene obsežne peščene obale Playa de Sotavento de Jandia na jugovzhodni obali med Costa Calma in Morro Jable. Golo sončenje in kopanje sta norma skoraj na vseh plažah. Velik del notranjosti s svojimi velikimi nižinami, pokrajinami lave in vulkanskimi gorami je sestavljen iz zaščitenih območij, čeprav obstajajo organizirani izleti in dostop prek njih z vozili. {{wide image|fuerteventura panorama1 1200px.jpg|700px|Vrh Cardóna (619 m), pogled z zahoda}} == Glavne znamenitosti == Zanimivi mesti sta Corralejo in El Jable na severu, ki sta sestavljena iz drobnih peščenih sipin, medtem ko je jug poln dolgih plaž in dolgih zalivov. Nenehni vetrovi, ki pihajo na plažah, so pravi raj za jadranje na deski. Deskanje je običajno na zahodni in severni obali, kjer so veliki valovi. Jadranje na deski je običajno v okolici Corraleja in Playas de Sotavento, jadranje z valovi (jadranje na valovih) pa na obali ob severni polovici otoka. El Cotillo je majhna ribiška vasica na severozahodu otoka, znana po zelo dolgi plaži južno od vasi in nekaj zelo mirnih plažah na severu. Severne plaže, ki jih obiskujejo ljubitelji potapljanja z masko in oboževalci sonca, domačini imenujejo jezera. [[File:Shipwreck of the SS American Star on the shore of Fuerteventura.jpg|thumb|left|Razbitina American Star (SS America), videna julija 2004 s kopnega]] V Cofeteju na zahodni strani Jandíe je oddaljena in mogočna hiša – Villa Winter – gleda na morje čez široke plaže. Domnevno ga je zgradil g. Winter na zemljišču, ki ga je podaril generalisimo Franco. Nekaj ​​časa so bile plaže dom priljubljene naključne atrakcije. 18. januarja 1994 je čezoceanska ladja United States Lines SS American Star (nekdanja America, USS West Point, Australis) med hudo nevihto obstala v Playi de Garcey. V enem letu se je prelomila na dva in kasneje izgubila krmo. Do leta 2007 se je preostanek močno poškodovane ladje zrušil na njen levi bok, se postopoma še bolj nagnil in skoraj popolnoma potopil. Do leta 2008–2012 je večina ostankov končno zdrsnila pod površje. == Hrana == [[File:Fuerteventura kaeserei.jpg|thumb|right|Sir Majorera]] Kuhinja je dokaj osnovna zaradi običajev in podnebnih razmer. To preprostost si delijo z ostalimi Kanarskimi otoki in podobno kot oni uporabljajo veliko količino rib. Uporabijo tudi vse, kar lahko pridelajo na skoraj neplodni zemlji. To so ''papas arrugadas'', jed iz krompirja, ki se običajno postreže z ''mojo'', omako s pekočo papriko ali s ''puchero canario'', mesno enolončnico. Morski sadeži se pripravljajo na različne načine tradicionalno, kot so ''pejines'' (soljene ribe), ''jareas'' ali ''sancocho'' (vrsta enolončnice), pripravljene iz rib, običajno kirnje, ''corvina'' ali ''sama'', kuhane po soljenju in postrežemo z ''mojo'', krompirjem ali ''[[gofio]]m'' (vrsta žita). Ljudje so zelo navdušeni tudi nad školjkami, nabranimi na obalah otoka. Meso, kot sta govedina in svinjina, uporabljajo tudi za pripravo različnih jedi ali preprosto za dušenje, vendar je njihovo glavno kozličje meso, tako od kozličkov kot od starejših živali. Kozo jedo pečeno ali dušeno. Koze niso uporabne samo zaradi mesa – prebivalci Fuerteventura mleko uporabljajo tudi za izdelavo sira majorero, ki je prejel številne nagrade. Majorero je večinoma narejen iz kozjega mleka, včasih pa tudi do 15 % ovčjega mleka. Suši se v pimentovem olju ali moki gofija. [[Majorero sir]] in [[palmero sir]] sta edina kanarska sira z zaščiteno označbo porekla. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Fuerteventura}} {{commons|Fuerteventura|Fuerteventura}} *https://www.fuerteventura.com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200218032035/http://www.fuerteventura.com/ |date=18 February 2020 }} *https://www.fuerteventura.com/history {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201204041516/https://www.fuerteventura.com/history |date=4 December 2020 }} *[http://www.visitfuerteventura.com/en/ Fuerteventura Tourism Board] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanarski otoki]] [[Kategorija:Fuerteventura|* ]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Španije]] [[Kategorija:Vulkanski otoki]] 89ice0idaeon4f6hoybaobt63x278h8 0 560372 6682997 6501951 2026-05-30T14:59:33Z Pinky sl 2932 | area_footnotes 6682997 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = El Hierro | image_name = File:Spain Canary Islands location map El Hierro.svg | image_caption = | image_size = 225 | map_image = ES El Hierro.PNG | map_caption = | native_name = | native_name_link = | nickname = ''Isla del Meridiano'' | location = [[Atlantski ocean]] | coordinates = {{Coord|27|45|N|18|00|W|display=inline,title}} | archipelago = [[Kanarski otoki]] | area_km2 = 268,51 | area_footnotes = <ref name="instgeonacio">{{navedi splet |publisher=Instituto Geográfico Nacional |url=http://www.ign.es/ign/layoutIn/faqcgg.do |title=Islas e islotes con superficie superior a 1 Km² |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150722122215/http://www.ign.es/ign/layoutIn/faqcgg.do |archive-date=2015-07-22 }}</ref> | highest_mount = Pico de Malpaso | elevation_m = 1501 | country = Španija | country_admin_divisions_title = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | country_admin_divisions = [[Kanarski otoki]] | country_admin_divisions_title_1 = [[Španske province|Provinca]] | country_admin_divisions_1 = Santa Cruz de Tenerife | country_capital_type = | country_capital = [[Valverde, Santa Cruz de Tenerife|Valverde]] | country_largest_city_type = | country_largest_city = | country_capital_and_largest_city = | country_largest_city_population = | country_leader_title = | country_leader_name = | population = 11.659 | population_as_of = 2023 | density_km2 = 43,4 | languages = [[španščina]], kanarska španščina | ethnic_groups = | timezone1 = [[Western European Time|WET]] |utc_offset1 = ±00:00 |timezone1_DST = [[Western European Summer Time|WEST]] |utc_offset1_DST = +01:00 | additional_info = }} [[File:Flag of El Hierro.svg|thumb|Zastava otoka El Hierro]] '''El Hierro''', z vzdevkom '''Isla del Meridiano''' ('Otok poldnevnika'), je drugi najmanjši in najbolj oddaljen južno in zahodno od [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] ([[Španska avtonomna skupnost]]), v Atlantskem oceanu ob obali Afrike, s prebivalstvom od 11.659 (2023).<ref>Instituto Nacional de Estadistica, Madrid, 2023.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=%2Ft20%2Fe260%2Fa2010%2Fl0%2F&file=is01.px&type=pcaxis&L=0 |title=Population referred to the January 1, 2018 |access-date=5 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303234346/http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=%2Ft20%2Fe260%2Fa2010%2Fl0%2F&file=is01.px&type=pcaxis&L=0 |archive-date=3 March 2016 |url-status=dead }}</ref> Njegovo glavno mesto je [[Valverde, Santa Cruz de Tenerife|Valverde]]. S površino 268,51 kvadratnih kilometrov je drugi najmanjši od osmih glavnih Kanarskih otokov. ==Ime == [[File:Africa 1595, Gerardus Mercator (3797082-recto).jpg|thumb|left|Afrika, delo Gerardusa Mercatorja 1595. 'Fierro' še ni na začetnem poldnevniku, čeprav je blizu.]] Ime ''El Hierro'', čeprav se črkuje kot španska beseda za železo, ni povezano s to besedo. Črka H v imenu kovine izhaja iz F latinskega ''ferrum'' (primerjaj ''higo'' za 'fig'), fonetične mutacije, ki je bila popolna do konca srednjega veka. Zmeda z imenom kovine je vplivala na mednarodno poimenovanje otoka. Že v 16. stoletju so zemljevidi in besedila imenovali otok po besedi za železo v drugih jezikih: portugalsko ''Ferro'', francosko ''l'île de Fer''<ref>{{navedi knjigo|last=Bory de Saint-Vincent|first=J.B.G.M. |author-link=|title=Essais sur les Isles Fortunées et l'antique Atlantide, ou Précis de l'histoire générale de l'archipel des Canaries|url=https://books.google.com/books?id=9CxEAAAAcAAJ&pg=PA14|year=1803|publisher=Baudouin|location=Paris |page=14}}</ref> in latinsko ''Insula Ferri''. Kljub temu izvor imena ''ero'' ali ''erro'' ali ''yerro'' ni zagotovo znan. Domneva se, da izhaja iz ene od več besed v jeziku Gvančev predšpanskih prebivalcev, znanih kot Bimbačes. Juan de Abreu Galindo (v rokopisu, ki ga je leta 1764 prevedel in objavil George Glas) navaja staroselsko ime otoka kot ''Esero'' (ali ''Eseró''), kar pomeni 'močan'.<ref>{{navedi knjigo|last1=Abreu y Galindo|first1=Juan de |last2=Glas|first2=George|title=The history of the discovery and conquest of the Canary islands |url=https://archive.org/details/bub_gb_DvPmAAAAMAAJ|year=1764|publisher=R. and J. Dodsley |location=London|pages=[https://archive.org/details/bub_gb_DvPmAAAAMAAJ/page/n257 24]–25}}</ref> Vendar pa Richard Henry Major v opombah k svojemu prevodu ''Le Canarien'' opaža, da bi gvanška beseda ''hero'' ali ''herro'', kar pomeni 'cisterna', zlahka padla v ''hierro'' s postopkom ljudske etimologije.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bontier |first1=Pierre |last2=Le Verrier|first2=Jean |translator-last=Major |translator-first=Richard Henry|title=The Canarian, or, book of the conquest and conversion of the Canarians in the year 1402|url=https://archive.org/details/canarianorbookof00inbont|year=1872|publisher=Hakluyt Society|location=London|page=[https://archive.org/details/canarianorbookof00inbont/page/124 124]}}</ref> Domneva se, da so Bimbačevi morali zgraditi cisterne, da so prihranili svežo deževnico. ''Gran diccionario guanche''<ref>{{citation | title=Gran diccionario guanche : el diccionario de la lengua de los aborígenes canarios | last=Osorio Acevedo | first= Francisco| year=2003| publisher= Centro de la Cultura Popular Canaria | place=Tenerife}} </ref> podaja pomen besede junak Gvančev v španščini kot ''fuente'' ('izvir [vodni vir]'). == Zgodovina == [[File:El Hierro Virgen de la Caridad.JPG|thumb|right|Kapela Virgen de la Caridad]] [[Jean de Béthencourt]] († 1425) je starodavne domorodce otoka, imenovane Bimbačes, podvrgel španski vladavini – bolj s pogajanji kot z vojaško akcijo. Béthencourt je imel za zaveznika in pogajalca Augerona, brata domačega monarha otoka. Augerona so pred leti ujeli Evropejci in je zdaj služil kot posrednik med Evropejci in Guanči. V zameno za nadzor nad otokom je Béthencourt obljubil, da bo spoštoval svobodo domorodcev, vendar je njegov sin sčasoma prelomil obljubo in prodal veliko bimbačev v suženjstvo. Kasneje se je na otok naselilo veliko Francozov in Galicijcev. Prišlo je do upora domorodcev proti grobemu ravnanju guvernerja Lázara Vizcaína, a je bil zatrt. === Zemeljski plazovi in cunami === Obstajajo dokazi o vsaj treh večjih [[zemeljski plaz|zemeljskih plazovih]], ki so prizadeli El Hierro v zadnjih nekaj sto tisoč letih.<ref name="Masson_2002">{{cite journal|last1=Masson|first1=D.G.|last2=Watts|first2=A.B.|last3=Gee|first3=M.J.R.|last4=Urgeles|first4=R.|last5=Mitchell|first5=N.C.|last6=Le Bas|first6=T.P.|last7=Canals|first7=M.|year=2002|title=Slope failures on the flanks of the western Canary Islands|journal=Earth-Science Reviews|publisher=Elsevier|volume=57|issue=1–2|pages=1–35|doi=10.1016/S0012-8252(01)00069-1|url=http://geomar.geo.ub.es/eurodom/documents/Massonetal01_ESR.pdf|access-date=29 August 2011|bibcode=2002ESRv...57....1M|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110804011507/http://geomar.geo.ub.es/eurodom/documents/Massonetal01_ESR.pdf|archive-date=4 August 2011}}</ref> Najnovejši od teh je bil zemeljski plaz 'El Golfo', ki se je zgodil pred približno 15.000 leti in je povzročil propad severnega boka otoka. Plaz je oblikoval dolino El Golfo in ustvaril plaz drobirja s prostornino 150–180 km³. Turbiditne usedline, povezane s tem zemeljskim plazom, so bile prepoznane v vrtalnih jedrih iz bazena Agadir severno od Kanarskih otokov.<ref name="Masson_2006">{{cite journal|last1=Masson|first1=D.G.|last2=Harbitz |first2=C.B. |last3=Wynn |first3=R.B. |last4=Pedersen |first4=G. |last5=Løvholt |first5=F. |year=2006|title=Submarine landslides: processes, triggers and hazard prediction|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society A|publisher=Royal Society|location=London|volume=364|issue=1845|pages=2009–2039|doi=10.1098/rsta.2006.1810|pmid=16844646|bibcode = 2006RSPTA.364.2009M |s2cid=11012536}}</ref> Podrobna analiza teh usedlin kaže, da se porušitev pobočja ni zgodila kot enkraten dogodek, temveč niz manjših porušitev v obdobju nekaj ur ali dni. Lokalni [[cunami]] so verjetno sprožili ti zemeljski plazovi, vendar ni bilo najdenih dokazov, ki bi to potrdili. [[File:Coast El Golfo.JPG|thumb|Obala El Golfo, El Hierro]] === Potresna dejavnost 2011 === ''Instituto Vulcanológico de Canarias'' (Vulkanološki inštitut Kanarskih otokov) in postaja za seizmično spremljanje inštituta National Geographic v Valverdeju sta zaznala povečano seizmično aktivnost, ki se je začela 17. julija 2011. Mreža za seizmično spremljanje je bila 21. julija povečana v gostoti, da bi omogočila boljše odkrivanje in lociranje potresnih dogodkov. Med 20. julijem in 24. julijem je bil potresni roj z več kot 400 manjšimi sunki;<ref name=swarm>{{navedi novice|title=Canary Islands Government Monitors El Hierro Earthquake Swarm |work=Sign of the Times |agency=Irish Weather Online |url=http://www.irishweatheronline.com/news/earth-science/geology/620-earthquakes-recorded-on-el-hierro-in-the-canary-islands/28244.html |date=26 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926190444/http://www.irishweatheronline.com/news/earth-science/geology/620-earthquakes-recorded-on-el-hierro-in-the-canary-islands/28244.html |archive-date=2011-09-26 |url-status=dead}}</ref> do 27. julija je bilo zabeleženih nadaljnjih 320 potresov.<ref>{{navedi novice|title=More Than 720 Earthquakes Recorded On El Hierro In One Week |work=Reality-Choice.org |agency=Irish Weather Online |url=http://www.irishweatheronline.com/news/earthquakesvolcanos/more-than-720-earthquakes-recorded-on-el-hierro-in-one-week/28759.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20161227211552/http://www.irishweatheronline.com/news/earthquakesvolcanos/more-than-720-earthquakes-recorded-on-el-hierro-in-one-week/28759.html |url-status=dead |archive-date=27 December 2016 |date=27 July 2011 }}</ref> 25. avgusta so prišla poročila, da je bilo zaznanih nekaj vodoravnih deformacij, ni pa bilo neobičajne navpične deformacije. Takrat je skupno število potresov preseglo 4000.<ref name=sismico>{{navedi novice |first=Daniel |last=Martin |title=El enjambre sísmico de El Hierro suma más de 4.000 terremotos |work=[[Suite101]] |url=http://www.suite101.net/news/el-enjambre-sismico-de-el-hierro-suma-mas-de-4000-terremotos-a64499 |date=25 August 2011 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110923093810/http://www.suite101.net/news/el-enjambre-sismico-de-el-hierro-suma-mas-de-4000-terremotos-a64499 |archive-date=23 September 2011 }}</ref> Med 4:15 in 4:20 zjutraj 10. oktobra 2011 je potresni roj spremenil obnašanje in povzročil harmonično tresenje. Harmonični tresljaji nastanejo zaradi gibanja [[magma|magme]] in lahko nakazujejo, da se je izbruh začel. Kasneje istega dne se je začel majhen podmorski izbruh, 7 km južno od La Restinge. 11. oktobra je bila stopnja vulkanske nevarnosti v La Restingi po manjših skalnih podorih na pobočjih nad mestom dvignjena z "rumene" na "rdečo". Ukazana je bila začasna evakuacija 600 prebivalcev, ki se kljub zmanjšanju aktivnosti 20 dni kasneje še vedno niso mogli vrniti. Od 7. novembra 2011 se je na razpoki začela potrjena [[Havajski tip erupcije|surtseyanska faza izbruha]]. 4. decembra 2011 je izbruh še trajal, pojavili so se močni freatični mehurčki. Po izbruhu leta 2011 so fosile enoceličnih morskih organizmov našli v restingolitih, vrsti [[tefra|tefre]], ki so bili izpuščeni v vodo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2015/01/150122084539.htm|title=Fossils survive volcanic eruption to tell us about the origin of the Canary Islands|website=ScienceDaily|language=en|access-date=2020-03-20}}</ref> == Podnebje == Podnebje El Hierra je odvisno od območja. Podnebni razponi so od subtropskega sredozemskega (''Csa / Csb'') v središču otoka, do polsušnega (''BSh'') in do puščavskega podnebja (''BWh'') v obalnih delih (po Köppnovi klasifikaciji podnebja). Na nekatera območja ima tudi vpliv tropskega podnebja (''As''), saj povprečna temperatura najhladnejšega meseca ne pade pod 18 °C, a ker je padavin precej malo, se sušno/polsuho podnebje prekriva s tropskim podnebje, zato je njegova uradna klasifikacija po AEMET polsušna ali sušna, odvisno od natančnega območja otoka.<ref>{{navedi splet |title=Evolucion de los climas de Koppen en España: 1951-2020 |url=https://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/recursos_en_linea/publicaciones_y_estudios/publicaciones/NT_37_AEMET/NT_37_AEMET.pdf |access-date=2024-01-28 |website=AEMET}}</ref> Na temperature zelo vpliva ocean. == Geografija, rastlinstvo in živalstvo == [[File:Santa Cruz de Tenerife SPOT 1320.jpg|thumb|Satelitska slika El Hierro]] [[File:Gallotia simonyi.jpg|thumb|Orjaški kuščar El Hierro]] Velikost in geografija El Hierra podpirata povsem endemične vrste, vključno s kritično ogroženim kuščarjem El Hierro (''Gallotia simonyi''), za katerega obstaja program vzreje v ujetništvu, kar omogoča njegovo ponovno naselitev. Nerodovitni deli notranjosti so reliefno odvisni od padavin, ki jih ni veliko več kot povprečje 19 padavinskih dni na leto, visoke relativne vlažnosti in geotermalnih izvirov. Ti nesušni deli imajo termofilne (geotermalne toplote) grude [[brin]]a in [[bor]]ov gozd z drugimi zimzelenimi rastlinami. Leta 2000 je El Hierro UNESCO razglasil za [[biosferni rezervat]], pri čemer je 60 % njegovega ozemlja zavarovano zaradi ohranjanja naravne in kulturne raznolikosti.<ref name=Unesco>{{navedi splet|title=Biosphere Reserve Information, Spain, Isla de El Hierro |work=Man and the Biosphere Programme |publisher=[[UNESCO]] |url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=SPA+16 }}</ref> Med kiti in delfini v teh vodah je opazno, da okoli otoka živi več vrst manj znanih [[kljunati kiti|kljunatih kitov]].<ref>{{cite journal |first1=Manuel |last1=Carrillo |first2=Marisa |last2=Tejedor |others=Illustrations by Sergio H. Bello |title= Los Zifios en las islas Canarias |journal=El Indiferente |publisher=Centro de Educacion Ambiental Municipal |volume=19 |date=May 2007 |language=es |url=http://www.canariasconservacion.org/Documentos/Zifios.El%20Indiferente.pdf}}</ref> Tako kot preostali del verige Kanarskih otokov je El Hierro vulkanski in izrazito gorat.<ref>{{Citation|last1=Carracedo|first1=Juan Carlos|title=North-East Atlantic Islands: The Macaronesian Archipelagos|date=2021-01-01|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780081029084000278|encyclopedia=Encyclopedia of Geology (Second Edition)|pages=674–699|editor-last=Alderton|editor-first=David|place=Oxford|publisher=Academic Press|language=en|doi=10.1016/b978-0-08-102908-4.00027-8|isbn=978-0-08-102909-1|access-date=2021-03-17|last2=Troll|first2=Valentin R.|s2cid=226588940 |editor2-last=Elias|editor2-first=Scott A.}}</ref> En izbruh je bil doslej zabeležen na otoku, vendar ni potrjen: iz izbruha Volcan de Lomo Negro leta 1793, ki je trajal en mesec. Vendar pa je v letih 2011/2012 v vasi La Restinga na morju prišlo do podmorskega izbruha.<ref>{{Citation|last1=Carracedo|first1=Juan Carlos|title=North-East Atlantic Islands: The Macaronesian Archipelagos|date=2021-01-01|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780081029084000278|encyclopedia=Encyclopedia of Geology (Second Edition)|pages=674–699|editor-last=Alderton|editor-first=David|place=Oxford|publisher=Academic Press|language=en|doi=10.1016/b978-0-08-102908-4.00027-8|isbn=978-0-08-102909-1|access-date=2021-03-17|last2=Troll|first2=Valentin R.|s2cid=226588940 |editor2-last=Elias|editor2-first=Scott A.}}</ref> Razen urejenih pristaniških mest je obala skalnata in mestoma prepadna. El Hierro je 268,71 kvadratnih kilometrov otok, ki je nastal pozno, pred približno 1,2 milijona let<ref>{{navedi knjigo|last1=Carracedo|first1=Juan Carlos|last2=Day|first2=Simon|title=Canary Islands|url=https://books.google.com/books?id=MmxPAQAAIAAJ&pg=PA2|year=2002|publisher=Terra|isbn=978-1-903544-07-5|page=2}}</ref> po treh zaporednih izbruhih, otok je izstopil iz oceana kot trikotnik [[bazalt]]nih [[dajk]]ov na vrhu z več kot 2000 m visokim vulkanskim stožcem.<ref name=geologia>{{navedi splet |title=El Hierro, La isla, Geología |work=Cabildo de El Hierro |url=http://www.elhierro.es/index.php?item=00000032 |language=es |access-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150721193643/http://www.elhierro.es/index.php?item=00000032 |archive-date=2015-07-21 |url-status=dead }}</ref> Zaradi nenehne dejavnosti se je otok razširil in imel največje število [[vulkan]]ov na Kanarskih otokih (več kot 500 stožcev, dodatnih 300 pokritih z novejšimi usedlinami), skupaj s približno 70 jamami in vulkanskimi galerijami, vključno s Cueva de Don Justo, katere zbirka kanalov presega 6 km. Zemeljski plazovi, rastlinska erozija in sezonska vetrna erozija so zmanjšali velikost in višino otoka. Trenutna najvišja točka je na sredini otoka, v Malpasu, na 1501 metrih visoko. == Uprava == Otok je del province Santa Cruz de Tenerife in vključuje tri občine: {| class="wikitable sortable" !Ime !Površina<br />(km²) !Štev. prebivalcev<br />(2023)<ref>Estimate of 1 January 2023: from Instituto Nacional de Estadística, Madrid.</ref> |- |Frontera | align="right" |84,20 | align="right" |4483 |- |El Pinar | align="right" |80,66 | align="right" |2027 |- |Valverde | align="right" |103,65 | align="right" |5149 |- |'''''[[El Hierro]]''''' | align="right" |''268,51'' | align="right" |''11.659'' |} Valverde je na severovzhodu, Frontera pa na zahodu, oba vsebujeta več vasi. Sedež otoške vlade (''cabildo insular'') je v mestu Valverde, kjer živi približno polovica prebivalcev otoka. == "Otok Meridian" == [[File:Map of 1746. Longitudines numeratae a Primo Meridiano per Insula Ferri.jpg|thumb|Del zemljevida Zgornje Šlezije (1746) z latinskim sporočilom: ''Longitudines numeratæ à primo Meridiano per Ins[ula] Ferri'' ('Dolžine, oštevilčene od začetnega poldnevnika na otoku Ferro')]] El Hierro so v različnih delih Evrope uporabljali več kot 500 let kot [[ničelni poldnevnik]], zlasti zunaj bodočega [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. V 2. stoletju našega štetja je [[Ptolemaj]] že razmišljal o definiciji ničelnega poldnevnika, ki temelji na najzahodnejšem kosu zemlje v (znanem) svetu in dal nekaj zemljevidov s samo pozitivnimi, vzhodnimi dolžinami.<ref>{{navedi knjigo|access-date=29 November 2017|date=2008|language=es|publisher=Fundación Canaria Orotava|title=Canarias, otra mirada. Viajeros, exploradores y naturalistas. Cuaderno de Actividades|isbn=9788461210695 |url=https://books.google.com/books?id=c_fNJEaw8GkC&dq=punta+de+orchilla+y+el+meridiano+expedici%C3%B3n+francesa&pg=PA40}}<!-- auto-translated by Module:CS1 translator --></ref> Leta 1634 je bilo v Franciji, ki ji je vladal [[Ludvik XIII. Francoski]] in njegov minister [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieu]], odločeno, da se Ferrov poldnevnik uporablja kot ključna referenca zemljevidov, glede na zgodovinski poldnevnik otoka in status najbolj zahodne znane dežele ljudstev. [[Flores (Azori)|Otok Flores]] je najzahodnejši od Azorov, ki so ga odkrili portugalski pomorščaki v zgodnjem 15. stoletju – po prvem Kolumbovem potovanju leta 1492 so jih učenjaki in kartografi včasih uvrščali med novi svet. Pariška elita je menila, da je El Hierro natanko 20° zahodno od pariškega poldnevnika (1⁄18 njegovega ustreznega vzporednika na zemeljski obli). Stari mednarodni zemljevidi (zunaj anglo-severnoameriških kraljestev) imajo pogosto skupno mrežo s pariškimi stopinjami na vrhu in Ferrovimi stopinjami (zamaknjenimi za 20 od Pariza) na dnu. Tudi Louis Feuillée je delal na tem problemu leta 1724. == Naravni simboli == Uradna naravna simbola, povezana z El Hierrom, sta ''Gallotia simonyi machadoi'' ([[Orjaški kuščar El Hierro]]) in brin ''Juniperus phoenicea'' (Sabina).<ref>[http://www.gobcan.es/boc/1991/061/001.html Ley 7/1991, de 30 de abril, de símbolos de la naturaleza para las Islas Canarias]</ref> <gallery class="center"> File:Lagarto Gigante de El Hierro, Canarias, España.JPG|''[[Orjaški kuščar El Hierro|Gallotia simonyi machadoi]]'' File:El Hierro Sabinar.JPG|''[[Juniperus phoenicea]]'' </gallery> == Energija == [[File:Wind turbine 2.5mw on el hierro island.jpg|thumb|Montaža prve od petih vetrnih turbin po 2,5 MW]] Po podatkih ministrstva za industrijo, turizem in trgovino El Hierro upa, da bo postal prvi otok na svetu, ki bo samozadosten z električno energijo. To bo doseženo s projektom v vrednosti 54 milijonov evrov, ki združuje več kot 11-megavatno vetrno elektrarno in dva hidroelektrarna.<ref>[http://old.insula.org/islandsonline/El%20Hierro-1.pdf Article titled "Sun, wind and water The new El Hierro island's allies" in pdf format] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070613095459/http://old.insula.org/islandsonline/El%20Hierro-1.pdf |date=June 13, 2007 }}</ref><ref name="NYTimes">{{navedi novice |first=Andrés |last=Cala |url=https://www.nytimes.com/2011/01/20/business/global/20iht-rbogisle.html |title=Tiny Spanish Island Has a Huge Stake in the Future |work=[[The New York Times]] |date=19 January 2011}}</ref> Ta projekt hidro in vetrne energije, ki ga je ustvaril lokalni konzorcij Gorona del Viento El Hierro s finančno pomočjo Evropske unije in je bil uradno odprt leta 2015, sestavlja pet vetrnih turbin E-70, ki lahko proizvedejo 11,5 megavatov [[vetrna energija|vetrne energije]] za oskrbo elektrike za približno 11.000 prebivalcev, dodatno število turistov in tri naprave za razsoljevanje vode. Hibridni sistem za shranjevanje vetra/črpane hidroelektrarne shranjuje presežek vetrne energije s črpanjem vode do 700 metrov do kraterja ugaslega vulkana. Ko se veter umiri ali ko povpraševanje preseže ponudbo, se voda sprosti iz kraterja in proizvede 11,3 MW električne energije, ki polni manjšo umetno kotanjo, ustvarjeno na dnu ugaslega vulkana. Voda v spodnjem bazenu se nato ponovno načrpa nazaj v zgornji rezervoar, ko je moč vetra presežna. Pričakuje se, da bo hibridni vetrno/vodni sistem z zaprto zanko prihranil približno 4 milijone ameriških dolarjev na leto (izračunano s cenami nafte januarja 2011), ki so bili prej porabljeni za približno 40.000 sodčkov surove nafte, uvožene letno, s čimer naj bi otok naredil popolnoma samozadosten z električno energijo.<ref>{{navedi novice |first=James |last=Murray |title=Wind power was Spain's top source of electricity in 2013 |work=[[The Guardian]] |date= 6 January 2014 |url=https://www.theguardian.com/environment/2014/jan/06/wind-power-spain-electricity-2013}}</ref> Leto 2016 je bilo za elektrarno prvo celo leto in je dosegla 40,7 % celotnega povpraševanja, s čimer se je poraba dizelskega goriva zmanjšala za 6000 ton. Leta 2017 se je delež povzpel na 46,5 %. Naprava napaja tudi obrat za [[razsoljevanje]], ki zagotavlja svežo vodo.<ref>[https://static1.squarespace.com/static/57766ea7d482e9b4340d1531/t/57f4eaaed482e9ea7f3ff323/1475668686930/El+Hierro+Wind-Pumped+hydro+power+station%2C+Alberto+Castaneda+Quintero.pdf EL HIERRO WIND-PUMPED HYDRO POWER STATION] page 15</ref> V začetku leta 2018 je El Hierro svoje celotno povpraševanje po električni energiji med 25. januarjem in 12. februarjem pokril s svojo bazo obnovljivih virov, pri čemer se je izognil uporabi onesnažujočih virov energije za več kot 560 ur v letu 2018 – in skupno skoraj 2000 ur od začetka delovanja. == El Hierro v literaturi == Otok Hierro je omenjen: * v romanu [[Umberto Eco|Umberta Eca]] ''Otok prejšnjega dne'' (''L'isola del giorno prima'', 1994), ki govori o italijanskem plemiču iz 17. stoletja, ujetem na otoku na mednarodni datumski meji; * v kratki zgodbi Christopherja Isherwooda ''The Turn Round the World'', zbrani v njegovih Ekshumacijah (1966); * v prvem poglavju pomorske kronike Stevena Callahana (1986) ''Adrift'', v kateri je El Hierro njegovo zadnje odhodno pristanišče za ponesrečeno prečkanje Atlantika. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|El Hierro}} * [http://www.turismodecanarias.com/canary-islands-spain/tourism-office/el-hierro-island/ El Hierro – official tourism website of the Canary Islands] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120117200603/http://www.turismodecanarias.com/canary-islands-spain/tourism-office/el-hierro-island/ |date=2012-01-17 }} * {{Cite EB1911|wstitle=Hierro|short=x}} * http://euanmearns.com/el-hierro-fourth-quarter-2018-performance-update/ * {{cite gvp|name=Hierro|vn=383020|access-date=2021-06-26}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanarski otoki]] [[Kategorija:El Hierro|* ]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Španije]] [[Kategorija:Vulkanski otoki]] 7swmfrnrraln6rgkfmiutiygo7bmjz1 0 560398 6683001 6627997 2026-05-30T15:01:04Z Pinky sl 2932 | area_footnotes 6683001 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands |name = Lanzarote |image_name = File:Lanzarote's Lunar-Like Landscape.jpg |image_caption = Satelitski pogled (Oktober 2019) |map_image = |map_caption = |native_name = |native_name_link = |location = [[Atlantski ocean]] |coordinates = {{coord|29.035|N|13.635|W|region:ES-GC_type:isle|display=inline,title}} |pushpin_map = Kanarski otoki |pushpin_map_caption = |archipelago = [[Kanarski otoki]] |total_islands = |major_islands = |area_km2 = 845,92 | area_footnotes = <ref name="istac_territorio">{{navedi splet |url=http://www.gobiernodecanarias.org/istac/jaxi-istac/menu.do?uripub=urn:uuid:fbc0bdc8-cacb-43b8-a5cb-a93f745dcff6 |title=Estadística del Territorio |publisher=Instituto Canario de Estadística (ISTAC) |access-date=17 July 2019 |language=es |trans-title=Territory Statistics }}</ref> |coastline_km = 191 |coastline_footnotes = |highest_mount = Peñas del Chache |elevation_m = 671 |elevation_footnotes = |country = Španija |country_admin_divisions_title = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] |country_admin_divisions = [[Kanarski otoki]] |country_admin_divisions_title_1 = [[Španske province|Provinca]] |country_admin_divisions_1 = Las Palmas |country_capital_and_largest_city = [[Arrecife]] |country_largest_city_population = 64.735 |country_leader_title = Predsednica ''cabildo insular'' |country_leader_name = María Dolores Corujo Berriel |demonym = {{lang|es|lanzaroteño, -ña}}; {{lang|es|conejero, -a}} ([[španščina]]) |population = 158.798 |population_as_of = 2023 |population_footnotes = |density_km2 = 187.7 |languages = [[španščina]], kanarska španščina |ethnic_groups = |timezone1 = [[Western European Time|WET]] |utc_offset1 = ±00:00 |timezone1_DST = [[Western European Summer Time|WEST]] |utc_offset1_DST = +01:00 |additional_info = }} '''Lanzarote''' ({{IPA-es|lanθaˈɾote|lang}}, {{IPA-es|lansaˈɾote|local}}) je španski otok, najvzhodnejši od [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], 125 kilometrov od severa obale Afrike in 1000 kilometrov od [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Lanzarote, ki pokriva 845,92 kvadratnih kilometrov, je četrti največji otok v [[arhipelag]]u. S 158.798 prebivalci na začetku leta 2023 je tretji najbolj poseljen Kanarski otok, za [[Tenerife|Tenerifom]] in [[Gran Canaria|Gran Canario]]. V središču in zahodu otoka je [[narodni park Timanfaya]], ena njegovih glavnih znamenitosti. Otok je UNESCO leta 1993 razglasil za [[biosferni rezervat]].<ref name=biospherereserve>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=spa+12 |title=UNESCO - MAB Biosphere Reserves Directory |website=UNESCO |access-date=5 April 2019 }}</ref> Glavno mesto otoka je [[Arrecife]], ki leži na vzhodni obali.<ref>{{Cite journal|url=https://recyt.fecyt.es/index.php/CyTET/article/view/75680/46095/0|page=315|title=Planeamiento territorial, desarrollo urbano-turístico y sostenibilidad en Lanzarote|first1=José Ángel|last1=Hernández Luis|issn= 1133-4762|location=Madrid|publisher=Ministerio de Fomento|first2=Silvia Inmaculada|last2=Sobral García|first3=Alejandro|last3=González Morales|journal=Ciudad y Territorio. Estudios Territoriales|volume=XXXVIII|issue=148|year=2006}}</ref> Je manjši glavni otok province Las Palmas. Prvo zabeleženo ime za otok, ki ga je dal italijansko-majorški kartograf Angelino Dulcert, je bilo ''Insula de Lanzarotus Marocelus'', po genovskem pomorščaku Lancelotto Malocellu, iz katerega izhaja današnje ime. Ime otoka v domorodnem jeziku Gvančev je bilo ''Tyterogaka'' ali ''Tytheroygaka'', kar lahko pomeni 'tisti, ki je ves oker' (kar se nanaša na prevladujočo barvo otoka).<ref name="Diccionario Ínsuloamaziq-Tyterogaka">{{navedi splet|url=http://insuloamaziq.blogspot.com.es/2012/09/tyterogaka.html|title=Diccionario Ínsuloamaziq-Tyterogaka|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021222252/http://insuloamaziq.blogspot.com.es/2012/09/tyterogaka.html|archive-date=21 October 2013}}</ref> == Geografija == Lanzarote je najvzhodnejši od otokov v kanarskem arhipelagu in najsevernejši od otokov z lastno upravo (La Graciosa je najsevernejši otok v arhipelagu). Poleg tega je četrti največji otok in je popularno znan kot otok vulkanov, saj ga identificirajo z vulkanskim plaščem, ki se razprostira čez večji del njegove površine kot posledica velike vulkanske aktivnosti v začetku 18. stoletja. Lanzarote je 11 km severovzhodno od [[Fuerteventura|Fuerteventure]] in nekaj več kot 1 km od La Graciose. Velikost otoka je 60 km od severa proti jugu in 25 km od zahoda proti vzhodu. Ima 213 kilometrov obale, od tega je 10 km peščene, 16,5 km plaže, preostanek pa je skalnat. Njegova pokrajina vključuje gorski verigi Famara (671 metrov)<ref>[http://www.turismodecanarias.com/canary-islands-spain/web/photo-image/FOTO_LANZAROTE_PLAYA_FAMARA.html Photo: Famara Official Tourism Office of the Canaries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100721055639/http://www.turismodecanarias.com/canary-islands-spain/web/photo-image/FOTO_LANZAROTE_PLAYA_FAMARA.html |date=21 July 2010 }}</ref> na severu in Ajaches (608 metrov) na jugu. Južno od masiva Famara je [[puščava]] El Jable, ki ločuje Famaro in Montañas del Fuego. Najvišji vrh je Peñas del Chache, ki se dviga na 670 metrov nad morsko gladino. ''Túnel de la Atlántida'', največji podvodni vulkanski predor na svetu, je del [[lavina cev|lavine cevi]] [[Cueva de los Verdes]].<ref name=LS>{{navedi splet |title=Eyeless Creature Discovered in Undersea Tunnel|url=http://www.livescience.com/animals/090825-lava-tube-species.html|date=25 August 2009|work= LiveScience}}</ref> Sestavlja ga sedem občin, od katerih je najbolj naseljena Arrecife, glavno mesto otoka. Severno od otoka so otok La Graciosa in nenaseljeni otočki Alegranza, Montaña Clara, Roque del Este in Roque del Oeste, ki tvorijo otočje Chinijo, upravno odvisno od Lanzaroteja. UNESCO je Lanzarote leta 1993 razglasil za [[biosferni rezervat]]. Poleg tega kanarska mreža zavarovanih naravnih območij vključuje skupaj 13 naravnih okolij na tem otoku, ki predstavljajo več kot 40 % otoškega ozemlja, med katerimi izstopa [[narodni park Timanfaya]]. V preteklosti posvečen predvsem kmetijstvu in ribolovu v kanarsko-saharski ribiški banki, se trenutno gospodarstvo otoka vrti okoli storitvenega sektorja, v bistvu močne turistične industrije. Tej dejavnosti se je začelo dodajati vinogradništvo, ki je imelo pomembno težo v prejšnjih stoletjih in je bilo ponovno zagnano z oblikovanjem označbe porekla za vina Lanzarote. Na otoku je letališče César Manrique Lanzarote v občini San Bartolomé; kot tudi morska pristanišča: Puerto de los Mármoles v občini Arrecife in pristanišče [[Playa Blanca, Lanzarote|Playa Blanca]] v občini Yaiza. === Podnebje === Lanzarote, ki se pogosto imenuje 'otok večne pomladi',<ref name=":0">{{navedi splet | title = Lanzarote Weather and Climate | work = spain-lanzarote.com | access-date = 22 November 2017 | url = http://www.spain-lanzarote.com/en/discover/weather.html }}</ref> ima vroče puščavsko podnebje (''BWh'') po Köppnovi podnebni klasifikaciji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=591924&cityname=Arrecife,%20Canary%20Islands,%20Spain&units=|title=Arrecife, Spain Köppen Climate Classification (Weatherbase)|work=weatherbase.com|accessdate=2024-05-04|archive-date=2023-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20231212154238/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=591924&cityname=Arrecife,%20Canary%20Islands,%20Spain&units=|url-status=dead}}</ref> Majhna količina padavin je v glavnem koncentrirana pozimi. Padavine poleti so redek pojav in zelo pogosto so poletja popolnoma suha brez padavin. V povprečju otok prejme približno 16 dni padavin med decembrom in februarjem. Včasih prevladuje vroči [[jugo]], ki po otoku povzroča suhe in prašne razmere. Povprečna količina padavin v juniju in avgustu je manjša od 0,5 milimetra. Tesno meji na tropsko podnebje, z zimsko srednjo temperaturo 18 °C in poletno povprečno 25 °C. === Geologija === Lanzarote je najsevernejši in najvzhodnejši otok glavnih Kanarskih otokov in je vulkanskega izvora.<ref>{{navedi splet|title=The Geology of the Canary Islands - 1st Edition|url=https://www.elsevier.com/books/the-geology-of-the-canary-islands/troll/978-0-12-809663-5|access-date=22 October 2020|website=www.elsevier.com}}</ref> Otok je nastal pred približno 15 milijoni let kot produkt kanarske vroče točke. Otok je skupaj z drugimi nastal po razpadu [[Afriška plošča|afriške]] in ameriške celinske plošče. Največji zabeleženi izbruhi so se zgodili med letoma 1730 in 1736 na območju, ki je danes imenovano za narodni park Timanfaya.<ref>{{navedi splet|title=Timanfaya|url=https://www.lanzaroteguide.com/timanfaya/|website=Lanzarote Guide|access-date=1 August 2017|ref=20}}</ref> == Biotska raznovrstnost == [[File:La Geria vines.jpg|thumb|upright=1.2|Trte malvazije, ki rastejo v zgornji plasti zemlje, prekrite z lapili, v La Geriji. Nizke, ukrivljene stene ščitijo trte pred nenehnim suhim vetrom.]] === Rastline === Na otoku je petsto različnih vrst rastlin, od tega je 17 vrst endemičnih. Te rastline so se na relativno pomanjkanje vode prilagodile enako kot [[sukulente]] (sočnice). Sem spadajo [[Kanarski datljevec]] (''Phoenix canariensis''), ki raste v vlažnih območjih na severu, bor (''Pinus canariensis''), praproti in divje oljke (''Olea europaea''). ''Laurisilva'' drevesa, ki so nekoč pokrivala najvišje predele Risco de Famara, so danes redka. Po zimskih padavinah pride rastlinje do barvitega cvetenja med februarjem in marcem. [[Vinograd]]i La Gería, vinorodna regija Lanzarote DO, so zavarovano območje. Posamezne trte so posajene v jame, široke 4–5 metrov in globoke 2–3 metre, z majhnimi kamnitimi zidovi okoli vsake jame. Ta kmetijska tehnika je zasnovana za pobiranje padavin in nočne rose ter zaščito rastlin pred vetrovi.<ref>{{Cite journal|last1=Troll|first1=Valentin R.|last2=Carracedo|first2=Juan Carlos|last3=Jägerup|first3=Beatrice|last4=Streng|first4=Michael|last5=Barker|first5=Abigail K.|last6=Deegan|first6=Frances M.|last7=Perez-Torrado|first7=Francisco|last8=Rodriguez-Gonzalez|first8=Alejandro|last9=Geiger|first9=Harri|date=2017|title=Volcanic particles in agriculture and gardening|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/gto.12193|journal=Geology Today|language=en|volume=33|issue=4|pages=148–154|doi=10.1111/gto.12193|s2cid=133877260 |issn=1365-2451}}</ref> === Glive === Obstaja 180 različnih vrst gliv, ki tvorijo lišaje. Ti preživijo na primernih območjih, kot so skalne površine in spodbujajo preperevanje. === Živali === Poleg avtohtonih netopirjev in sesalcev, ki so spremljali ljudi na otok (vključno z [[dromedar]]jem, ki je bil uporabljen za kmetijstvo in je zdaj turistična atrakcija), je na Lanzarotu nekaj vrst vretenčarjev. Sem spadajo ptice (kot so sokoli) in plazilci. Nekatere zanimive endemične živali so kuščarji ''Gallotia'' in slepi raki ''Munidopsis polymorpha'', najdeni v laguni Jameos del Agua, ki je nastala zaradi vulkanskega izbruha. Otok je tudi dom ene od dveh preživelih populacij ogroženega kanarskega [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] (''Neophron percnopterus''). == Naravni simboli == Uradna naravna simbola, povezana z Lanzarotom, sta ''Munidopsis polymorpha'' (slepi rak) in ''Euphorbia balsamifera'' (Tabaiba dulce).<ref>{{navedi splet|url=http://www.gobcan.es/boc/1991/061/001.html|title=BOC – 1991/061. Viernes 10 de Mayo de 1991 – 577|work=gobcan.es|access-date=29 September 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20110808141931/http://www.gobcan.es/boc/1991/061/001.html|archive-date=8 August 2011|url-status=dead}}</ref> <gallery class="center" widths="180px" heights="120px"> File:Munidopsis polymorpha.jpg|''[[Munidopsis polymorpha]]'' File:Tabaiba Lanzarote.JPG|''[[Euphorbia balsamifera]]'' </gallery> == Demografija in uprava == [[File:Lanzarote 1 Luc Viatour.jpg|thumb|right|230px|Papagayo Beach]] Leta 2023 na Lanzarotu živi 158.798 ljudi, kar je 14,9 % več kot leta 2011 (138.201).<ref name="pob_1996-2019">{{navedi splet | title = Población de derecho de Lanzarote según municipio. Evolución (1996-2023) |trans-title=Legal population of Lanzarote by municipality. Evolution (1996-2019) | work = Centro de Datos. Cabildo de Lanzarote | access-date = 15 July 2019 | url = http://www.datosdelanzarote.com/itemDetalles.asp?idFamilia=6&idItem=2817 | language = es }}</ref> Sedež otoške vlade (''Cabildo insular'') je v glavnem mestu [[Arrecife]], ki je imelo leta 2019 62.988 prebivalcev. Po popisu iz leta 2011 je večina prebivalcev Špancev (72,1 %) z precejšnjim številom prebivalcev drugih narodnosti, predvsem Britancev (5,6 %), Kolumbijcev (3,2 %), Nemcev (3,1 %) in Maročanov (3,1 %). Druge skupine prebivalcev vključujejo Italijane, Korejce, Kubance in Romune, ki predstavljajo velik delež preostalih 12,9 % prebivalstva. Lanzarote je del province Las Palmas in je razdeljen na sedem občin: {| class="wikitable sortable" !Ime !Otok !Površina<br />(km²) !Štev. prebivalcev<br />(2023)<ref>Estimate at 1 January 2023: Instituto Nacional de Estadística, Madrid.</ref> |- |Arrecife |Lanzarote | align="right" |22,72 | align="right" |64.735 |- |Haría |Lanzarote | align="right" |106,59 | align="right" |5543 |- |San Bartolomé |Lanzarote | align="right" |40,89 | align="right" |19.443 |- |Teguise |Lanzarote | align="right" |263,98 | align="right" |23.788 |- |Tías |Lanzarote | align="right" |64,61 | align="right" |21.296 |- |Tinajo |Lanzarote | align="right" |135,28 | align="right" |6725 |- |Yaiza |Lanzarote | align="right" |211,85 | align="right" |17.268 |- |'''''Lanzarote''''' |''Totals'' | align="right" |''845,92'' | align="right" |''158.798'' |} == Zgodovina == [[File:LavaFieldLanzarote.jpg|thumb|left|200px|Pogled na polje lave proti Montañas del Fuego]] Lanzarote naj bi bil prvi naseljen Kanarski otok. [[Feničani]] so ga morda obiskali ali se naselili, čeprav materialni dokazi niso ohranjeni. Prvi znani zapis je rimskega avtorja [[Plinij Starejši|Plinija Starejšega]] v enciklopediji ''Naturalis Historia'' o odpravi na Kanarske otoke.<ref>{{navedi knjigo|chapter-url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0137:book=6:chapter=37&highlight=canaries|author=Pliny the Elder|author-link= |title=The Natural History|chapter=Ch 37 The Fortunate Islands |volume=Book VI|access-date=18 November 2016|editor=John Bostock}}</ref> Imena otokov (takrat imenovanih ''Insulae Fortunatae'' ali 'Otoki sreče') so bila zapisana kot ''Junonia'' ([[Fuerteventura]]), ''Canaria'' ([[Gran Canaria]]), ''Ninguaria'' ([[Tenerife]]), ''Junonia Major'' ([[La Palma]]), ''Pluvialia'' ([[El Hierro]]) in ''Capraria'' ([[La Gomera]]). Lanzarote in Fuerteventura, dva najbolj vzhodna Kanarska otoka, sta bila omenjena le kot arhipelag 'vijoličnih otokov'. Rimski pesnik [[Mark Anej Lukan|Lucan]] ter grški astronom in geograf [[Ptolemaj]] sta podala njuni natančni lokaciji.<ref name="archaeology9705">{{navedi splet|url=http://www.archaeology.org/9705/newsbriefs/canaries.html|title=Roman Trade with the Canary Islands|access-date=24 November 2009}}</ref> Naselilo ga je pleme Majos, del Gvančev.<ref>{{navedi splet|url=https://toponimiacanarias.ulpgc.es/items/show/261307|title=Majo, Toponimia de las islas Canarias|access-date=13 December 2022|archive-date=2023-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230326024922/https://toponimiacanarias.ulpgc.es/items/show/261307|url-status=dead}}</ref> Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] interakcija s Kanarskimi otoki ni zabeležena pred letom 999, ko so [[Arabci]] prispeli na otok, ki so ga poimenovali ''al-Djezir al-Khalida'' (med drugimi imeni). [[File:Sunny afternoon in the Old town in Puerto Del Carmen.jpg|thumb|right|Pogled na pristanišče v starem mestnem jedru Puerto del Carmen]] Leta 1336 je iz [[Lizbona|Lizbone]] prispela ladja pod vodstvom genovskega pomorščaka [[Lancelotto Malocello|Lancelotta Malocella]], ki je uporabljal vzdevek ''Lanzarote da Framqua''. Kasneje je bila zgrajena utrdba na območju Montaña de Guanapay blizu današnjega Teguiseja. Kastiljske suženjske ekspedicije leta 1385 in 1393 so zasegle na stotine Gvančev in jih prodale v Španiji, s čimer so začele trgovino s sužnji na otokih.<ref name="Crosby2004">{{navedi knjigo|last=Crosby|first=Alfred W. |title=Ecological Imperialism: The Biological Expansion of Europe, 900–1900|url=https://books.google.com/books?id=DUSbAAAAQBAJ|year=2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-39404-9}}</ref><ref name="Mercer1980">{{navedi knjigo|last=Mercer|first=John |title=The Canary Islanders: their prehistory, conquest, and survival|url=https://archive.org/details/canaryislanderst00merc|url-access=registration|year=1980|publisher=Collings|isbn=978-0-86036-126-8|pages=[https://archive.org/details/canaryislanderst00merc/page/148 148]–159}}</ref> Francoski raziskovalec [[Jean de Béthencourt]] je prispel leta 1402 na čelu zasebne ekspedicije pod kastiljskim okriljem. Bethencourt je najprej obiskal jug Lanzaroteja v Playas de Papagayo in Francozi so otok prevzeli v nekaj mesecih. Na otoku ni bilo gora in sotesk, ki bi služile kot skrivališča za preostalo prebivalstvo Gvančev in mnogo je bilo odpeljanih kot sužnje; ostalo naj bi le le 300 moških Gvančev. Na južnem koncu občine Yaiza se je leta 1402 pojavilo prvo evropsko naselje na Kanarskih otokih na območju, znanem kot ''El Rubicón'', kjer se je začelo osvajanje otočja.<ref name="juliosanchezrodriguez.com">[http://www.juliosanchezrodriguez.com/wp-content/uploads/2012/01/san_marcial.pdf San Marcial del Rubicón y los Obispados de Canarias]</ref> Na tem mestu je bila zgrajena stolnica Saint Martial of Limoges. Stolnico so v 16. stoletju uničili angleški pirati. Škofija je bila leta 1483 premaknjena v [[Las Palmas de Gran Canaria]] (rimokatoliška škofija Canarias). Leta 1404 so prišli Kastiljci (ob podpori kastiljskega kralja) in se spopadli z lokalnimi Gvanči, ki so bili še bolj zdesetkani. Podobno sta bila kasneje osvojena tudi otoka Fuerteventura in El Hierro. Leta 1477 je kastiljski kraljevi svet s sklepom potrdil podelitev Lanzaroteja in Fuerteventure z manjšima otokoma Ferro in Gomera kastiljskim plemičem Herrera, ki so imeli [[fevd]] do konca 18. stoletja.<ref name="Kamen2004">{{navedi knjigo|last=Kamen|first=Henry |title=Empire: How Spain Became a World Power, 1492-1763|url=https://books.google.com/books?id=c07Tj2bqIE4C|year=2004|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-093264-0|page=11}}</ref> Leta 1585 je osmanski admiral Murat Reis začasno zavzel Lanzarote. V 17. stoletju so pirati napadli otok in odpeljali 1000 prebivalcev v suženjstvo v Cueva de los Verdes. Lanzarote in Fuerteventura sta bila v 16., 17. in 18. stoletju glavna izvoznika pšenice in žit na osrednje otoke arhipelaga; Tenerife in Gran Canaria.<ref name=A>{{Navedi splet |url=http://www.cabildofuer.es/documentos/Patrimonio_cultural/jornadas_ftv_lzt/volumenes/06_jornadas_ftv_lzt.pdf |title=Jornadas de Estudios sobre Lanzarote y Fuerteventura |accessdate=2024-05-04 |archive-date=2020-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803011907/http://www.cabildofuer.es/documentos/Patrimonio_cultural/jornadas_ftv_lzt/volumenes/06_jornadas_ftv_lzt.pdf |url-status=dead }}</ref> Čeprav ta trgovina skoraj nikoli ni bila obrnjena za prebivalce Lanzarote in Fuerteventure (zaradi dejstva, da so lastniki teh otokov imeli dobiček od te dejavnosti), je povzročila obdobja lakote, zato je moralo prebivalstvo teh otokov potovati na Tenerife in Gran Canario. Otok Tenerife je glavno središče privlačnosti za prebivalce Lanzaroteja in Fuerteventure, zato je občutek povezanosti, ki je vedno obstajal v priljubljeni sferi s Tenerifi. Od leta 1730 do 1736 je otok prizadel niz vulkanskih izbruhov, ki so proizvedli 32 novih vulkanov na odseku 18 kilometrov.<ref>{{Cite journal|last1=Troll|first1=Valentin R.|last2=Carracedo|first2=Juan Carlos|last3=Jägerup|first3=Beatrice|last4=Streng|first4=Michael|last5=Barker|first5=Abigail K.|last6=Deegan|first6=Frances M.|last7=Perez‐Torrado|first7=Francisco|last8=Rodriguez‐Gonzalez|first8=Alejandro|last9=Geiger|first9=Harri|date=2017|title=Volcanic particles in agriculture and gardening|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/gto.12193|journal=Geology Today|language=en|volume=33|issue=4|pages=148–154|doi=10.1111/gto.12193|s2cid=133877260 |issn=1365-2451}}</ref> Duhovnik Yaize Don Andrés Lorenzo Curbelo je izbruh podrobno dokumentiral do leta 1731. Lava je prekrila četrtino površine otoka, vključno z najbolj rodovitno prstjo in 11 vasmi. 100 manjših vulkanov je bilo na območju, imenovanem Montañas del Fuego, 'Ognjene gore'.<ref>{{Citation|last1=Carracedo|first1=Juan Carlos|title=North-East Atlantic Islands: The Macaronesian Archipelagos|date=1 January 2021|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780081029084000278|encyclopedia=Encyclopedia of Geology (Second Edition)|pages=674–699|editor-last=Alderton|editor-first=David|place=Oxford|publisher=Academic Press|language=en|doi=10.1016/b978-0-08-102908-4.00027-8|isbn=978-0-08-102909-1|access-date=17 March 2021|last2=Troll|first2=Valentin R.|s2cid=226588940|editor2-last=Elias|editor2-first=Scott A.}}</ref> Leta 1768 je izkrčen otok prizadela suša in zimskega deževja ni bilo. Velik del prebivalstva je bil prisiljen emigrirati na Kubo in v Ameriko, vključno s skupino, ki je leta 1731 predstavljala pomemben dodatek k španskim naseljencem v Teksasu v San Antonio de Bexarju. Še en vulkanski izbruh se je zgodil v območju Tiagua leta 1824, ki je bil manj nasilen kot večji izbruh med letoma 1730 in 1736. Leta 1927 sta Lanzarote in Fuerteventura postala del province Las Palmas. Več arheoloških ekspedicij je odkrilo prazgodovinsko naselbino na arheološkem najdišču El Bebedero v vasi Teguise.<ref>{{navedi splet|url=http://www.personales.ulpgc.es/patoche.dch/html/excavaciones.html|title=EXCAVACIONES on the Canary islands|last=Atoche Peña|first=Pablo|website=www.personales.ulpgc.es|access-date=18 November 2016}}</ref> V eni od teh odprav sta ekipi z Univerze Las Palmas de Gran Canaria in ekipe z Univerze v Zaragozi prinesli okoli 100 rimskih črepinj, devet kosov kovine in en kos stekla. Artefakte so našli v plasteh, datiranih med 1. in 4. stoletje. Kažejo, da so Rimljani trgovali s Kanarci, čeprav ni dokazov o naselbinah. Otok ima Unescov status zavarovanega biosfernega rezervata. Po poročanju ''Financial Timesa'' je bil ta status ogrožen zaradi lokalnega korupcijskega škandala. Od maja 2009 je policija aretirala nekdanjega predsednika Lanzaroteja, nekdanjega župana Arrecifeja in več kot 20 politikov in poslovnežev v povezavi z nezakonitimi gradbenimi dovoljenji ob obali Lanzaroteja. UNESCO je zagrozil, da bo Lanzarotu odvzel status biosfernega rezervata, »če razvoj ne bo upošteval lokalnih potreb in bo vplival na okolje«.<ref name="ft-eco">{{navedi novice|title=Lanzarote faces losing its eco status|url=http://www.ft.com/cms/s/0/3ff2ca80-885f-11df-aade-00144feabdc0.html#axzz153aCXefN|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210211228/https://www.ft.com/content/3ff2ca80-885f-11df-aade-00144feabdc0#axzz153aCXefN|archive-date=2022-12-10|url-access=subscription|url-status=live|access-date=12 November 2010|newspaper=Financial Times|date=5 July 2010|author=Barr, Caelainn|author2=Mulligan, Mark|location=London, Madrid}}</ref><ref name="indepenent-ft">[https://www.independent.co.uk/environment/nature/building-craze-threatens-to-end-lanzarotes-biosphere-status-2020064.html Building craze threatens to end Lanzarote's biosphere status] The Independent. 7 July 2010</ref> Predsednik Cabilda je zanikal »kakršno koli grožnjo UNESCO statusu Lanzaroteja«.<ref name="greenslade-controversy">{{navedi novice|last=Greenslade|first=Roy|title=Canary Islands protests at Financial Times investigation|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2010/jul/08/financialtimes-spain|work=Greenslade Blog|publisher=The Guardian|access-date=12 November 2010|location=London|date=8 July 2010}}</ref> == Pogledi== [[File:Hacha grande from papagayo pano.jpg|thumb|center|upright=3|Hacha Grande, na jugu otoka, pogled s ceste proti plaži Papagayo]] [[File:Salinas de Janubio at Lanzarote.jpg|thumb|center|upright=2.5|[[Salinas de Janubio]] na zahodu otoka]] [[File:El Golfo Charco de los Clicos Panorama.jpg|thumb|center|upright=2.5|Krater in laguna v El Golfo]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Lanzarote}} * [http://www.turismolanzarote.com/ Official tourism site of Lanzarote] * [http://manriquelanzarote.com/map-english-version/ Map of Lanzarote with all the architectural works from César Manrique] * [https://www.journeyhero.net/travel-to-lanzarote-the-land-of-volcanos/ Lanzarote, the Land of Volcanos] * {{cite gvp|name=Lanzarote|vn=383060|access-date=26 June 2021}} * {{curlie|Regional/Europe/Spain/Autonomous_Communities/Canary_Islands/Lanzarote/}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:kanarski otoki]] [[Kategorija:Lanzarote|* ]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Španije]] [[Kategorija:Vulkanski otoki]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] 2fijcocxrbmxxya7g3v5pcyr9ykxz7q 0 561460 6683026 6575209 2026-05-30T15:52:24Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Galipoli | native_name = {{lang|tr|Gelibolu}} <br> {{lang|grc| Καλλίπολις}} | image_name = Gallipoli peninsula from space.png | image_caption = Polotok Galipoli iz vesolja | pushpin_map = Turčija | map_relief = yes | map_width = 250 | map_caption = Polotok Galipoli (na zemljevidu Grčije) | location = [[Dardanele]], [[Egejsko morje]] | area_km2 = 900 | length_km = 83 | width_km = 21 | coastline_km = | highest_mount = | elevation_m = | country = Turčija | country_admin_divisions_title = Provinca | country_admin_divisions = [[Çanakkale (provinca)|Çanakkale ]] }} '''Galipoli''' ({{jezik-tr|Gelibolu Yarımadası}}, {{jezik-el|Χερσόνησος της Καλλίπολης|Hersónisos tis Kallípolis}}) je polotok na jugu vzhodne Trakije v evropskem delu Turčije med [[Egejsko morje|Egejskim morjem]] na zahodu in prelivom [[Dardanele]] na vzhodu. Galipoli je italijanska oblika grškega imena Καλλίπολης (Kallípolis), ki pomeni 'lepo mesto',<ref name="lid">{{navedi knjigo |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dkalli%2Fpolis |chapter=Καλλίπολις |first1=Henry George |last1=Liddell |author1-link= |first2=Robert |last2=Scott |author2-link=|title=A Greek–English Lexicon |others=Revised and augmented throughout by Henry Stuart Jones with the assistance of Roderick McKenzie |location=Oxford |publisher=Clarendon Press |year=1940 |via=Perseus Digital Library Project |access-date=2020-08-28 |archive-date=7 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407051701/https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dkalli%2Fpolis |url-status=live }}</ref> prvotnega imena sodobnega mesta Gelibolu. V [[Antika|antiki]] je bil polotok znan kot Trakijski polotok (starogrško Θρακικὴ Χερσόνησος, Thrakiké Chersónesos). Zahodno od polotoka je zaliv Saros, v antiki znan kot Melas, vzhodno pa Dardanele, v antiki znane kot Helespont. V antiki je polotok varoval Dolgi zid,<ref name="Brownson1921">{{navedi knjigo |title=Hellenica, Volume II |author=Xenophon |translator-last=Brownson |translator-first=Carleton L. |date=January 1921 |url=https://archive.org/details/xenophonmemorabi00xeno |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=9780674990999 |author-link= |translator-link= |url-access=registration}}</ref><ref name="Oldfather1933">{{navedi knjigo |title=Library of History, Volume I |author=Diodorus Siculus |url=https://archive.org/details/diodorussiculus09diod |date=January 1933 |translator-last=Oldfather |translator-first=Charles H. |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=9780674993075 |author-link=|translator-link= |url-access=registration}}</ref><ref name="Pliny1855">{{navedi knjigo |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137&redirect=true |title=The Natural History |author-last=Plinius Secundus |author-first=Gaius |date=1855 |editor-last1=Bostock |editor-first1=John |editor-last2=Riley |editor-first2=Henry Thomas |publisher=H. G. Bohn |location=London |author-link=|editor-link1=|editor-link2=|access-date=20 February 2021 |archive-date=24 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210224102938/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0137&redirect=true |url-status=live }}</ref><ref name="Plutarch1919">{{navedi knjigo |title=Lives |author=Plutarch |translator-last=Perrin |translator-first=Bernadotte |url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0072%3Achapter%3D19%3Asection%3D1 |language=grc |date=January 1919 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=9780674991101 |author-link=|translator-link=|access-date=25 December 2021 |archive-date=25 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211225185610/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:2008.01.0072:chapter%3D19:section%3D1 |url-status=live }}</ref> zgrajen na najožjem delu polotoka v bližini starodavnega mesta Agora. Zid je bil dolg le 36 stadijev<ref name="herod_6.36_xen_3.2_scy_67">Herodotus, ''The Histories'', [https://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0126&layout=&loc=6.36 vi. 36]; Xenophon, ibid.; Pseudo-Scylax, ''Periplus of Pseudo-Scylax'', 67 ([http://www.le.ac.uk/ar/gjs/skylax_for_www_02214.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090612100745/http://www.le.ac.uk/ar/gjs/skylax_for_www_02214.pdf |date=12 June 2009 }})</ref> ali približno 6,5 km. Polotok je od tega zidu do skrajnega južnega rta Mastusia dolg 420 stadijev<ref name="herod_6.36_xen_3.2_scy_67"/> ali približno 77,5 km. ==Zgodovina== ===Antika in srednji vek=== [[Slika:Thracian chersonese.png|thumb|left|250px|Trakijski herson]] V [[Antika|antiki]] je bil polotok Galipoli Grkom in kasneje Rimljanom znan kot Trakijski herson (iz grškega hersonios, 'polotok'<ref name="lid"/>) Na njem je bilo več uglednih mest, vključno s Kardijo, Paktijo, Galipolijem, Alopekonisom, Sestom, Maditom in Eleom. Znan je bil po pridelavi [[Pšenica|pšenice]] in imel velik strateški pomen zaradi položaja na poti med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]] in predvsem zaradi nadzora nad plovno potjo med [[Sredozemlje|Sredozemljem]] in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Glavno križišče kopenskih poti je bilo mesto Sest. Po [[Herodot]]u je polotok pred prihodom grških kolonizatorjev posedovalo [[Tračani|tračansko]] pleme Dolonci, po Korneliju Nepotu 'barbari'. Priseljenci iz stare Grčije, večinoma [[Jonci|jonskega]] in [[Eolci|eolskega]] porekla, so na polotoku v 7. stoletju pr. n. št. ustanovili okoli dvanajst mest.<ref name="herod_6.34_nepos_1">Herodotus, [https://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0126&layout=&loc=6.34.1 vi. 34] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230425062722/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0126&redirect=true |date=25 April 2023 }}; Cornelius Nepos, ''Lives of Eminent Commanders'', "Miltiades", [http://www.tertullian.org/fathers/nepos.htm#Miltiades 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107233658/http://www.tertullian.org/fathers/nepos.htm#Miltiades |date=7 November 2017 }}</ref> Atenski državnik Miltiad starejši je okoli leta 560 pr. n. št. na Galipoliju ustanovil veliko atensko kolonijo, prevzel oblast nad celim polotokom in okrepil njegovo obrambo pred vdori s celine. Sčasoma je oblast okoli leta 524 pr. n. št. prešla na njegovega nečaka Miltiada mlajšega. Polotok so leta 493 pr. n. št. po začetku [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]] (499–478 pr. n. št.) zasedli [[Perzijci]]. Po izgonu Perzijcev so na polotoku nekaj časa vladale Atene in ga leta 478 pr. n. št. vključile v Delsko zvezo. Atenci so na Galipoliju okoli leta 448 pr. n. št. ustanovili številne [[kleruhija|kleruhije]] in tja poslali dodatnih 1.000 naseljencev. Po odločilni [[Bitka pri Ajgospotamih|bitki pri Ajgospotamih]] leta 404 pr. n. št. je oblast prevzela [[Antična Šparta|Šparta]], vendar je kasneje ponovno pripadel Atenam. V 4. stoletju pr. n. št. je Trakijski herson postal žarišče hudega ozemeljskega spora med Atenami in [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonijo]] na čelu s [[Filip II. Makedonski|Filipom II.]] Leta 338 pr. n. št. je bil prepuščen Filipu. Po smrti Filipovega sina [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 323 pr. n. št. je Trakijski herson postal predmet spora med Aleksandrovimi nasledniki. [[Lizimah]] je tu ustanovil svojo prestolnico [[Lizimahija (Trakija)|Lizimahijo]]. Leta 278 pr. n. št. so se na tem območju naselila [[Kelti|keltska]] plemena iz [[Galatija (rimska provinca)|Galatije]] v [[Anatolija|Anatoliji]]. Leta 196 pr. n. št. je polotok zasedel [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidski]] kralj [[Antioh III. Veliki|Antioh III.]], kar je vznemirilo Grke in jih spodbudilo, da so poiskali pomoč pri [[Rimska republika|Rimljanih]]. Slednji so osvojili polotok in ga leta 188 pr. n. št. prepustili svojemu zavezniku [[Eumen II. Pergamonski|Eumenu II. Pergamonskemu]]. Po izumrtju pergamonskih Atalidov leta 133 pr. n. št. je ponovno prešel v roke Rimljanom, ki so ga leta 129 pr. n. št. priključili k [[Azija (rimska provinca)|rimski provinci Aziji]]. Kasneje je postalo državno ozemlje (''ager publicus''), v času vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] pa celo cesarska last. Trakijski herson je bil del [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]] od njegove ustanovitve leta 395 n. št. do leta 1356. Izjema je bilo obdobje od leta 1204 do 1235, ko je bil v posesti [[Beneška republika|Beneške republike]]. Leta 443 n. št. je na polotok Galipoli vdrl [[Huni|Hun]] [[Atila]] med eno od zadnjih faz svojega velikega pohoda tistega leta. Osvojil je mesti Kalipolis in Sest.<ref>{{navedi knjigo |title=Attila the Hun: Barbarian Terror and the Fall of the Roman Empire |url=https://books.google.com/books?id=f-YN6NwHqq4C |publisher=Vintage |page=105 |isbn=978-1844139156 |date=2011 |access-date=3 May 2020 |archive-date=25 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425062720/https://books.google.com/books?id=f-YN6NwHqq4C |url-status=live }}</ref> V noči med 1. in 2. marcem 1354 je močan potres uničil mesto Galipoli in njegovo mesto obzidje, kar je oslabilo njegovo obrambo. ===Osmansko obdobje=== ====Osvojitev==== Mesec dni po uničujočem potresu leta 1354 so Osmani oblegali in zavzeli mesto Galipoli in ga spremenili v prvo osmansko trdnjavo v Evropi in izhodišče za svojo širitev na [[Balkan]].<ref>Crowley, Roger. 1453: ''The Holy War for Constantinople and the Clash of Islam and the West''. New York: Hyperion, 2005. str. 31 {{ISBN|1-4013-0850-3}}.</ref> V [[savojska križarska vojna|savojski križarski vojni]] so ga leta 1366 ponovno zavzeli Bizantinci, vendar so ga morali po obleganju septembra 1376 vrniti Osmanom. Tam živečim Grkom je bilo dovoljeno živeti po starih običajih. V 19. stoletju je bil Galipoli (osmansko turško گلیبولو, Gelibolu) okrožje (kaymakamlik) v Odrinskem vilajetu. Imel je približno 30.000 prebivalcev, večinoma [[Grki|Grkov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Judje|Judov]].<ref>[http://www.newadvent.org/cathen/03183c.htm Callipolis]</ref> ====Krimska vojna (1853–1856)==== [[Slika:Port de Gallipoli.JPG|thumb|250px|Pristanišče Galipoli okoli leta 1880]] Galipoli je leta 1854 med [[Krimska vojna|krimsko vojno]] postal glavno taborišče britanskih in francoskih sil. Pristanišče je bilo vmesna postaja med Sredozemljem in Istanbulom, nekdanjim Konstantinoplom.<ref name="Plus">{{navedi splet |url=http://www.pbenyon.plus.com/Crimea/Black_Sea_1854/04_28.html |title=Crimea |access-date=11 October 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060222234538/http://www.pbenyon.plus.com/Crimea/Black_Sea_1854/04_28.html |archive-date=22 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref name="Victorian">{{navedi splet |url=http://www.victorianweb.org/history/crimea/usher/despatch.html |title=Charles Usherwood's Service Journal, 1852–1856: despatch |work=victorianweb.org |access-date=2 July 2006 |archive-date=28 November 2002 |archive-url=https://web.archive.org/web/20021128225126/http://www.victorianweb.org/history/crimea/usher/despatch.html |url-status=live }}</ref> Marca 1854 so britanski in francoski inženirji zgradili 11,5 km dolgo obrambno linijo, da bi zaščitili polotok pred morebitnim ruskim napadom in zagotovili nadzor nad prehodom v Sredozemsko morje.<ref>{{navedi knjigo |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol I |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref>{{rp|414}} ====Prva balkanska vojna (1912–1913)==== Med [[Prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] je prišlo do bitke pri Bulairu leta 1913 in več manjših spopadov, v katerih se je osmanska vojska bojevala v grških vaseh okoli Galipolija.<ref>{{navedi knjigo |last1=Shirinian |first1=George N. |title=Genocide in the Ottoman Empire: Armenians, Assyrians, and Greeks, 1913-1923 |date=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1785334320 |page=42 |url=https://books.google.com/books?id=SlwEDQAAQBAJ |access-date=5 February 2022 |archive-date=25 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425062720/https://books.google.com/books?id=SlwEDQAAQBAJ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Astourian |first1=Stephan |title=Collective and State Violence in Turkey: The Construction of a National Identity from Empire to Nation-State |date=2020 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78920-450-6 |page=192 |url=https://books.google.com/books?id=FJ3UDwAAQBAJ |access-date=5 February 2022 |archive-date=25 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425062719/https://books.google.com/books?id=FJ3UDwAAQBAJ |url-status=live }}</ref><ref name="Persecutions of the Greeks in Turkey before the European war">{{navedi knjigo |last1=Brown |first1=Carroll N |last2=Papadopoulos |first2=Alexander |title=Persecutions of the Greeks in Turkey before the European war |date=1919 |publisher=Oxford university press |page=52 |url=https://archive.org/details/persecutionsofgr00papa}}</ref> Poročilo Mednarodne komisije za balkanske vojne omenja uničevanje vasi in poboje grškega in bolgarskega prebivalstva na tem območju s strani osmanske vojske.<ref>{{navedi knjigo |title=Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan War |date=1914 |publisher=Washington, D.C |page=132 |url=https://archive.org/details/reportofinternat00inteuoft/page/132/mode/2up}}</ref> Po koncu balkanske vojne so se izgnanci iz evakuiranih vasi lahko vrnili. Ker je vlada samo Turkom dovolila obnovo in opremljanje domov, so bili izgnani Grki prisiljeni ostati v Galipoliju. ====Prva svetovna vojna: Galipolska kampanja (1914–1918)==== [[Slika:View of Anzac Cove - Gallipoli Peninsula - Dardanelles - Turkey - 01 (5734713946).jpg|250px|thumb|Zaliv ANZAC na Galipoliju]] [[Slika:Landing at Gallipoli (13901951593).jpg|thumb|250px| Izkrcanje na Galipoliju aprila 1915]] [[Slika:Gallipoli ANZAC Cove Sphinx 2.JPG|thumb|250px|Sfinga nas Zalivom ANZAC]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914-1918) so se francoske, britanske in zavezniške sile (avstralske, novozelandske, novofundlandske, irske in indijske) bojevale v [[Bitka za Galipoli|galipolski kampanji]] (1915-1916) na polotoku in v njegovi bližini, da bi zavarovale morsko pot in razbremenile svojo vzhodno zaveznico [[Ruski imperij|Rusijo]]. Osmani so vzdolž polotoka postavili obrambne utrdbe in zaustavili invazivne sile. V začetku leta 1915 so Britanci poskušali doseči strateško prednost v prvi svetovni vojni z zavzetjem Istanbula in organizirali napad francoskih, britanskih in zavezniških sil na polotok Galipoli. Prve avstralske čete so se izkrcale v Zalivu ANZAC zgodaj zjutraj 25. aprila 1915. Po osmih mesecih težkih bojev so se 9. januarja 1916 umaknili še zadnji zavezniški vojaki. Kampanjo, eno največjih osmanskih zmag med prvo svetovno vojno, zgodovinarji obravnavajo kot ponižujoč zavezniški neuspeh. Turki menijo, da je bila zmaga odločilni trenutek v zgodovini njihovega naroda, zadnji vzpon v obrambi domovine med razpadanjem Osmanskega cesarstva. Zmaga je bila podlaga za turško vojno za neodvisnost in ustanovitev republike Turčije pod predsednikom [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafo Kemalom Atatürkom]], ki se je izkazal kot poveljnik na Galipoliju. Osmansko cesarstvo je leta 1915 uvedlo vojaško odlikovanje [[Galipolska zvezda]] in jo podeljevalo ves čas prve svetovne vojne. Galipolska kampanja je bila prva večja vojaška akcija [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ([[Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske|ANZAC]]) kot neodvisnih britanskih dominionov. Datum pristanka, 25. april, je znan kot Dan ANZAC. Na ta dan potekajo v Avstraliji in Novi Zelandiji najpomembnejše komemoracije vojaških žrtev in vojnih veteranov. Na strani zaveznikov je bil eden od promotorjev ekspedicije prvi lord britanske admiralitete [[Winston Churchill]]. Poraz je povzročil veliko škodo njegovemu ugledu, ki je trajala več let. Osnovni strateški koncept kampanje je bil dober, vendar vojaške sile v prvi svetovni vojni niso imele logističnih, tehnoloških in taktičnih zmogljivosti za izvedbo operacije takšnega obsega proti odločnemu in dobro opremljenemu branilcu. Pogoji za uspešno izvedbo takšne kampanje so bili doseženi šele tri desetletja pozneje med uspešnimi zavezniškimi invazijami v Evropi in na Tihem oceanu med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Pred zavezniškim izkrcanjem aprila 1915<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=6k5HzkboGvcC |title=The Berlin-Baghdad Express: The Ottoman Empire and Germany's Bid for World Power |first=Sean |last=McMeekin |date=7 May 2012 |publisher=Harvard University Press |isbn=9780674058538 |via=Google Books |access-date=25 November 2021 |archive-date=25 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425062721/https://books.google.com/books?id=6k5HzkboGvcC |url-status=live }}</ref> je Osmansko cesarstvo deportiralo grške prebivalce iz Galipolija in okolice ter z otokov v Marmarskem morju v notranjost države, kjer so bili prepuščeni na milost in nemilost sovražnim Turkom.<ref name="Terrible Fate">{{navedi knjigo |last=Lieberman |first=Benjamin |title=Terrible Fate: Ethnic Cleansing in the Making of Modern Europe |url=https://books.google.com/books?id=UXlfAgAAQBAJ |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |date=December 2013 |pages=96–97 |isbn=978-1442223196 |access-date=3 May 2020 |archive-date=25 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425062722/https://books.google.com/books?id=UXlfAgAAQBAJ |url-status=live }}</ref> Njihovi domovi in živina so postali plen domačih plenilcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.thenationalherald.com/128395/the-meaning-of-gallipoli-to-hellenism/ |title=The Meaning of Gallipoli to Hellenism |access-date=15 October 2017 |archive-date=15 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171015202301/https://www.thenationalherald.com/128395/the-meaning-of-gallipoli-to-hellenism/ |url-status=live }}</ref> ====Grško-turška vojna (1919–1922)==== Med grško-turško vojno 1919–1922, ki velja za del turške osamosvojitvene vojne, so mesto Galipoli 4. avgusta 1920 zasedle grške čete. Po sklenitvi premirja v Mudrosu 30. oktobra 1918 je mesto kot Kallipolis postalo središče grške prefekture. Po sklenitvi premirja v Mudanji oktobra 1922 je bila Grčija prisiljena Turčiji odstopiti vzhodno Trakijo. Mesto so 20. oktobra 1922 za kratek čas zasedle britanske enote, potem pa je bil 26. novembra 1922 dokončno vrnjen Turčiji. Po porazu ruske [[Bela armada|Bele armade]] generala Petra Vrangela je bilo leta 1920 mnogo emigrantov in njihovih družin s [[Krim (polotok)|Krimskega polotoka]] evakuiranih v Galipoli. Od tam so mnogi odšli v evropske države, med njimi tudi v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Na polotoku Galipoli je še vedno veliko pokopališč in vojnih spomenikov. ====Turška republika==== Med letoma 1923 in 1926 je bil Galipoli središče province Gelibolu, ki je obsegala okrožja Gelibolu, Eceabat, Keşan in Şarköy. Po razpadu province je postalo okrožno središče v [[Çanakkale (provinca)|Provinci Çanakkale]]. ==Pomembni ljudje== * Ahmed Bican Yazıcıoğlu (? – ok. 1466), osmanski avtor najslavnejše kozmografije ''Dürr-i Meknûn'' * Ahmed Muhidin Piri, bolj znan kot [[Piri Reis]] (ok. 1465 – 1553), osmanski pomorščak, geograf in kartograf * Mustafa Ali (1541 – 1600), zgodovinar in pisec * Sofia Vembo (1910–1978), grška pevka in igralka ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Polotoki Evrope]] [[Kategorija:Geografija Turčije]] gal38ap32qtvaq2prrbca9152mr17ur 0 561722 6683037 6282372 2026-05-30T16:09:35Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683037 wikitext text/x-wiki {{infopolje otok |mapframe-zoom = 10 | name = Polotok Al-Faw | image_name = Al-faw.jpg | image_caption = Polotok al-Faw, Irak | country = [[Irak]] }} '''Polotok Al-Faw''' ({{lang-ar|شبه جزيرة الفاو|Fao, Fawr}}) je [[polotok]] v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]], ki leži na skrajnem jugovzhodu [[Irak]]a. Močvirnati polotok leži 20 km jugovzhodno od tretjega največjega iraškega mesta [[Basra]] in je del delte reke [[Šat el Arab]] (''Arvand Rud''), ki nastane ob sotočju večjih rek [[Evfrat]] in [[Tigris]]. Polotok Al-Faw meji na [[Iran]] na severovzhodu z mestoma [[Abadan]] in [[Horamšaher]] na nasprotni strani Šat el Araba in [[Kuvajt]] na jugozahodu, nasproti otoka Bubijan in Varbah, blizu iraškega mesta Umm Qasr. Al-Faw, edino pomembno mesto na polotoku, je ribiško mesto in pristanišče, ki je bilo v času predsedovanja [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] glavna pomorska baza iraške mornarice. Preostanek polotoka Al-Faw je sicer redko poseljen z naselji, redki prebivalci pa se ukvarjajo z ribištvom ter naftno ali ladijsko industrijo. Je kraj številnih pomembnih naftnih naprav, predvsem dveh glavnih iraških terminalov za naftne tankerje: Khor al-Amaya in Mina al-Bakr, zaradi njegovega glavnega pomena kot strateške lokacije, ki nadzoruje dostop do vodne poti Šat el Arab in torej dostop do pristanišča Basra. == Iransko-iraška vojna == {{glavni|Iransko-iraška vojna}} Med iransko-iraško vojno v 1980-ih je bil Al-Faw zaradi svoje strateške lege na vrhu sporne vodne poti Šat el Arab hudo sporen in je bil prizorišče številnih obsežnih bitk. 11. februarja 1986 so Iranci izkoristili šibkost iraške obrambe, ki je bila na najjužnejšem koncu polotoka, tako da so izvedli nenaden napad na iraške čete, ki so branile Al-Faw. Iraške enote, zadolžene za obrambo, so sestavljale večinoma slabo usposobljeni naborniki Iraške ljudske vojske, ki so padli, ko so jih nenadoma napadle sile iranskega Pasdarana (Revolucionarne garde). To je bilo prvič, da so Iranci uspešno vdrli in zasedli iraško ozemlje. Iranci so premagali več protiofenziv iraške republikanske garde in se uspeli obdržati v svojem novem oporišču. Zasedba Al-Faw je postavila Basro v nevarnost napada. Iranci so polotok uporabili tudi kot izstrelišče za rakete ''Silkworm'', ki so bile nameščene proti ladijskim in naftnim terminalom v Perzijskem zalivu, pa tudi proti Kuvajtu, ki je podpiral Irak skozi celotno vojno. 17. aprila 1988 je na novo prestrukturirana iraška vojska začela veliko operacijo ''Ramadan Mubarak'', katere cilj je bil očistiti Irance s polotoka. Iračani so skoncentrirali več kot 100.000 vojakov iz republikanske garde proti 15.000 drugorazrednim iranskim vojakom Basija.<ref>{{navedi knjigo|last=Pollack | first=Kenneth M. | url=https://books.google.com/books?id=tFRP5WvTDWkC&q=Arabs+at+war&pg=PA225 | title=Arabs at war: military effectiveness, 1948–1991 | page=225 | year=2004 | isbn=0-8032-8783-6 | publisher = University of Nebraska Press}}</ref> Z uporabo živčnega plina [[sarin]]a, topniških baraž in zračnega bombardiranja so Iračani nazadnje pregnali Irance s polotoka v 35 urah, večina njihove opreme pa je bila zajeta v nedotaknjenem stanju. Dogodek je bil v nekdanjem režimu Sadama Huseina označen kot uradni državni praznik, praznovan kot dan osvoboditve mesta Faw.<ref>{{navedi knjigo|title=The Politics of National Celebrations in the Arab Middle East|url=https://archive.org/details/politicsofnation0000pode|last1=Podeh|first1=Elie|last2=Pôde|first2=Ēlî|date=2011-06-30|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107001084|pages=[https://archive.org/details/politicsofnation0000pode/page/142 142]|language=en}}</ref> == Anglo-ameriška okupacija == [[Zalivska vojna]] leta 1991 je potekala južno in zahodno od Al-Fawa, vendar so vojaške objekte na polotoku med spopadom močno bombardirale zavezniške sile. Zavezniške sile so dejansko ustavile vse iraške ladijske dejavnosti in tako onemogočile dostop do Šat el Araba in Perzijskega zaliva. Polotok je bil ena prvih tarč koalicijskih sil v invaziji na Irak leta 2003, v kateri so sodelovale britanske, ameriške in poljske enote. Sile [[Kraljevi marinci|Kraljevih marincev]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|ameriških marincev]] in poljskega [[Grupa Reagowania Operacyjno Mobilnego|GROM-a]] so izvedle uspešen polnočni amfibijski napad na polotok. Vsi so bili priključeni [[3 komando brigada|3. britanski komandosni brigadi]].<ref>{{navedi knjigo|title=Operations in Iraq: Lessons for the Future |url=https://archive.org/details/OperationsInIraqLessonsForTheFutureByTheBritishMinistryOfDefence |publisher=Ministry of Defence/National Archives |at="The Al Faw Peninsula Operation" (sidebar), p. 11 |access-date=16 January 2020 |via=The Internet Archive}}</ref> Njihov cilj je bil zavarovati pristanišče Umm Qasr, da bi omogočili pošiljanje humanitarnega blaga, in zavarovati ključne naftne obrate na tem območju, preden bi jih lahko sabotirale umikajoče se iraške sile. Naftni terminal Mina al-Bakr sta zasegli [[United States Navy SEALs|skupini SEAL]] 8 in 10; kot tudi osebje EOD ameriške mornarice.<ref name="osprey">{{navedi knjigo | last = Neville | first = Leigh | title = Special Operations Forces in Iraq | publisher = Osprey Publishing | year = 2008 | location = Oxford | pages = 24 | isbn = 978-1-84603-357-5}}</ref> Operaterji GROM so zasegli naftni terminal Khor al-Amaya. Polotok je hitro padel z minimalnim iraškim odporom, vendar je nepričakovan silovit odpor v Umm Qasru zahteval več dni bojev, preden je bilo mesto zavarovano. Britanci s sedežem v kampu Driftwood so zagotavljali varnost in boj proti tihotapstvu na kopnem, ameriške sile pa so nudile pomorsko pomoč. Kamp Driftwood so marca 2007 predali iraškemu nadzoru čete iz 1. bataljona Yorkshire Regiment. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Iraka]] hbcwpbeaj722huo0l4hrblblnnnuvut 0 564113 6682996 6609492 2026-05-30T14:58:30Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6682996 wikitext text/x-wiki {{Infobox Islands | name = Jakušima | image_name = | native_name = {{lang-ja|屋久島}} | native_name_link = | image_caption = Landsat slika Jakušime | image_size = | nickname = | location = [[Vzhodnokitajsko morje]] | coordinates = {{coord|30|20|38|N|130|31|26|E|display=inline,title}} | map = Japonska | map_relief = 1 | map_caption = Lokacija na Japonskem (z južnimi otoki v vstavku) | archipelago = [[Otočje Rjukju]] | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 504,88 | length_km = | width_km = | coastline_km = | highest_mount = Miyanoura | elevation_m = 1936 | country = {{JAP}} | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = [[prefektura Kagošima]] | population = 11.698 | population_as_of = 2022 | density_km2 = 26,1 | ethnic_groups =[[Japonci]] | additional_info = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Yakushima Nagata-hama | designation1_date = 8 November 2005 | designation1_number = 1559<ref>{{navedi splet|title=Yakushima Nagata-hama|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/1559|access-date=25 April 2018}}</ref>}} {{Infobox UNESCO World Heritage Site|child=yes | WHS = Starodavni gozd Jakušima | Image = | Location = [[Japonska]] | Criteria = Naravni: vii, ix | ID = 662 | Year = 1993 | Area = 10.747 ha | locmapin = | relief = | coordinates = | map_caption = }} }} {{Nihongo|'''Jakušima'''|屋久島|}}je eden izmed otokov Ōsumi v prefekturi Kagošima na [[Japonska|Japonskem]]. Otok s površino 504,88 km² ima 13.178 prebivalcev. Dostop do otoka je mogoč s trajektom s hidrogliserjem (7 ali 8-krat na dan iz [[Kagošima|Kagošime]], odvisno od sezone), počasnim trajektom (enkrat ali dvakrat na dan iz Kagošime) ali z letalom do letališča Jakušima (3 do 5-krat na dan iz Kagošime, enkrat dnevno iz [[Fukuoka|Fukuoke]] in enkrat dnevno iz [[Osaka|Osake]]). Administrativno je celoten otok mesto Yakushima. Mesto služi tudi sosednji Kuchinoerabujima. 42 % otoka je znotraj meja nacionalnega parka Yakushima.[2] Elektrika Jakušime je več kot 50 % iz hidroelektrarn, presežna energija pa je bila uporabljena za proizvodnjo vodikovega plina v poskusu Univerze Kagošima. Otok je bil testni kraj za Hondine raziskave vozil na vodikove gorivne celice. (Na otoku ni avtomobilov na vodik, vendar občina upravlja električne avtomobile.) == Razglasitev svetovne dediščine == Leta 1980 je bilo območje 18.958 ha razglašeno za [[Program Človek in biosfera|biosferni rezervat]] Unesca.<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?code=JPN+04&mode=all |title=Biosphere Reserve Information - Yakushima |publisher=[[UNESCO]] |access-date=29 April 2011}}</ref> Leta 1993 je bilo 10 hektarjev [[mokrišče|mokrišča]] v Nagata-hami označenih za [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko območje]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/npr/ramsar_wetland/pamph/yakushima_33.pdf |title=Ramsar Sites in Japan - Yakushima Nagata-hama |publisher=Ministry of the Environment |access-date=24 March 2011}}</ref> To je največje gnezdišče ogrožene [[Glavata kareta|glavate karete]] v severnem Tihem oceanu.<ref name="Park">{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/parks/kirishima_2.html |title=Introducing places of interest: Kirishima-Yaku National Park |publisher=Ministry of the Environment |access-date=24 March 2011 |archive-date=2011-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110323021316/http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/parks/kirishima_2.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.bes.or.jp/english/parks/kirishima.html |title=Kirishima-Yaku National Park |publisher=Natural Parks Foundation |access-date=24 March 2011 |archive-date=2011-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110611210139/http://www.bes.or.jp/english/parks/kirishima.html |url-status=dead }}</ref> Edinstveni ostanek toplega/zmernega starodavnega gozda v Jakušimi je naravna svetovna dediščina od leta 1993. Na območju jedra divjine (12,19 kvadratnih kilometrov), ki je del svetovne dediščine, ni mogoče zaslediti nobenih zapisov o pretekli poseki dreves.<ref>{{navedi splet | url = https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/662.pdf | title = World Heritage Nomination - IUCN Summary | publisher = UNESCO World Heritage Committee | access-date= 2008-08-28}}</ref> Otok vsako leto obišče 300.000 turistov. == Geografija == [[File:Yakushima Relief Map, SRTM.jpg|thumb|left|150px|Reliefni zemljevid]] [[File:Osumi_Islands_Map_Japan.png|thumb|Zemljevid otokov Osumi]] Jakušima je približno 61,3 kilometra južno od južne konice polotoka Ōsumi v južnem [[Kjušu]]ju ali 135 kilometrov južno od Kagošime. Preliv Vincennes (Jakušima Kaikkō) ga ločuje od bližnjega otoka Tanegašima, kjer je japonski vesoljski center. Iz Jakušime je mogoče jasno videti občasne izstrelitve raket iz Tanegašime. Osnova otoka je [[granit]], zato na njem ni aktivnih vulkanov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jnto.go.jp/eng/indepth/scenic/worldheritage/c_12_yakushima.html|title=World Heritage Sites in Japan|website=www.jnto.go.jp}}</ref> Ima površino približno 504,5 kvadratne kilometre. Otok je približno okrogle oblike, z obsegom 89 kilometrov in premerom 28 kilometrov. Najvišji vzpetini na otoku sta Mijanouradake (宮之浦岳), z višino 1935 metrov in Nagatadake (永田岳), z višino 1886 metrov nad morsko gladino; ima pa Jakušima še 30 vrhov, višjih od 1000 metrov). Na otoku je veliko toplih vrelcev. <gallery> Yakushima Mitake.jpg|To je Jakušima Mitake, gora Mijanoura, gora Nagata in gora Kurio Yodo River (Yakushima) 05.jpg|Rečni pesek Jodo na vrhu reke Ava je granit Ooko Falls 03.jpg|Ooko slap Senpiro Fall Yakushima 01.jpg|Senpiro slap </gallery> Večja naselja na otoku, ki sestavljajo občino Jakušima, sta pristaniški mesti Anbō in Mijanoura. Med njima je Letališče Jakušima. Druga naselja so obmorske vasi Hiranai, Kuriobaši, Nagata, Okonotaki in zapuščena gozdna vas Kosugidani. Med kraji so soteske Širatani Unsui, Arakava, Kigensugi in Jakusugi. === Podnebje === Jakušima ima vlažno subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa'') z vročimi, vlažnimi poletji in milimi zimami. Padavine so izjemno obilne, z najmanj 250 milimetri v vsakem mesecu in kar 773 milimetrov samo v juniju. Jakušima je najbolj namočen kraj na Japonskem<ref>{{navedi splet|url=https://www.climate-charts.com/Countries/JAPAN.html|title=Japan Climate Charts Index}}</ref> in letna količina padavin v Jakušimi je ena najvišjih na svetu s 4000 do 10.000 mm. Domačini pravijo, da dežuje »35 dni v mesecu«. Jeseni in pozimi so bolj sušna obdobja, najmočnejši nalivi pa so spomladi in poleti, pogosto jih spremljajo tudi zemeljski plazovi. To je najjužnejši kraj na Japonskem, kjer je v gorah sneg, pogosto več mesecev, temperatura oceana pa nikoli ni pod 19 °C. == Zgodovina == Otok Jakušima je bil naseljen vsaj od [[Obdobje Džomon|obdobja Džomon]]. Prvič je omenjen v pisnih dokumentih kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]] iz 6. stoletja. Leta 601 so Kitajci poslali ekspedicijo v 'deželo Liukiu' (流求國). Opazili so, da so bili ljudje majhni, a boječi. Kitajci niso mogli razumeti lokalnega jezika in so se vrnili na Kitajsko. Leta 607 so poslali drugo ekspedicijo trgovat in vrnili enega od otočanov. Japonsko veleposlaništvo je bilo v Loujangu, ko se je odprava vrnila in eden od Japoncev je vzkliknil, da je otočanka nosila obleko in govorila jezik otoka Jaku. V japonskem ''[[Šoku Nihongi]]'' v zapisu iz leta 702 n. št. je del starodavne province Tane. Pogosto so ga omenjali v dnevnikih popotnikov med Kitajsko iz [[dinastija Tang|dinastije Tang]] in Japonsko iz [[obdobje Nara|obdobja Nara]]. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je Jakušimi vladal klan Šimazu iz domene Sacuma in je veljal za del province Ōsumi. Po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] je bil otok pod upravo prefekture Kagošima. Leta 2017 je Jakušimo prizadel tajfun Noru, ki je povzročil eno smrt. Novembra 2023 je V-22 Osprey ameriških zračnih sil strmoglavil ob obali Jakušime, pri čemer je umrlo 7 članov posadke, zadnji član posadke pa je bil pogrešan.<ref>{{navedi splet |last1=Hida |first1=Hikari |last2=Yoon |first2=John |date=2023-12-04 |title=5 Bodies Found After Days of Searching for U.S. Military Aircraft in Japan |url=https://www.nytimes.com/2023/12/04/world/asia/us-osprey-crash-japan.html |access-date= |website=The New York Times}}</ref> == Demografija in ekonomija == Prebivalstvo Jakušime je doseglo vrhunec leta 1960 s 24.010 prebivalci. Zatem je upadalo do leta 1995, a se je nato ustalilo pri nekaj več kot 13.000 prebivalcih. Tradicionalno so bili glavni gospodarski nosilci gozdarstvo in izvoz lesnih izdelkov (predvsem strešnih skodel iz cedre) ter komercialni ribolov. Pridelovanje pomaranč in čaja, destilacija ''šōčūja'' (običajno se destilira iz riža, ječmena, sladkega krompirja, ajde ali rjavega sladkorja) in turizem so zdaj glavni viri dohodka. == Rastlinstvo in živalstvo == [[Image:Jomon Sugi 07.jpg|thumb|left|150px|Jaku-sugi (Džōmon-sugi)]] Jakušima vsebuje eno največjih območij obstoječih subtropskih zimzelenih gozdov otoka Nansei, ogroženo habitatno [[ekoregija|ekoregijo]].<ref>{{navedi splet|title=Nansei Islands subtropical evergreen forests|url=http://www.globalspecies.org/ecoregions/display/IM0170|website=Global Species|publisher=Myers Enterprises II|access-date=23 July 2017}}</ref> Edine velike živali, ki so avtohtone na otoku, so Jakušimski makaki (''Macaca fuscata yakui'') in jeleni [[Sika|sike]] (''Cervus nippon''). Japonski [[rakunasti pes]] je prav tako pogosta žival, vendar ni avtohtona na otoku. Občasno je mogoče videti tudi japonske podlasice (''Mustela itatsi''). Otok je drstišče selitvenih [[glavata kareta|glavatih karet]] (''Caretta caretta''), na morju pa najdemo delfine. Obalna območja imajo ponekod [[koralni greben|koralne grebene]], čeprav v veliko manjšem obsegu kot južneje na otokih Okinava. [[BirdLife International]] je otok, skupaj s sosednjo Tanegašimo, prepoznal kot [[mednarodno pomembno območje za ptice]] (IBA), ker podpirajo populacije japonskih golobov grivarjev (''Columba janthina''), zelenih golobov Rjukju (''Treron permagnus'') in robinov Rjukju (''Larvivora komadori'').<ref name=bli>{{navedi splet |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/yakushima-and-tanegashima-islands-iba-japan|title= Yakushima and Tanegashima islands|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 7 February 2021}}</ref> Jakušima slovi po bujni vegetaciji. Večji del otoka je bil nekoč posekan (izhaja vsaj iz zgodnjega obdobja Edo), vendar je bil obsežno ponovno zasajen in posejan, odkar se je sečnja končala v poznih 1960-ih, ko je bil vzpostavljen režim ohranjanja. Poleg tega sekundarnega gozda je nekaj preostalih območij primarnega gozda, sestavljenega predvsem iz sorte [[japonska kriptomerija]] (''Cryptomeria japonica''), znane kot ''jakusugi'' (屋久杉), katere najbolj znan posamezni primer se imenuje ''[[Džōmon Sugi]]'' (縄文杉), saj se ocenjuje, da njena starost sega vsaj v obdobje Džōmon japonske zgodovine, pred 2300 leti. Poleg tega je na otoku seznam več kot 50 vrst endemičnih rož, zlasti rododendronov in na stotine redkih endemičnih ''[[Briofiti|briofitov]]'', pa tudi številna endemična drevesa. {{multiple image | align = center | image1=Shiratani Unsui Gorge 17.jpg | width1 = 200 | caption1= dolina Širatani Unsuikjo (白谷雲水峡) (900 m nadmorske višine) | image2=Forest in Yakushima 61.jpg | width2 = 200 | caption2= Zmerni gozd v bližini koče Jodogava (1400 m nadmorske višine) | image3=Kohananoego Wetland 07.jpg | width3 = 200 | caption3= Reka Kohananoe v visokem močvirju (1600 m nadmorske višine) | image4=Forest in Yakushima 67.jpg | width4 = 200 | caption4= Subalpsko rastlinje, kot je rododendron Jakušima pri Kuromidake (黒味岳) (1800 m nadmorske višine) }} ==Onsen== Na Jakušimi je več [[onsen]]ov (vročih vrelcev). *Onoma onsen *Jakušima onsen *Hirauči podvodni topli izvir *Judomari onsen *Oura vrelec - prvotno vrelec, zdaj pa je skupna kopel z vrelo izvirsko vodo *Jodogawa onsen *Junoko no Ju *Džomon no Jado Manten - ambulantno kopanje == V popularni kulturi == *Gozdovi Jakušime so navdihnili gozdno okolje v filmu Hayaa Miyazakija ''Princesa Mononoke''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jal.com/world/en/guidetojapan/world_heritage/yakushima/description/|title=World Heritage - Yakushima|publisher=Japan Airlines|access-date=2008-08-15|archive-date=2012-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120807003043/http://www.jal.com/world/en/guidetojapan/world_heritage/yakushima/description/|url-status=dead}}</ref> *Jakušima je navdih za gozd Dremuchij v ''Metal Gear Solid 3: Snake Eater''.<ref name="munishinobu">[http://muni_shinobu.webs.com/mgs3/commentary2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203014348/http://muni_shinobu.webs.com/mgs3/commentary2.html|date=2013-12-03}}, Hideo Kojima offers insight and commentary on Metal Gear Solid 3: Snake Eater.</ref> *Izmišljena lika Jun in Jin Kazama iz Tekkena sta živela na Jakušimi.<ref>{{navedi splet |title=Playstation/鉄拳２-TEKKEN2- {{!}} バンダイナムコゲームス公式サイト |url=https://www.bandainamcoent.co.jp/cs/list/tekken2/ |access-date=2023-08-30 |website=www.bandainamcoent.co.jp}}</ref><ref>{{Citation |title=Tekken 5: Jin Prologue and Epilogue |url=https://www.youtube.com/watch?v=bcKZ137zijs |access-date=2023-08-30 |language=en}}</ref> V Tekken 8 se Jakušima prvič pojavi kot igralni oder. *Eiji Miyake, protagonist romana Davida Mitchella ''number9dream'', je iz Jakušime. Deli romana se dogajajo v pripovedovalčevem otroštvu na otoku. *Film ''Floating Clouds'' iz leta 1955 se zaključi s potovanjem na otok. *Otok je bil vidno predstavljen tudi v filmu ''Rebirth of Mothra'' iz leta 1996. V filmu ''The Young Mothra'' priplava na otok, da bi se preobrazil v novo in močnejšo Mothro, ki svoje življenjsko bistvo in nove moči jemlje iz večnega gozda. *Protagonisti Atlusove videoigre za igranje vlog, ''Persona 3'', ob začetku poletnih počitnic obiščejo Jakušima. *Prvi dve epizodi televizijske oddaje iz leta 2005, ''Kamen Rider Hibiki'', se odvijata predvsem na Jakušimi. *Pokrajine v ''Oni: Thunder God's Tale'' so navdihnjene z gozdovi Jakušime.<ref>[https://www.animationscoop.com/interview-the-might-and-heart-of-oni-thunder-gods-tale] Interview The might and heart of Oni: Thunder God's Tale</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{wikivoyage|Yakushima}} *[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=662 UNESCO World Heritage Site Entry] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biosferni rezervati Japonske]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Japonskem]] [[Kategorija:Otoki Japonske]] q104ezw4yhm57fkb4y9r04hfgs73vhf 0 566262 6682976 6369138 2026-05-30T14:14:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Maja Blagovič|birth_date=<!-- WD -->|birth_place= <!-- WD -->|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|children=Jakob Satja Jurc Blagovič Urban Luka Jurc Blagovič|partner=Vladimir Jurc}} '''Maja Blagovič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec|igralka]], * [[16. junij|16. junija]] [[1960]], [[Maribor]]. Rodila se je 16. junija 1960 v Mariboru. Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani je študirala dramsko igro in umetniško besedo. Diplomirala je leta 1988. V sezoni 1983/1984 je postala članica [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča]] v Trstu, kjer je še vedno zaposlena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Maja_Blagovi%C4%8D#:~:text=Dramska%2520igralka%2520Maja%2520Blagovi%C4%8D%2520se,postala%2520%C4%8Dlanica%2520SSG%2520v%2520Trstu.|title=Maja Blagovič|accessdate=13. 9. 2024|website=Sigledal.org}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/maja-blagovic/|title=Maja Blagovič|accessdate=13. 9. 2024|publisher=Združenje dramskih umetnikov Slovenije|archive-date=2024-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20240913144506/https://www.zdus.si/clani/maja-blagovic/|url-status=dead}}</ref> V priljubljeni slovenski seriji [[Ena žlahtna štorija]] je igrala lik Marije.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/planet-tv/pri-crnem-petru/priljubljena-igralka-se-vraca-na-televizijske-zaslone-video-546644|title=Priljubljena igralka se vrača na televizijske zaslone|date=26. 2. 2021|accessdate=13. 9. 2024|website=Siol.net}}</ref> == Zasebno == S partnerjem igralcem [[Vladimir Jurc|Vladimirjem Jurcem]] živita na Krasu in imata dva sinova.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kultura/vladimir-jurc-v-gledaliscu-je-kljucno-skupinsko-de|title=Vladimir Jurc: “V gledališču je ključno skupinsko delo, ne smeš solirati”|date=5. 2. 2024|accessdate=13. 9. 2024|website=Primorske novice}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5e74ce5f38b3c/igralkin-dom-zapustila-ljuba-sinova|title=Igralkin dom zapustila ljuba sinova|date=22. 3. 2024|accessdate=13. 9. 2024|website=Njena.svet24.si}}</ref> == Nagrade == * 2011 – nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke<ref name=":0" /> * 2012 – nagrada za najboljšo žensko vlogo na festivalu Joakiminterfest v Kragujevcu (za vloge Vnukinje, Azijke, Mravlje in Špecerista v predstavi Zlati zmaj)<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blagovič, Maja}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 33l3d6ml6v9eg3ivjixkgf3kexskgni 0 571243 6683017 6542541 2026-05-30T15:40:46Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683017 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Maskareni | native_name = <!-- or local name to remove the "native name:" prefix -->Mascareignes | sobriquet = <!-- or nickname --> | image_name = Topographic map of Mascarene Islands.png | image_size = | image_caption = Topografski zemljevid otočja | image_alt = | map_image = LocationMascarene.svg | map_caption = | location = Indijski ocean | coordinates = {{Coord|20.20|S|57.75|E|type:isle|display=inline,title}} | archipelago = | total_islands = | major_islands = [[Mavricij]], [[Reunion]], [[Rodrigues]], [[Saint Brandon]], [[Agalega]] | area_km2 = <!-- or area m2 or area ha --> | area_footnotes = | rank = | length_km = <!-- or length m --> | length_footnotes = | width_km = <!-- or width m --> | width_footnotes = | coastline_km = <!-- or coastline m --> | coastline_footnotes = | elevation_m = | elevation_footnotes = | highest_mount = <!--name--> | country = Mavricij | country1 = Francija | demonym = | population = 2.195.087 | population_as_of = | density_km2 = | density_footnotes = | ethnic_groups = | website = }} '''Maskareni''' oziroma '''Maskarensko otočje''' ({{Langx|fr| Mascareignes}}) so skupina [[otok]]ov v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] vzhodno od [[Madagaskar]]ja, ki jo sestavljajo trije večji otoki: Mavricij in [[Rodrigues]] pod upravo otoške države [[Mavricij]] ter [[Reunion]], ki tvori istoimenski čezmorski [[Francoski departma|departma Francije]]. Razprostirajo se na območju približno 700 do 1500 km vzhodno od Madagaskarja, s čimer so najodročnejše otočje Indijskega oceana.<ref name="GillespieClague2009-Indian">{{navedi knjigo |last=Frey |first=Frederick A. |chapter=Indian region |editor-last1=Gillespie |editor-first1=Rosemary G. |editor-last2=Clague |editor-first2=David A. |title=Encyclopedia of Islands |url=https://archive.org/details/encyclopediaisla00gill |year=2009 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-25649-1 |pages=442–444}}</ref> [[slika:Mauritius 23.08.2009 13-21-20.jpg|thumb|left|Krajina na Mavriciju]] Vsi otoki so vulkanskega izvora. Geološko so [[Fragment kontinentalne skorje|fragment]] [[Dekanska planota|Dekanske planote]] na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]]; maskarenska podvodna planota naj bi predstavljala [[vroča točka|vročo točko]], kjer se dviga [[magma]] skozi [[Zemljin plašč]] in izkazuje burno vulkansko aktivnost. Piton de la Fournaise, eden od dveh vulkanskih stožcev, ki tvorita otok Reunion, je najaktivnejši vulkan v Indijskem oceanu, ki je v zadnjih treh stoletjih izbruhnil več kot 150-krat. Drugi, ugasli Piton des Neiges, je s 3070 m nadmorske višine najvišji vrh Indijskega oceana.<ref name="GillespieClague2009-Indian"/> Otočje so prvi odkrili arabski pomorščaki šele v začetku 16. stoletja, kmalu pa so jim sledili Evropejci. Ime je dobilo po portugalskem raziskovalcu [[Pedro Mascarenhas|Pedru Mascarenhasu]]. Območje so si razdelili Portugalci in Nizozemci, ki so vzpostavili prve stalne naselbine sredi 17. stoletja. Sledilo je hitro spreminjanje okolja zaradi lova in izsekavanja gozdov.<ref>{{cite journal |last=Strahm |first=Wendy |year=1996 |title=Botanical history of the Mascarene Islands |journal=Curtis's Botanical Magazine |volume=13 |issue=4 |pages=217–228 |jstor=45066033}}</ref> == Flora in favna == Zaradi odročne lege in dejstva, da otoki nikoli niso bili povezani s celino, je na otočju prisotna visoka stopnja [[Endemizem|endemizma]], podobno kot na [[Havaji]]h. Podnebje je [[tropsko podnebje|tropsko]], pri tem pa je opazen močan vpliv človeka, saj so skoraj vsi nižinski [[deževni gozd|deževni gozdovi]] že izkrčeni in gozd ostaja le nad 500 m nadmorske višine, do višine 1900 m na Reunionu, kjer preide v grmičevje. Rezultat tega in vulkanske aktivnosti je močna fragmentacija združb živali in rastlin. Endemnih je na primer približno tri četrtine rastlinskih vrst, dve tretjini vrst [[hrošči|hroščev]] in 90 % kopenskih [[polži|polžev]], pri čemer ostajata flora in favna nezadostno raziskana. Od [[sesalci|sesalcev]] je prisotnih le nekaj vrst [[netopirji|netopirjev]], skoraj vse endemne. Nekoč so bili otoki tudi dom izjemno raznovrstne favne [[plazilci|plazilcev]] in [[ptiči|ptic]], ki pa so bili po prihodu ljudi v 16. stoletju v veliki meri iztrebljeni, na čelu z neletečim ptičem [[dodo]]m z Mavricija, ki je splošno znan zgled za [[izumrtje]] zaradi človeka.<ref name="GillespieClague2009-biology">{{navedi knjigo |last1=Thébaud |first1=Christophe |last2=Warren |first2=Ben H. |last3=Strasberg |first3=Dominique |last4=Cheke |first4=Anthony |chapter=Mascarene Islands, biology |editor-last1=Gillespie |editor-first1=Rosemary G. |editor-last2=Clague |editor-first2=David A. |title=Encyclopedia of Islands |url=https://archive.org/details/encyclopediaisla00gill |year=2009 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-25649-1 |pages=612–619}}</ref> Otoke obdaja 750 km² [[koralni greben|koralnih grebenov]]. Poznavanje morske favne je še slabše od kopenske.<ref name="GillespieClague2009-biology"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Mascarene Islands|Maskareni}} {{Škrbina-geo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Maskareni| ]] [[Kategorija:Otočja]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] oj3ztjmr5v5l45dy94z6n92a9g5tpuq 0 576423 6682964 6576038 2026-05-30T14:00:22Z Pinky sl 2932 | elevation_m 6682964 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Labrador Peninsula - Quebec-Labrador Peninsula | image name = KillinekIsland-Labrador-2008.JPG | image caption = otok Killinik, NP Torngat Mountains | map_image = Labrador-Peninsula.PNG | map_caption = Zemljevid Kanade z označenim Labradorjem | map size = | map_alt = | location = [[Kanada]] | country_admin_divisions_title = Provinca | country_admin_divisions = [[Québec]] in [[Nova Fundlandija in Labrador]] | coordinates = {{coord|54|00|N|68|00|W|display=inline,title}} | area_km2 = 1.400.000 | percent land = | percent water = 12 | km coastline = | borders = | highest mount = Mount Caubvick | elevation_m = 1652 | river = La Grande | largest_lake = zbiralnik Caniapiscau | climate = Largely [[Subarctic climate|subarctic]] | terrain = Flat and rolling except in the [[Torngat Mountains|Torngat]], [[Otish Mountains|Otish]] and [[Laurentian Mountains|Laurentian]] mountain ranges. | natural resources = | natural hazards = | environmental issues = }} '''Labrador''', tudi '''Quebeško-labradorski polotok'''<ref>{{cite web |author1=François Trudel |title=Indigenous people and the fur trade in the Quebec-Labrador peninsula |url=https://atlas.cieq.ca/le-nord/autochtones-et-traite-des-fourrures-dans-la-peninsule-du-quebec-labrador.pdf |website=Les Presses de l’Université Laval (coll. “Historical Atlas of Quebec”) |publisher=Centre interuniversitaire d’études québécoises (CIEQ) |access-date=27 August 2024 |pages=3 of 52 |date=2001 |quote=The Peninsula of Quebec-Labrador, sometimes also called Ungava, Labrador, Ungava-Labrador or, politically, New Quebec and Labrador, is a vast territory of approximately one million square kilometers.}}</ref><ref name="Quebec Labrador Peninsula">{{cite web |title=Quebec Labrador Peninsula |url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/Fiche.aspx?no_seq=285985 |website=Gouvernement of Quebec |publisher=Commission de Toponymy Quebec |access-date=23 August 2024 |date=18 June 1993 |quote=Over the years, many variations of the name have been used: Terraagricule (1558); Land of Labor (1575); Estotilandt (1597) or Estotilande (1656); Terra Cortereale (1597); New Britain (1656).}}</ref> je velik [[polotok]] na severovzhodnem robu [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki ga na vzhodu in severu obliva [[Labradorsko morje]], na zahodu pa na drugi strani [[Hudsonov preliv|Hudsonovega preliva]] leži [[Hudsonov zaliv]]. Na jugu preide v celino, meja poteka med južnim robom Hudsonovega zaliva na zahodu in [[Zaliv svetega Lovrenca|Zalivom svetega Lovrenca]] na vzhodu. Pri tem meja ni natančno določena zaradi nejasnosti, kje [[reka svetega Lovrenca]] preide v zaliv.<ref name="f676">{{navedi splet | title=Péninsule du Labrador | publisher=Commission de toponymie, Quebec | date=1993-06-18 | url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/Fiche.aspx?no_seq=285985 | language=fr| access-date=2025-03-05}}</ref> Večino polotoka zavzema [[Kanada|kanadska]] provinca [[Québec]], na severovzhodu pa je celinski del (Labrador v ožjem pomenu) province [[Nova Fundlandija in Labrador]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Labrador |title=Labrador |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2025-03-05}}</ref> == Ime == Regiji je dal ime portugalski raziskovalec João Fernandes, ki je bil mali posestnik (''lavrador'') na [[Azori]]h in je leta 1499 prejel patent od kralja [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] da razišče ta del [[Novi svet|Novega sveta]] skladno z določili [[Pogodba iz Tordesillasa|pogodbe iz Tordesillasa]]. Podrobnosti o njegovem podvigu niso ohranjene, a naj bi leta 1500 dosegel obalo [[Grenlandija|Grenlandije]] in jo poimenoval ''Terra do Lavrador''. Šele kasneje so začeli ime uporabljati za deželo jugozahodno od Grenlandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers |publisher=Spominska univerza Nove Fundlandije |access-date=2025-03-05}}</ref> V ožjem pomenu se Labrador nanaša le na del polotoka, ki je v provinci Nova Fundlandija in Labrador. Občasno pa se Labrador uporablja tudi kot [[sinonim]] za celoten polotok. Večina območja polotoka znotraj Quebeca velja za del severnega Quebeca. Severni del polotoka Labrador se imenuje Ungava. == Velikost == Ker jugozahodna meja polotoka ni natančno opredeljena, je njegova velikost v različnih referenčnih delih ocenjena na med 1,3 in 1,5 milijona km²; ne glede na te različne številke je še vedno četrti največji polotok na svetu. Jugozahodna meja verjetno približno ustreza ravni črti od južnega konca zaliva James do severovzhodnega roba mesta Quebec; slednji označuje točko, kjer reka sv. Lovrenca postane morski zaliv. Del, ki je v provinci Nova Fundlandija in Labrador, ima površino 294.330 km² in je približno velik kot Italija. Njegovo prebivalstvo je 27.860 (2001), od tega približno 30 % staroselcev (Inuiti, Innuji in Métisi). Del, ki je v provinci Quebec, ima površino približno od 1,0 do 1,2 milijona km². Ima okoli 300.000 prebivalcev. == Podnebje in vegetacija == [[Slika:Nain Labrador 2008.JPG|thumb|300px|Borealni jesenski gozd v bližini Naina na osrednji vzhodni obali]] Večino polotoka sestavljata [[tundra]] in subarktično grmičevje in grmovje; na jugu najdemo tudi borealne iglaste gozdove. Približno 25 % površine pokrivajo jezera, potoki in reke. Podnebje je arktično in subarktično. == Geologija == Labrador je vzhodni del [[Kanadski ščit|Kanadskega ščita]], ki ga tukaj sestavljajo [[gnajs]]i in [[granit]]i ter se dviga od Hudsonovega zaliva proti vzhodu od morske gladine do nadmorske višine do 1652 m. Središče polotoka, ki je podobno [[planota|planoti]], na vzhodu meji na atlantsko obalo, za katero so značilni globoki [[fjord]]i. Severovzhodna konica polotoka Labrador z gorovjem Torngat je del [[Arktične Kordiljere|Arktičnih Kordiljer]]. == Hidrologija == Ker polotok skoraj v celoti pokriva Kanadski ščit – prostrana, skalnata planota z zgodovino poledenitve – ima veliko število jezer. Samo provinca Quebec ima več kot pol milijona<ref>{{Citation |title=L'eau. La vie. L'avenir. Politique nationale de l'eau |language=fr |publisher=Bibliothèque nationale du Québec |url=http://www.mddelcc.gouv.qc.ca/eau/politique/politique-integral.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.mddelcc.gouv.qc.ca/eau/politique/politique-integral.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |isbn=2-550-40074-7 |year=2002}}</ref> jezer različnih velikosti. Največje vodno telo na polotoku Labrador je rezervoar Smallwood, največje naravno jezero pa je jezero Mistassini. Med drugimi pomembnimi jezeri so rezervoar Manicouagan, rezervoar Caniapiscau ter rezervoarja La Grande 2 in La Grande 3. Zaradi zgodovine razvoja hidroelektrarn je večina večjih sladkovodnih jezer na polotoku rezervoarjev. Poleg številnih jezer ima polotok tudi veliko rek. Najdaljša, reka La Grande, je dolga 900 kilometrov in teče proti zahodu čez skoraj polovico polotoka ter se izliva v zaliv James. Med drugimi pomembnimi rekami so reka Eastmain, reka Rupert in reka Churchill. == Zgodovina == Pred evropsko kolonizacijo so polotok naseljevali predvsem ljudstva Cree in Inuit. Narod Inu na jugovzhodnem delu polotoka, imenovan Nitassinan (ᓂᑕᔅᓯᓇᓐ, kar v jeziku Inu pomeni "naša zemlja"), in Naskapi, katerih ozemlja malo severneje se imenujejo St'aschinuw (ᒋᑦ ᐊᔅᒋᓄᐤ, kar pomeni tudi "naša zemlja"),<ref>{{cite book |last=MacKenzie |first=Marguerite |title=Naskapi Lexicon |publisher=Naskapi Development Corp |year=1994 |location=Kawawachikamach, Quebec}}</ref> govorijo tesno sorodne jezike; medtem ko vzhodni Cree iz Eeyou Istchee (ᐄᔨᔨᐤ/ᐄᔨᔫ/ᐄᓅ ᐊᔅᒌ) govorijo bolj oddaljeno soroden jezik.<ref>{{cite book |title=Nitassinan: The Innu Struggle to Reclaim Their Homeland |publisher=Douglas & McIntyre |date=December 1991 |page=240 |last=Wadden |first=Marie |author-link= |isbn=978-1-55365-731-6 |url=http://www.dmpibooks.com/book/nitassinan |archive-url=https://archive.today/20130121161501/http://www.dmpibooks.com/book/nitassinan |url-status=dead |archive-date=2013-01-21 |access-date=2012-11-19 }}</ref> Domovina Inuitov je Nunavik (ᓄᓇᕕᒃ) v severnem Quebecu, Nunatsiavut (ᓄᓇᑦᓯᐊᕗᑦ) v severnem Labradorju in NunatuKavut (ᓄᓇᑐᑲᕗᑦ) v južnem Labradorju. Območje je v grenlandski nordijščini postalo znano kot Markland, njegovi prebivalci pa so bili znani kot Skrælingi. Splošno sprejeto je, da je polotok poimenovan po portugalskem raziskovalcu João Fernandesu Lavradorju. Leta 1499 mu je portugalski kralj Manuel I. podelil patent, ki mu je dal pravico do raziskovanja tega dela Atlantskega oceana, kot je določeno v pogodbi iz Tordesillasa. Skupaj s Perom de Barcelosom je leta 1498 prvi opazil Labrador in okoli leta 1498 kartiral obale jugozahodne Grenlandije in sosednje severovzhodne Severne Amerike ter jih omenil na Portugalskem in v Evropi. Njegov status posestnika mu je dovoljeval, da je uporabljal naziv ''lavrador'', kar v portugalščini pomeni »kmet« ali »lastnik zemljišča«, vendar »labrador« v španščini in galicijščini pomeni »kmetijski delavec« (portugalska izgovorjava: [lɐvɾɐˈðoɾ]). Pravzaprav je Grenlandiji, ki je bila prva dežela, ki jo je opazil, dal ime ''Terra do Lavrador'', sčasoma pa se je ime razširilo na vsa območja, dokler ni postalo znano kot Labrador.<ref>{{Cite web |url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers |publisher=Memorial University of Newfoundland |access-date=24 October 2011}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[labradorec]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Labrador Peninsula}} * Project Gutenberg e-text von Dillon Wallace’s ''[http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=4019 The Lure der Labrador Wild]'' * [http://epe.lac-bac.gc.ca/100/205/301/ic/cdc/Labrador/home.html ''Them Days. Preserving the History of Labrador''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Kanade]] [[Kategorija:Nova Fundlandija in Labrador]] [[Kategorija:Polotoki Severne Amerike]] [[Kategorija:Québec]] 1lw23kpm36ayqvox2pitynxmitzx874 0 584544 6683041 6448341 2026-05-30T16:15:56Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Kemmuna<br/>Comino | image_name = Sudika Kemmuna.jpg | image_caption = Pogled na otok iz zraka | map_image = Comino-Malta.svg | image_map_caption = Zemljevid malteških otokov z označeno Kemmuno | location = med [[Għawdex]]om in [[Malta (otok)|Malto]],<br/>[[Sredozemsko morje]] | type = | archipelago = [[Malteško otočje]] | area_km2 = 3,5 | area_footnotes = | length_km = 2,63 | length_footnotes = | width_km = 2,04 | width_footnotes = | coastline_km = 9,5 | coastline_footnotes = | elevation_m = 35 | country = [[Malta]] | country_admin_divisions_title = Regija | country_admin_divisions = Għawdex | country_admin_divisions_title_1 = Občina | country_admin_divisions_1 = Għajnsielem | population = 2 | population_as_of = 2020 | population_footnotes = <ref name="prebivalstvo"/> }} '''Kemmuna''' ([[angleščina|angleško]] in [[italijanščina|italijansko]] '''Comino''') je tretji največji [[otok]] [[Malteško otočje|Malteškega otočja]] in najmanjši, ki ima stalne prebivalce. Leži v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] med večjima otokoma [[Malta (otok)|Malta]] in [[Għawdex]] (Gozo), pod katerega spada v upravnem smislu. Imenuje se najverjetneje po [[kumina|kumini]], ki je nekoč v izobilju rasla na otoku. Po alternativni etimologiji ime izhaja iz [[arabščina|arabske]] besede ''kimeni'' (»sosednji«) po svoji legi med glavnima otokoma.<ref>[http://books.google.com/books?id=Bs0NAAAAQAAJ&printsec=titlepage Notizie storiche sull'etimologia dei nomi appropriati a varie località dell'isola di Malta], Achille Ferris, 1862</ref> Otok večinoma prerašča [[makija|sklerofilno grmičevje]].<ref name="iba"/> Na njem ni [[avtomobil]]ov ali urbanih območij, ima pa nekaj [[plaža|plaž]], priljubljenih med turisti.<ref name="culture-malta">{{navedi splet |url=https://culture-malta.org/comino/ |title=Comino - The Azure Island |website=culture-malta.org |accessdate=2025-05-29}}</ref> Število stalnih prebivalcev se je v letih 2017–2020 zmanjšalo s 4 na 2;<ref>{{navedi novice |title=Comino loses one of its four residents |url=https://www.timesofmalta.com/article/comino-loses-one-of-its-four-residents.647339 |work=Times of Malta |date=2017-05-07}}</ref><ref name="prebivalstvo">{{navedi novice |title=Anglu Vella, one of Comino's last residents, passes away |url=https://www.independent.com.mt/articles/2020-12-11/local-news/Anglu-Vella-one-of-Comino-s-last-residents-passes-away-6736229362 |work=The Malta Independent |date=2020-12-11}}</ref> oskrbujeta ju duhovnik in policist, ki prihajata z Għawdexa.<ref name="culture-malta"/> Kemmuna ima status [[mednarodno pomembno območje za ptice|pomembnega območja za ptice]] in ptičjega rezervata.<ref name="iba">{{navedi splet |url=https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/comino-island |title=Site factsheet: Comino island |website=BirdLife International |accessdate=2025-05-29}}</ref> == Zgodovina == V obdobju [[Starorimska civilizacija|starega Rima]] so Kemmuno naseljevali poljedelci, dolga obdobja v zgodovini pa je bil le redko poseljen, v zasebni lasti ali pa popolnoma zapuščen.<ref name="EvB">{{navedi splet|last=Bartolo|first=Evarist|year=2013|url=http://www.imperialbandclub.com/magazine/2013/evaristbartolo.pdf|title=X' taf fuq Kemuna?|website=imperialbandclub.com|access-date=19 July 2016}}</ref> Jame in votline v obalnih pečinah so v [[Srednji vek|srednjem veku]] uporabljali [[pirati]] in razbojniki, ki so iz njih prežali na mimoidoče ladje.<ref name="tourism">{{navedi splet|url=http://www.visitmalta.com/en/gozo_comino/goz_comino/goz_comino.html|website=visitmalta.com|publisher=Malta Tourism Authority|title=Comino}}</ref> Konec 13. stoletja je na Kemmuni živel in pisal izobčeni judovski [[kabalist]] [[Abraham Abulafija]].<ref>https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/26105</ref> Pozneje so otok uporabljali [[Malteški viteški red|malteški vitezi]] za [[lov]] in rekreacijo. Do otoške divjadi so bili tako zaščitniški, da so divje lovce kaznovali tudi z večletnim suženjstvom na [[Galeja|galeji]].<ref name="tourism" /> V 16. in 17. stoletju so na Kemmuno izganjali potepuške viteze. Viteze, obsojeni za manjše prestopke, je lahko doletelo samotno in nevarno služenje v otoškem obrambnem stolpu.<ref name="EvB" /> Med [[Francoska okupacija Malte|francosko okupacijo Malte]] je Kemmuna služila kot [[karantena]], [[bolnišnica]] in [[pripor]].<ref>{{navedi splet|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Storja/Storja1998/06s.pdf|via=melitensiawth.com|title=Human Suffering During the Maltese Insurrection of 1798|first=Charles|last=Savona-Ventura|page=50|publisher=Malta University Historical Society|work=Storja|year=1998|access-date=October 11, 2019|archive-date=5 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160705090139/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Storja/Storja1998/06s.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171217/life-features/An-unknown-description-of-Malta-s-surrender-in-June-1798-by-Giovanni-N.665897|website=Times of Malta|title=An unknown description of Malta's surrender in June 1798 by Giovanni Nicolò Muscat|first=William|last=Zammit|date=December 16, 2017}}</ref> V 20. letih prejšnjega stoletja so najemniki otoka na njem ustanovili kmetijsko podjetje, ki je na Kemmuni pridelovalo zelenjavo, sadno drevje in celo polže, ki so jih izvažali v Italijo.<ref>{{navedi splet|url=https://cometocomino.com/history/|title=History|publisher=Come to Comino|access-date=4 June 2023}}</ref> Prebivalstvo otoka je na svojem višku konec 40. let štelo okoli 80 ljudi, vključno s priseljenci s Sicilije. Ljudje so se preživljali s kmetovanjem, ribolovom in lovom na ptice.<ref>{{navedi novice|url=https://timesofmalta.com/articles/view/far-from-the-hustle-and-bustle.100525|title=Far from the hustle and bustle|newspaper=Times of Malta|date=31 January 2005|access-date=4 June 2023}}</ref> Leta 1960 je [[Kronska kolonija Malta|britanska kolonialna vlada]] namesto kmetijskemu podjetju otok za 150 let po neobičajno nizki najemnini 100 funtov na leto oddala kontroverznemu britanskemu nepremičninskemu magnatu Johnu Gaulu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.maltatoday.com.mt/news/national/121130/comino_story_how_big_business_got_its_share_of_paradise|title=Comino story: how big business got its share of paradise|newspaper=Malta Today|date=9 February 2023|access-date=4 June 2023|first=James|last=Debono}}</ref> == Zgradbe == [[Slika:It-Torri ta Santa Marija.jpg|sličica|180px|levo|Stolp svete Marije]] Najvidnejša stavba na otoku je [[stolp svete Marije]], zgrajen leta 1618 za obrambo otoka in morskega preliva ter za komunikacijsko zvezo med Malto in Gozom. Med [[obleganje Malte (1798–1800)|francoskim obleganjem Malte]] (1798–1800) je služil kot [[zapor]] za osumljene francoske [[vohun]]e. Leta 1829 ga je britanska vojska zapustila. V uporabo je znova prišel za kratek čas med prvo in drugo svetovno vojno, med letoma 1982 in 2002 pa ga je kot opazovalnico uporabljala [[oborožene sile Malte|malteška vojska]]. Danes je v rokah neprofitne organizacije za ohranjanje kulturne dediščine Din l-Art Ħelwa, obnovljen in odprt za javnost.<ref>{{navedi splet |url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Fortifications/sta-maria-tower-on-comino.html |title=Sta. Maria Tower on Comino |website=militaryarchitecture.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101025044414/http://www.militaryarchitecture.com:80/index.php/Fortifications/sta-maria-tower-on-comino.html |archivedate=2010-10-25}}</ref> Nedaleč od stolpa stojijo ostanki sto let mlajše [[Baterija (vojaštvo)|baterije]] svete Marije. Viteški red je na otoku zgradil tudi kasarno, ki se je pozneje nekaj časa uporabljala kot bolnišnica in karantena. Poleg tega so na otoku še [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[kapela]], [[policijska postaja]] in neobratujoč [[hotel]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Malte]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] ajizlq3h6u9p80tvspn9f2ghz7r1bwy 0 587517 6682938 6654888 2026-05-30T13:23:22Z Boja02 160599 /* */ 6682938 wikitext text/x-wiki {{Short description|Governwe Kalifornije od 2019}} {{Infobox officeholder | name = Gavin Newsom | image = Governor of California Gavin Newsom (cropped 3x4).jpg | caption = Newsom leta 2026 | order = 40. | office = Guverner Kalifornije | lieutenant = [[Eleni Kounalakis]] | term_start = 7 januar 2019 | term_end = | predecessor = [[Jerry Brown]] | successor = | order1 = 49. | office1 = namestnik guvernerja Kalifornije | governor1 = Jerry Brown | term_start1 = 10 januar 2011 | term_end1 = 7 januar 2019 | predecessor1 = [[Abel Maldonado]] | successor1 = Eleni Kounalakis | office2 = 42. župan mesta San Francisco | term_start2 = 8 januar 2004 | term_end2 = 10 januar 2011 | predecessor2 = [[Willie Brown (politik)|Willie Brown]] | successor2 = [[Ed Lee]] | office3 = Član<br />[[San Francisco Board of Supervisors|odbora nadzornikov za San Francisco]]<br />iz 2. območja | term_start3 = 8 januar 1997 | term_end3 = 8 januar 2004 | predecessor3 = [[Kevin Shelley]] | successor3 = [[Michela Alioto-Pier]] | birth_name = Gavin Christopher Newsom | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Fair Oaks, California]]<br />[[Kentfield, California]] | party = [[Democratic Party (United States)|Demokratska stranka ZDA]] | spouse = {{ubl|{{Marriage|[[Kimberly Guilfoyle]]|2001|2006|end=div}}|{{Marriage|[[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]]|2008}}}} | children = 4 | father = [[William Newsom]] | education = [[Santa Clara University]] ([[Bachelor of Science|BS]]) | signature = Gavin Newsom Signature.svg | module = {{Listen|pos=center|embed=yes|filename=Gavin Newsom voice, 2014.ogg|title= glas Gavina Newsoma |type=speech|description=Gavin Newsom o boju proti mamilom in njih vplivu na družbo<br />posneto marca 8, 2014}} }} '''Gavin Christopher Newsom''', [[Američani|ameriški]] [[politik]] in [[poslovnež]], * [[10. oktober]] [[1967]], [[San Francisco]], [[ZDA]]. Newsom je od leta 2019 dalje 40. [[guverner Kalifornije]]. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil med 2011 in 2019 49. [[Lieutenant governor of California|namestnik guvernerja Kalifornije]], med 2004 - 2011 pa 42. [[Mayor of San Francisco|župan San Francisca]]. Newsom je leta 1989 diplomiral na področju [[diploma iz znanosti|politologije]] na [[Univerza v Santa Clari|Univerzi Santa Clara]]. Nato je v [[Oakville, California|Oakvillu v Kaliforniji]] ustanovil mrežo vinotek [[PlumpJack Winery|PlumpJack Group]], v katero je soinvestiral [[Gordon Getty]], milijarderski dedič in Newsomov družinski prijatelj. Podjetje je zraslo na 23 podenot, kot so vinoteke, restavracije in hoteli. Newsom je svojo politično kariero začel leta 1996, ko ga je župan San Francisca [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] imenoval v mestno komisijo za parkiranje in promet. <ref>{{Navedi splet|last=Muegge|first=Alex|date=November 30, 2023|title=Newsom vs DeSantis Debate: Comparing California and Florida's governors|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231206044215/https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archivedate=December 6, 2023|accessdate=2024-07-07|website=abc10.com|language=en-US}}</ref> Brown je nato naslednje leto z njim zapolnil prosto mesto v [[Nadzorni svet San Francisca|nadzornem odboru,]] Newsom pa so v odbor prvič izvolili leta 1998. Newsom so leta [[2003 San Francisco mayoral election|2003]] izvolili za župana San Francisca in ga ponovno izvolili leta [[2007 San Francisco mayoral election|2007.]] Leta [[2010 California lieutenant gubernatorial election|2010]] je bil izvoljen za namestnika guvernerja Kalifornije in ponovno izvoljen leta [[2014 California lieutenant gubernatorial election|2014.]] Kot namestnik guvernerja je Newsom od leta 2012 do 2013 vodil ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavin Newsom Show,]]'' leta 2013 pa je napisal knjigo ''[[Citizenville]]'', ki se osredotoča na uporabo digitalnih orodij za demokratične spremembe. Od leta 2025 vodi podkast ''[[This is Gavin Newsom]]''. Newsom je bil leta [[2018 California gubernatorial election|2018]] izvoljen za guvernerja Kalifornije. Med svojim mandatom se je soočil s kritikami zaradi svojega vedenja in sloga pri vodstvu med [[COVID-19 pandemic in California|pandemijo COVID-19]]; vse to je prispevalo k neuspešnemu poskusu, da se ga leta 2021 odpokliče; naslednje leto je bil ponovno izvoljen z okoli 59 % glasov. === Zgodnja leta === Gavin Christopher Newsom se je rodil 10. oktobra 1967 v San Franciscu v Kaliforniji Tessi Thomas (rojeni Menzies), [[prizivno sodišče|sodnici državnega pritožbenega sodišča]], in [[William Alfred Newsom III|Williamu Alfredu Newsomu III]]. odvetniku za [[Getty Oil]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://governors.library.ca.gov/40-Newsom.html|title=Gavin Newsom|website=The Governors' Gallery|publisher=[[California State Library]]|accessdate=September 29, 2023}}</ref> Newsom, pripadnik četrte generacije Sanfranciškanov, prihaja iz ugledne družine, ki je tesno povezana z mestom. Njegov praded po materini strani, [[Thomas Addis|Thomas Addis,]] je bil pionirski [[Nefrologija|specialist za ledvice]] in profesor medicine na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford,]] znan po svojih prelomnih raziskavah o boleznih ledvic. <ref>{{Navedi splet|url=https://med.stanford.edu/news/all-news/2017/10/thomas-addis-stanford-nephrology-pioneer-remembered.html|title=Thomas Addis, Stanford Nephrology Pioneer, Remembered|website=Stanford Medicine News Center|date=October 10, 2017|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Newsom je bratranec v drugem kolenu glasbenice [[Joanna Newsom|Joanne Newsom]], <ref>{{Navedi splet|first=Jody|last=Rosen|url=https://nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html|title=Joanna Newsom, the Changeling|website=[[The New York Times]]|date=March 3, 2010|accessdate=February 24, 2018|archivedate=June 9, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180609052337/https://mobile.nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html}}</ref> njegova teta Barbara Newsom pa je bila poročena z [[Ron Pelosi|Ronom Pelosijem]], svakom [[Nancy Pelosi]], nekdanje [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednice Predstavniškega doma Združenih držav Amerike]]. <ref name="Port">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Starša sta se ločila leta 1971, ko je Newsom bil star tri leta; mati Tessa je sama vzgajala Gavina in njegovo mlajšo sestro Hilary Newsom Callan. <ref name="nyt">{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|title=Former California judge Newsom dies at 84|url=https://apnews.com/general-news-599506cc9d7443ca9cc0def4c611c77b|accessdate=May 14, 2025|publisher=Associated Press|date=December 13, 2018}}</ref> Tessa je delala tri službe – pogosto kot natakarica, knjigovodja in tajnica – da bi preživljala družino. Pri svojih otrocih je spodbujala močno delovno etiko. <ref name="multiple">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Newsom je svoje otroštvo označil za polno zahtev, deloma zaradi finančne negotovosti in zaradi boja z "precej hudo" [[Disleksija|disleksijo]], stanjem, ki ga ima še vedno. <ref name="Port" /> Newsomovo izobraževanje se je začelo na École Notre Dame des Victoires, francosko-ameriški dvojezični [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] šoli v San Franciscu, ki jo je obiskoval v vrtcu in prvem razredu. Vendar je njegova huda disleksija – vplivala je na njegovo sposobnost brati, pisati, črkovati in reševati računske naloge ([[Dyscalculia|diskalkulija]]) – zahtevala premestitev. <ref name="Port2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Na Notre Dame des Victoires je nadaljeval od tretjega do petega razreda, kjer so ga vpisali v tečaje dodatnega branja, da se spopade s svojimi učnimi težavami. V vseh letih šolanja se je Newsom močno zanašal na [[Zvočna knjiga|zvočne knjige]], povzetke in ustna navodila. Še vedno ima raje zvočne interpretacije dokumentov in poročil. <ref>{{Navedi knjigo|last=Newsom|first=Gavin|date=March 8, 2020|title=Citizenville|publisher=Penguin|page=49|isbn=978-0-14-312447-4}}</ref> V intervjuju iz leta 2023 je dejal, da ga je disleksija »prisilila, da iščem rešitve in razmišljam drugače – veščine, ki jih še vedno uporabljam vsak dan kot guverner«. <ref>{{Navedi splet|last=Marinucci|first=Carla|title=Gavin Newsom on dyslexia, 2024 rumors and what he'd do if he could run for president|url=https://www.politico.com/news/2023/09/27/gavin-newsom-dyslexia-2024-interview-00118723|website=POLITICO|date=September 27, 2023|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=June 2025|bot=medic}}</ref> Na [[Redwood High School (Larkspur)|srednji šoli Redwood]] v Larkspurju v Kaliforniji je Newsom kljub akademskim težavam blestel v atletiki in diplomiral leta 1985. Igral je kot [[Branilec (košarka)|branilec]] košarko in baseball kot [[zunanji obrambni igralec|zunanji igralec]], tako da si je prislužil priznanje na naslovnici ''[[Marin Independent Journal|revije Marin Independent Journal]]''. <ref name="multiple2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Njegova sestra Hilary se je spominjala revnih Božičnih praznikov, ko jima je mati dala vedeti, da naj zaradi denarnih težav ne pričakujeta daril. <ref name="multiple2" /> Tessa je odprla njihov dom za [[rejništvo|rejniške otroke]], izkušnja, ki mu je, kot je Newsom dejal, vcepila za celo življenje nujo služiti javnosti. <ref name="multiple2" /> <ref name="Four">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}</ref> Očetova navada, da daruje velik del svojega dohodka, je še dodatno zaostrila družinske finance, zaradi česar je Newsom med srednjo šolo opravljal različna dela – delal je med drugim v pralnici avtomobilov in v lokalni delikatesi – da pomaga družini. <ref name="Reflects">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> Newsom se je na [[Univerza v Santa Clari|Univerzo Santa Clara]] vpisal z delno štipendijo za baseball in leta 1989 diplomiral iz [[Politične znanosti|politologije]]. Prvi dve leti se je poskušal pridružiti [[Santa Clara Broncos baseball|baseball ekipi]], a je konec leta 1985 prestal operacijo komolca – kasneje se je izkazalo, da gre za natrgane ulnarne kolateralne vezi – kar je končalo njegove ambicije po športni karieri. <ref>{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=April 4, 2024|title=Gavin Newsom says baseball saved him. But the legend of his career doesn't always match the reality|url=http://calmatters.org/politics/2024/04/gavin-newsom-baseball-college/|accessdate=April 4, 2024|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> Zasluge za spodbujanje neodvisno razmišljati in za skepso do konvencionalnih modrosti pripisuje [[Družba Jezusova|jezuitski]] izobrazbi na univerzi. <ref name="Santa">{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}</ref> V tretjem letniku je Newsom en semester v Rimu v Italiji. O tem obdobju v govoru leta 2019 dejal, da mu je »odprlo oči« in ga soočilo z globalnimi perspektivami, ki so vplivale na njegovo politično kariero. <ref>{{Navedi splet|title=Governor Gavin Newsom Delivers Keynote at Santa Clara University Commencement|url=https://www.scu.edu/news-and-events/feature-stories/2019/stories/governor-gavin-newsom-delivers-keynote-at-commencement.html|website=Santa Clara University|date=June 15, 2019|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Poslovna kariera === Newsom in njegovi vlagatelji so 14. maja 1991 ustanovili podjetje PlumpJack Associates LP. Skupina je leta 1992 ustanovila [[PlumpJack Winery|vinarno PlumpJack]] s finančno pomočjo <ref name="SFWeekly1">{{Navedi splet|url=http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin|title=Bringing Up Baby Gavin|last=Byrne|first=Peter|date=April 2, 2003|website=SF Weekly|accessdate=June 10, 2014|archivedate=July 22, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722023716/http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin/}}</ref> njegovega družinskega prijatelja [[Gordon Getty|Gordona Gettyja]]. PlumpJack je bilo ime opere, ki jo je napisal Getty, ki je investiral v 10 od 11 Newsomovih podjetij. <ref name="Port3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Getty je za ''[[San Francisco Chronicle]]'' povedal, da je Newsom bil zanj kot sin in da je zaradi tega odnosa investiral v njegov prvi poslovni podvig. Po Gettyjevih besedah so bile kasnejše poslovne naložbe posledica "uspeha prvega podviga". <ref name="Port3" /> Do enega Newsomovih prvih stikov z vladanjem je prišlo, ko se je Newsom uprl zahtevi [[San Francisco Health Department|Ministrstva za javno zdravje San Francisca,]] da v svoji vinoteki PlumpJack namesti pomivalno korito. <ref>{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=April 12, 2021|title=Fact check: Did Newsom exempt wineries from CA COVID-19 rules?|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250504449.html|accessdate=May 28, 2024|work=The Sacramento Bee}}</ref> Ministrstvo za zdravje je trdilo, da je vino hrana, in od trgovine zahtevalo, da v vinoteko, katere tla so prekrivale preproge, namesti pomivalno korito v vrednosti 27.000 dolarjev, ker naj bi trgovina pomivalno korito potrebovala za metlo za brisanje tal. Ko je bil Newsom kasneje imenovan za nadzornika, je za ''[[San Francisco Examiner]]'' povedal: »S takšno birokratsko nadlogo se bom moral spopasti.« <ref name="Way">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl|title=Newsom's Way: He hopes business success can translate to public service|last=George Raine|work=San Francisco Examiner|date=March 11, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235912/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl}}</ref> PumpJack je zrasel v podjetje z več kot 700 zaposlenimi. <ref name="multiple3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Med letoma 1993 in 2000 so Newsom in njegovi vlagatelji odprla še več drugih podjetij, med drugim PlumpJack Squaw Valley Inn s kavarno PlumpJack (1994), [[PlumpJack Winery|vinarno]] v [[Napa Valley AVA|dolini Napa]] (1995), Balboa Café Bar and Grill (1995), PlumpJack Development Fund LP (1996), MatrixFillmore Bar (1998), podružnico trgovine PlumpJack Wines v dolini Noe (1999), trgovino z oblačili PlumpJackSport (2000) in drugo kavarno Balboa v dolini Squaw (2000). <ref name="Port4">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Newsom je investiral med drugim v pet restavracij in dve trgovini z oblačili. <ref name="multiple3" /> Med 1996 in 2001 je Newsom letno zaslužil več kot 429.000 dolarjev <ref name="Port4" /> Leta 2002 je bila njegova poslovna lastnina ocenjena na več kot 6,9 milijona dolarjev. <ref name="multiple3" /> Ko je leta 2004 postal župan, je Newsom je prodal svoj delež v podjetjih v San Franciscu. Ohranil je lastništvo v podjetjih PlumpJack zunaj San Francisca. Februarja 2006 je za svojo domačijo v soseski [[Russian Hill]] plačal 2.350.000 dolarjev, aprila 2009 pa jo dal na trg za 3.000.000 dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|title=Newsom Penthouse For Sale|work=San Francisco Luxury, SFLuxe.com|date=April 24, 2009|accessdate=April 24, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090517092610/http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|archivedate=May 17, 2009}}</ref> === Zgodnja politična kariera === [[Slika:San_Francisco_Supervisor_Gavin_Newsom,_District_2_1999.jpg|levo|sličica|Newsom in 1999]] Prve politične izkušnje je Newsom dobil med prostovoljnim delom leta 1995 v uspešni kampanji [[Willie Brown mlajši|Willieja Browna]] za mesto župana. Newsom je v svoji kavarni PlumpJack prirejal zasebno zbiranje sredstev. <ref name="Port5">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Brown je Newsoma leta 1996 imenoval na prosto mesto v Komisiji za parkiranje in promet, kasneje pa so ga izvolili za predsednika komisije. Brown ga je imenoval na mesto [[Nadzorni svet San Francisca|v nadzornem odboru San Francisca]].Takrat je bil najmlajši član nadzornega odbora San Francisca. <ref name="King">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/S-F-s-New-Supervisor-Bold-Young-Entrepreneur-2855573.php|title=S.F.'s New Supervisor – Bold, Young Entrepreneur|last=John King|work=San Francisco Chronicle|date=February 4, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234032/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/02/04/MN64501.DTL}}</ref> <ref name="Start">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}</ref> <ref name="sfgate.com">{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}</ref> Newsom je prisegel pred svojim očetom in se zavezal, da bo v upravni odbor prinesel svoje poslovne izkušnje. <ref name="Start2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}</ref> Brown je Newsoma označil za "del prihodnje generacije voditeljev tega velikega mesta". <ref name="Start2" /> Newsom se je opisal kot "[[Socialni liberalizem|socialnega liberalca]] in fiskalnega psa čuvaja". <ref name="Start2" /> <ref name="sfgate.com2">{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}</ref> Leta 1998 so ga izvolili za polni štiriletni mandat v upravni odbor. Newsom je bil ponovno izvoljen leta 2000 in 2002, kot kandidat za drugo okrožje ([[Pacific Heights]], [[Marina District, San Francisco|Marino]], [[seznam sosesk v San Franciscu|Cow Hollow]], [[Sea Cliff, San Francisco|Sea Cliff]] in Laurel Heights) z najvišjo ravnijo dohodka v San Franciscu in najvišjim deležem republikancev. <ref name="Lone Candidate is Going All Out in">{{Navedi novice|last=Epstein|first=Edward|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/LONE-CANDIDATE-IS-GOING-ALL-OUT-IN-DISTRICT-2-3303437.php|title=Lone Candidate is Going All Out in District 2 Race|work=San Francisco Chronicle|date=September 15, 2000|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234055/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2000/09/15/MN61774.DTL}}</ref> Newsom je leta 2000 plačal 500 dolarjev Republikanski stranki San Francisca, da se med kandidaturo za nadzornika leta 2000 pojavi na seznamu strankinih podpornikov. <ref>{{Navedi splet|last=Lauterborn|first=Peter|date=October 1, 2007|title=Newsom's Expensive Silence|url=https://beyondchron.org/newsoms-expensive-silence/|accessdate=January 23, 2023|website=Beyond Chron|language=en-US}}</ref> Ponovno je bil izvoljen. <ref>{{Navedi splet|title=Gavin Newsom through the years|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Gavin-Newsom-through-the-years-3282652.php|website=San Francisco Chronicle|date=October 31, 2009|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217230655/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/10/31/MNVV1AD9CM.DTL|archivedate=2011-02-17|url-status=live}}</ref> Kot nadzornik v San Franciscu je Newsom pritegnil pozornost javnosti zaradi svoje podpore reformi [[San Francisco Municipal Railway|mestne železnice]] (Muni). <ref name="Appendage">{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown "appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}</ref> Bil je eden od dveh nadzornikov, ki ju je podprla organizacija Rescue Muni, skupina uporabnikov javnega prevoza, ob njegovi ponovni izvolitvi leta 1998. Podprl je predlog B, ki je od Munija in drugih mestnih oddelkov zahteval, da razvijejo podrobne načrte [[strežba strankam|za storitve za stranke]]. <ref name="Port6">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Muni-Riders-Back-Newsom-And-Ammiano-2987650.php|title=Muni Riders Back Newsom And Ammiano|last=Edward Epstein|work=San Francisco Chronicle|date=October 2, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234042/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1998/10/02/MN91413.DTL}}</ref> Ukrep je bil sprejet s 56,6 % glasov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/HOW-SAN-FRANCISCO-VOTED-2980387.php|title=How San Francisco Voted|work=San Francisco Chronicle|date=November 5, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 16, 2000|archiveurl=https://web.archive.org/web/20000116030528/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/chronicle/archive/1998/11/05/MN85585.DTL}}</ref> Newsom je podprl [[Referendum|glasovanje o ukrepu]] organizacije Rescue Muni; različico ukrepa so volivci odobrili novembra 1999. Newsom je podprl tudi dovoljenje restavracijam, da strežejo alkohol na zunanjih mizah, prepoved oglasov za tobak, vidnih z ulice, strožje kazni za najemodajalce, ki kršijo zakone o nadzoru najemnin, in resolucijo, ki je bila zavrnjena, o pohvali [[Colin Powell|Colina Powella]] za zbiranje denarja za mladinske programe. <ref name="Appendage2">{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown "appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}</ref> Newsomova podpora poslovnim interesom je včasih zaostrila njegov odnos s sindikalnimi voditelji. Med Newsomovim delovanjem kot nadzornik je podpiral stanovanjske projekte prek [[Javno-zasebno partnerstvo|javno-zasebnih partnerstev]] za povečanje lastništva stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj v San Franciscu. <ref name="Interview">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}</ref> Podpiral je pobudo HOPE, neuspešen ukrep na lokalnih volitvah, ki bi omogočil večjo stopnjo konverzije stanovanj, če bi določen odstotek najemnikov v stavbi kupoval svoja stanovanja. Kot kandidat za župana je podprl gradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot za ustvarjanje 15.000 novih delovnih mest v gradbeništvu Newsomov prepoznavni dosežek kot nadzornika je bila volilna pobuda z imenom [[Care Not Cash]] (Measure N), ki je brezdomcem namesto neposredne denarne pomoči iz državnega programa splošne pomoči ponudila oskrbo, podporna stanovanja, zdravljenje odvisnosti od drog in pomoč specialistov za vedenjsko zdravje. <ref name="Interview2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}</ref> Številni zagovorniki pravic brezdomcev so protestirali proti pobudi. »Progresivci in demokrati, redovnice in duhovniki, zagovorniki brezdomcev in brezdomci so besneli,« je dejal Newsom. <ref>{{Navedi splet|last=Smith|first=Dakota|date=October 23, 2018|title=Gavin Newsom's approach to fixing homelessness in San Francisco outraged activists. And he's proud of it|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html|accessdate=May 14, 2025|website=Los Angeles Times|archivedate=November 1, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181101010305/http://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html}}</ref> Uspešno sprejeti referendum je dvignil njegov politični profil in zagotovil prostovoljce, donatorje in sodelavce kampanje, ki so mu pomagali postati vodilni kandidat za župana leta 2003. <ref name="Port7">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> <ref name="Time for change">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> <ref name="See how they ran">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> V mestni reviziji, objavljeni leta 2008, je bil program ocenjen kot v veliki meri uspešen, saj je znižal povprečno plačilo na osebo z več kot 300 $ na 78 $ in število ljudi, ki prejemajo denarna plačila, z več kot 2500 na približno 640. <ref>{{Navedi splet|last=Buchanan|first=Wyatt|date=May 1, 2008|title=S.F.'s Care Not Cash a success, audit shows|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-s-Care-Not-Cash-a-success-audit-shows-3285469.php|archivedate=October 27, 2010|website=San Francisco Chronicle|accessdate=May 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101027194629/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/01/BAVN10EJ5T.DTL}}</ref> === Župan San Francisca (2004–2011) === ==== Volitve ==== [[Slika:Gavin_Newsom,_San_Francisco,_1999.jpg|sličica|281x281_pik|Newsom 1999, kot član nadzornega odbora SF]] Newsom je na splošnih volitvah 4. novembra 2003 osvojil prvo mesto v konkurenci devetih kandidatov. V prvem krogu glasovanja je prejel 41,9 % glasov, kandidat [[Zelena stranka Združenih držav Amerike|Zelene stranke]] [[Matt Gonzalez]] pa 19,6 %, vendar se je v drugem krogu 9. decembra soočil z bolj tesno tekmo, saj je veliko mestnih progresivnih skupin podprlo Gonzaleza. <ref name="Time for change2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> Tekma je bila strankarska, z napadi na Gonzaleza zaradi njegove podpore [[Ralph Nader|Ralphu Naderju]] na predsedniških volitvah leta 2000 in napadi na Newsoma zaradi prispevka 500 dolarjev republikanskemu poštnemu letaku leta 2000. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayoral-hopefuls-come-out-swinging-in-debate-2512314.php|title=Mayoral hopefuls come out swinging in debate|first=John|last=Wildermuth|first2=Rachel|last2=Gordon|work=San Francisco Chronicle|page=A-1|date=November 12, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228075727/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/11/12/MNGR82VUTB1.DTL}}</ref> <ref name="Democratic importance">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}</ref> Demokratsko vodstvo je menilo, da morajo okrepiti San Francisco kot demokratsko trdnjavo, potem ko je izgubilo predsedniške volitve leta 2000 in [[California recall election, 2003|volitve za odpoklic guvernerja leta 2003]] proti [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldu Schwarzeneggerju]]. <ref name="Democratic importance" /> Za Newsoma so se zavzemali predstavniki Nacionalne demokratske stranke, vključno z [[Bill Clinton|Billom Clintonom]], [[Al Gore|Alom Goreom]] in [[Jesse Jackson|Jessejem Jacksonom]]. <ref name="Democratic importance" /> <ref>{{Navedi novice|url=http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|title=San Francisco's Greens versus Democrats grudge-match|last=Joan Walsh|work=[[Salon.com]]|date=December 9, 2003|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080724035849/http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|archivedate=July 24, 2008}}</ref> Pet nadzornikov je podprlo Gonzaleza, [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] pa Newsoma. <ref name="Time for change2" /> <ref name="See how they ran2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> Newsom je zmagal v drugem krogu s 53 % glasov proti Gonzalezovim 47 %, kar je 11.000 glasov prednosti. <ref name="Time for change3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> Kandidiral je kot poslovno usmerjen [[Centrizem|centrističen]] demokrat in zmeren politik v San Franciscu. Nekateri njegovi nasprotniki so ga označili za konservativca. <ref name="Time for change3" /> <ref name="Democratic importance2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}</ref> Kandidiral je pod sloganom "velika mesta, velike ideje" in predstavil več kot 21 političnih dokumentov. <ref name="See how they ran3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> Obljubil je, da bo še naprej delal na vprašanju brezdomstva v San Franciscu. <ref name="Time for change3" /> Newsom je bil 8. januarja 2004 prisežen kot župan.<ref>{{cite web|last=Gordon|first=Rachel|title=Newsom says he'll rock the boat at City Hall|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-IN-TRANSITION-Newsom-says-he-ll-rock-the-2814969.php|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2004|access-date=May 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20040209013329/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/c/a/2004/01/08/MNGDI45PV61.DTL|archive-date=February 9, 2004|url-status=live|url-access=limited}}</ref> Pozval je k enotnosti med mestnimi političnimi frakcijami in obljubil, da bo obravnaval vprašanja javnih šol, lukenj na cestah in cenovno dostopnih stanovanj.<ref>{{cite news|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-Newsom-s-goal-a-common-purpose-2815109.php|title=Mayor Newsom's goal: a 'common purpose' / CHALLENGES AHEAD: From potholes to the homeless|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Chronicle|date=January 9, 2004|access-date=May 14, 2025|url-access=limited}}</ref> Newsom je dejal, da je "drugačen vodja", ki se "ne boji lotiti tudi najtežjih problemov"<ref name="Half first">{{cite news|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-s-challenge-finishing-what-he-started-2544290.php|title=Mayor's challenge: finishing what he started|first1=Rachel|last1=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2006|access-date=May 14, 2025|archive-date=March 13, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060313032906/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/01/08/MNGHGGK8O21.DTL|url-status=live|url-access=limited}}</ref> ==== 2007 ==== Ko je potekel rok za oddajo vlog 10. avgusta 2007, se je razprava v San Franciscu preusmerila na Newsomov drugi mandat. Na volitvah ga je izzvalo 13 kandidatov, vključno z Georgeem Davisom, [[Naturizem|nudističnim]] aktivistom, in Michaelom Powersom, lastnikom seks kluba Power Exchange. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-lacks-serious-challengers-but-lineup-is-2548103.php|title=Newsom lacks serious challengers, but lineup is full of characters|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 11, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234554/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/11/MNVVRFQM6.DTL}}</ref> Nekdanji nadzornik konservativcev Tony Hall se je v začetku septembra umaknil zaradi pomanjkanja podpore. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/When-Newsom-gets-a-free-pass-for-4-more-years-2505023.php|title=When Newsom gets a free pass for 4 more years, nobody wins|last=C.W. Nevius|work=San Francisco Chronicle|date=September 6, 2007|accessdate=March 15, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234608/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/09/06/BAICRVOQ8.DTL}}</ref> ''[[San Francisco Chronicle|Časopis San Francisco Chronicle]]'' je avgusta 2007 izjavil, da Newsom ni bil "resno ogrožen za svojo ponovno izvolitev", saj je do začetka avgusta za svojo kampanjo za ponovno izvolitev zbral 1,6 milijona dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Far-out-in-front-Newsom-is-raising-war-size-war-2512442.php|title=Far-out in front - Newsom is raising war-size war chest|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 3, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2007-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070816140326/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/03/BA01RC83I2.DTL|url-status=live}}</ref> Ponovno je bil izvoljen 6. novembra z več kot 72 % glasov. <ref>{{Navedi splet|date=November 6, 2007|url=http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|title="Election Summary: November 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120525113610/http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|archivedate=May 25, 2012|publisher=San Francisco City and County Department of Elections}}</ref> Ob nastopu drugega mandata je Newsom obljubil, da se bo osredotočil na okolje, brezdomstvo, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanja in obnovo [[San Francisco General Hospital|splošne bolnišnice San Francisco]]. <ref name="spending spree">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-s-139-700-office-spending-spree-3297664.php|title=Newsom's $139,700 office spending spree|last=Cecilia M. Vega|work=The San Francisco Chronicle|date=January 18, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 21, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080221052115/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/01/18/MNJIUH4BF.DTL}}</ref> <ref name="Act">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/NEWSOM-S-2ND-ACT-3236820.php|title=Newsom's 2nd Act|last=Cecilia M. Vega|last2=John Wildermuth|last3=Heather Knight|work=San Francisco Chronicle|date=November 7, 2007|accessdate=May 14, 2025}}</ref> [[Slika:Gavin_Newsom_speaking,_No_on_Proposition_8_rally,_UC_Berkeley_(October_2008).jpg|sličica|Newsom v kampanji proti predlogu 8 leta 2008]]Nacionalno pozornost je pritegnil leta 2004, ko je mestnemu in okrožnemu uradniku San Francisca naročil, da naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državni zakon, sprejet leta 2000.]] <ref name="Lisa Leff">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}</ref> Izvajanje pobude Care Not Cash, ki jo je sponzoriral kot nadzornik, se je začelo 1. julija 2004. V okviru pobude je v mestu stalno zavetje dobilo še 5000 brezdomcev. Do leta 2007 je bilo s podporo nameščenih v stalna stanovanja približno 2000 ljudi. Drugi programi, ki jih je Newsom sprožil za odpravo kroničnega brezdomstva, so vključevali ekipo za pomoč brezdomcem San Francisca (SF HOT) in projekt Homeless Connect (PHC), ki je 2000 brezdomcem zagotovil stalna stanovanja in 5000 dodatnih najemnih enot v mestu. <ref name="IJ">[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.</ref> Med stavko hotelskih delavcev proti dvanajstim hotelom v San Franciscu se je Newsom 27. oktobra 2004 pridružil članom sindikata [[UNITE HERE]] pred hotelom [[Westin]] St. Francis. Obljubil je, da bo mesto bojkotiralo hotele in da ne bo sponzoriralo mestnih dogodkov v njih, dokler se z delavci ne dogovorijo o pogodbi. Spor glede pogodbe je bil rešen septembra 2006. <ref>Unite Here Local 2, [https://www.unitehere2.org/history/ "History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181026025027/https://www.unitehere2.org/history/|date=October 26, 2018}}, October 25, 2018.</ref> Leta 2007 je podpisal zakon o ustanovitvi programa [[Healthy San Francisco|Zdravi San Francisco]], da bi prebivalcem mesta zagotovil [[univerzalno zdravstveno varstvo]], in postal prvo mesto v državi, ki je to storilo. <ref name="IJ2">[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.</ref> Newsoma je leta 2009 napadla Demokratska stranka San Francisca, ker ni uvedel pravila mesta San Francisco [[mesto pribežališča|o mestu, ki je zagotavljalo zaščito priseljencem]], po katerem mesto ni smelo pomagati [[Imigracijska in carinska služba Združenih držav Amerike|ameriški imigracijski in carinski upravi]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfchronicle.com/default/article/S-F-Dems-blast-mayor-in-sanctuary-city-case-3167150.php|work=The San Francisco Chronicle|title=S.F. Dems blast mayor in sanctuary city case|first=Heather|last=Knight|date=March 27, 2009|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2009-03-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090330135303/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/03/27/BAN216NNQO.DTL|url-status=live}}</ref> Istega leta je Newsom skupaj z županom mesta New York [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]] in tremi drugimi javnimi uslužbenci prejel nagrado Leadership for Healthy Communities Award za svojo zavezanost k temu, da bi bila zdrava hrana in možnosti telesne dejavnosti bolj dostopne otrokom in družinam. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|title=Top Policy Groups Take Action to Create Healthy Communities, Prevent Childhood Obesity|publisher=Leadership for Healthy Communities|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090630054147/http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|archivedate=June 30, 2009}}</ref> Leta 2008 je gostil okroglo mizo Urbano-podeželje, na kateri je raziskal načine za spodbujanje regionalnega razvoja hrane in povečan dostop do zdrave in cenovno dostopne hrane. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-food-policy-heading-in-a-healthy-direction-3182972.php|title=S.F. food policy heading in a healthy direction|first=Erin|last=Allday|work=The San Francisco Chronicle|date=November 30, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2008-12-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206060010/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/30/BA6A14C5S1.DTL|url-status=live}}</ref> Newsom je zagotovil 8 milijonov dolarjev zveznih in lokalnih sredstev za program Better Streets, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|title=Mayor Newsom Unveils Better Streets Plan|publisher=San Francisco Office of the Mayor|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080610091237/http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|archivedate=June 10, 2008}}</ref> ki zagotavlja, da so vidiki javnega zdravja v celoti vključeni v procese urbanističnega načrtovanja. Podpisal je zakon o označevanju jedilnikov, ki od verig restavracij zahteva, da na svoje jedilnike natisnejo informacije o hranilni vrednosti. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/S-F-pushes-legislation-to-promote-good-health-3202137.php|title=S.F. pushes legislation to promote good health|first=Heather|last=Knight|work=The San Francisco Chronicle|date=August 4, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=August 10, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080810214412/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/08/04/MNBG122T4F.DTL}}</ref> === Istospolne poroke === Newsom je leta 2004 pritegnil nacionalno pozornost, ko je mestnemu uradniku okrožja San Francisca naročil, naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državno zakonodajo]]. <ref name="Lisa Leff2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}</ref> Avgusta 2004 je [[vrhovno sodišče Kalifornije]] razveljavilo poroke, ki jih je Newsom odobril, ker so bile v nasprotju z državno zakonodajo. Kljub temu je Newsomova nepričakovana poteza pritegnila nacionalno pozornost k vprašanju istospolnih porok in mu utrdila politično podporo v San Franciscu in v skupnosti LGBTQ+. <ref name="Reflects2">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> <ref name="Four2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}</ref> <ref name="LA Times">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story|title=California Supreme Court overturns gay marriage ban|last=Dolan|first=Maura|date=May 16, 2008|work=[[The Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 19, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080519180433/http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story}}</ref> Med volitvami leta 2008 je Newsom nasprotoval [[California Proposition 8 (2008)|Predlogu 8]], pobudi za glasovanje, s katero bi razveljavili sodbo vrhovnega sodišča Kalifornije, da obstaja ustavna pravica do istospolnih porok. <ref>{{Navedi splet|url=https://abc7news.com/archive/6477948/|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom fights for same-sex marriage|date=October 29, 2008|website=ABC Local|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604024309/http://abclocal.go.com/kgo/story?section=news/state&id=6477948|archivedate=June 4, 2011}}</ref> Podporniki Predloga 8 so izdali oglas, v katerem je Newsom v govoru o istospolnih porokah izjavil naslednje: »Ta vrata so zdaj na stežaj odprta. To se bo zgodilo, pa če vam je všeč ali ne.« <ref name="ReferenceA">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-was-central-to-same-sex-marriage-saga-3186381.php|title=Newsom was central to same-sex marriage saga|last=Allday|first=Erin|date=November 6, 2008|work=San Francisco Chronicle|accessdate=February 11, 2022|archivedate=2009-06-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090601132732/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/05/MN1B13S3D3.DTL|url-status=live}}</ref> Nekateri opazovalci so opazili, da so se ankete po izidu oglasa premaknile v prid Predlogu 8; to je posledično privedlo do ugibanj, da je Newsom nenamerno igral vlogo pri sprejetju amandmaja. <ref name="ReferenceA" /> <ref>{{Navedi splet|last=Hecht|first=Peter|url=http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|title=Newsom seeks to get beyond Prop. 8 fiasco in quest to become governor|date=December 13, 2008|page=1A|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211015140/http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 11, 2009}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.newsweek.com/id/180047|title=SF Mayor Gavin Newsom Risks Career on Gay Marriage|date=January 17, 2009|website=Newsweek|last=Jonathan Darman|accessdate=May 14, 2025|archivedate=April 17, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090417091424/http://www.newsweek.com/id/180047}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|title=An interview with Gavin Newsom|website=Washington Blade|date=December 1, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081201080635/http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 1, 2008}}</ref> === Namestnik guvernerja Kalifornije (2011–2019) === ==== Volitve ==== ==== 2010 ==== [[Slika:Gavin_Newsom_official_photo.jpg|sličica|Uradni portret Newsoma kot namestnika guvernerja Kalifornije]] [[Slika:Newsom_Brown_rally.jpg|sličica|Newsom na volinem shodu za guvernerja Jerryja Browna oktobra 2010]] Newsom je začetne dokumente za kandidaturo za [[Lieutenant Governor of California|namestnika guvernerja]] vložil februarja 2010 <ref>{{Navedi splet|url=http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|title=Gavin Newsom, San Francisco mayor, files papers in lieutenant governor race|website=News10|date=February 17, 2010|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110607083231/http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|archivedate=June 7, 2011}}</ref> in svojo kandidaturo uradno napovedal marca. <ref name="ReferenceB">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967|title=City Insider: It's official: Newsom's running for lieutenant governor|first=John|last=Coté|work=The San Francisco Chronicle|date=March 12, 2010|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 14, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100314161413/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967}}</ref> Demokratsko nominacijo je prejel junija <ref name="latimesblogs.latimes.com">{{Navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html|title=PolitiCal|date=June 8, 2010|work=Los Angeles Times|accessdate=June 9, 2010|archivedate=June 12, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100612091449/http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html}}</ref> in na volitvah zmagal 2. novembra. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/|title=Brown, Newsom, Boxer elected|accessdate=March 11, 2010|website=The Stanford Daily|archivedate=November 6, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101106014300/http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/}}</ref> Newsom je bil prisežen kot namestnik guvernerja 10. januarja 2011 in je služil pod guvernerjem Jerryjem Brownom. Med svojim mandatom namestnika guvernerja je Newsom maja 2012 začel voditi ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavina Newsoma]]'' na [[Current TV|kanalu Current TV]]. Istega meseca je bil deležen kritik, ker je [[Sacramento]] označil za "dolgočasnega" in dejal, da je tam le enkrat na teden, ter dodal, da "ni razloga", da bi bil tam sicer. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html|title=Gavin Newsom on Sacramento|last=Aaron Sankin|work=Huffington Post|date=May 29, 2012|accessdate=August 9, 2012|archivedate=June 4, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120604130242/http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html}}</ref> ==== 2014 ==== Newsom je bil 4. novembra 2014 ponovno izvoljen za namestnika guvernerja, potem ko je s 57,2 % glasov premagal republikanca Rona Nehringa. Njegov drugi mandat se je začel 5. januarja 2015. <ref>{{Navedi novice|url=http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor|title=Former San Francisco Mayor Gavin Newsom Re-Elected California Lieutenant Governor|work=CBS News|date=November 4, 2014|accessdate=March 6, 2015|archivedate=April 3, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403211801/http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor/}}</ref> === Smrtna kazen === Newsom je leta 2012 podprl neuspešen ukrep, katerega cilj je bil odpraviti smrtno kazen v Kaliforniji. Trdil je, da bi pobuda Kaliforniji prihranila milijone dolarjev, pri čemer je navedel statistiko, da je Kalifornija od leta 1978 dalje porabila 5 milijard dolarjev, da usmrti nič več kot 13 ljudi. <ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}</ref> Leta 2016 je Newsom podprl [[California Proposition 62 (2016)|Predlog 62]], ki bi prav tako razveljavil smrtno kazen v Kaliforniji. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}</ref> Trdil je, da bi Predlog 62 odpravil sistem, »ki se izvaja s skrb vzbujajočimi rasnimi razlikami«, in dejal, da je smrtna kazen v osnovi nemoralna in ne odvrača od kriminala. <ref name=":22">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}</ref> Predlog 62 ni bil sprejet. === Kazensko pravosodje in legalizacija kanabisa === Leta 2014 je bil Newsom edini politik na ravni zvezne države, ki je podprl [[California Proposition 47 (2014)|kalifornijski predlog 47]] - nekatera nenasilna kazniva dejanja, kot so kazniva dejanja, povezana z drogami in premoženjem, naj bi se prerazvrstila med prekrške in ne med kazniva dejanja. Volivci so ukrep sprejeli 4. novembra 2014. <ref name=":12">{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}</ref> Julija 2015 je Newsom objavil končno poročilo komisije Blue Ribbon Commission on Marihuana Policy, ki jo je leta 2013 sklical skupaj z [[Ameriška zveza za civilne svoboščine|Ameriško zvezo za državljanske svoboščine]] Kalifornije. Priporočila v poročilu za regulacijo marihuane so imela namen, oblikovati ukrepe za legalizacijo na glasovanju novembra 2016. <ref>{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html|title=Gavin Newsom's panel: Marijuana shouldn't be California's next Gold Rush|website=Sacbee.com|date=July 21, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002249/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html}}</ref> Newsom je podprl [[Adult Use of Marijuana Act|Predlog 64]], ki je legaliziral uporabo in gojenje konoplje za prebivalce Kalifornije, stare 21 let ali več. <ref name=":0">{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}</ref> 24. februarja 2017 je Newsom v odgovor na izjave [[tiskovni predstavnik Bele hiše|tiskovnega predstavnika Bele hiše]] [[Sean Spicer|Seana Spicerja]], ki so bile v prid izvrševanju zakona, poslal generalnemu državnemu tožilcu Jeffu Sessions in predsedniku [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] pismo, v katerem ju je pozval, naj ne zaostrujeta ukrepov zveze proti podjetjem za rekreacijsko konopljo, ki se odpirajo v Kaliforniji. <ref name=":02">{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}</ref> Zapisal je: »Vlada ne sme odvzeti legalni in javno podprti industriji njenega poslovnega smisla ter je vrniti v roke mamilarskih kartelov in kriminalcev ... Pozivam vas in vašo administracijo, da sodelujete s Kalifornijo in ostalimi osmimi državami, ki so legalizirale rekreativno marihuano za odrasle, na način, ki nam bo omogočil uveljavljanje naših državnih zakonov. .Zakonov, ki ščitijo javnost in naše otroke, hkrati pa ciljajo na zlonamerne akterje.« Newsom se je na Spicerjeve komentarje, ki je konopljo primerjal z opioidi, odzval: »Za razliko od marihuane so opioidi zasvojljiva in škodljiva snov, zato bi pozdravil osredotočena prizadevanja vaše administracije, da se ta posebna kriza javnega zdravja reši.« <ref name=":02" /> === Izobraževanje === Newsom se je novembra 2015 pridružil nadzorniku [[Long Beach City College|mestnega kolidža Long Beach]] Eloyu Oakleyju [[gostujoče mnenje|v kolumni,]] v kateri je pozval k ustanovitvi programa California College Promise, ki bi ustvaril partnerstva med javnimi šolami, javnimi univerzami in delodajalci in nudil brezplačno izobrazbo na višjih strokovnih šolah. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/|title=Gavin Newsom and Eloy Ortiz Oakley: Free community college tuition will drive California economy|work=[[San Jose Mercury News]]|date=November 12, 2015|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174010/http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/}}</ref> Leta 2016 se je pridružil [[List of mayors of Oakland, California|županji Oaklanda]] [[Libby Schaaf]] ob predstavitvi programa Oakland Promise ter [[druga dama ali drugi gospod Združenih držav Amerike|drugi dami]] [[Jill Biden]] in [[župan Mesta Los Angeles|županu Los Angelesa]] [[Eric Garcetti|Ericu Garcettiju]], ko sta predstavila program LA Promise. <ref>{{Navedi novice|url=http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936|title=Oakland Launches Promise Initiative to Triple Number of College Graduates|work=City of Oakland|date=January 28, 2016|accessdate=April 24, 2017|archivedate=May 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170525065253/http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students|title=L.A. puts higher education within reach for all students|work=City of Los Angeles|date=September 14, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174234/https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students}}</ref> Junija 2016 je Newsom pomagal zagotoviti 15 milijonov dolarjev v državnem proračunu za podporo te vrste programov po vsej državi. <ref>{{Navedi novice|url=https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders|title=California's College Promise Celebrated by Local Elected Officials, Education Leaders|work=California State Assembly|date=June 17, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174401/https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders}}</ref> Decembra 2015 je Newsom pozval [[Univerza Kalifornije|Univerzo v Kaliforniji]], naj uvrsti tečaje [[Računalništvo|računalništva]] med osrednje akademske predmete, da bi spodbudila več srednjih šol k ponujanju učnih načrtov računalništva. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html|title=Coalition calls for greater focus on computer science in UC, Cal State admissions|work=[[Los Angeles Times]]|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=December 20, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220070635/http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Johnson|first=Eric|url=http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer|title=Silicon Valley Urges Cal, CSU to Give Computer Science Full Credit in Admissions (Updated)|website=Recode.net|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=October 29, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161029033012/http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer}}</ref> Podprl je uspešno zakonodajo, ki jo je septembra 2016 podpisal guverner Brown in s katero se je začel postopek načrtovanja, da se izobraževanje računalništva razširi na vse učence v državi, začenši že v vrtcu. <ref>{{Navedi novice|url=https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895|title=Gov. Brown signs law to plan expansion of computer science education|work=[[EdSource]]|date=September 27, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174104/https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895}}</ref> Leta 2016 je Newsom na Univerzi v Kaliforniji sprejel vrsto reform, s katerimi je [[Student-athlete|študentom-športnikom]] zagotovil dodatno akademsko podporo in pomoč v primeru poškodb ter zagotovil, da pogodbe za športne direktorje in trenerje poudarjajo akademski napredek. To je bil odgovor na več športnih programov, med drugim nogometno ekipo Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju, ki je imela najnižji delež diplomirancev v državi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html|title=Gavin Newsom places his stamp on UC sports policy; it's a start|website=Sacbee.com|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002302/http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Leff|first=Lisa|url=http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections|title=University panel adopts expanded student-athlete protections|website=Bigstory.ap.org|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202001134/http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections}}</ref> === Tehnologija v vladi === Newsom je svojo prvo knjigo z ''naslovom Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government ( Kako digitalno prevzeti mestni trg in preoblikovati vlado'') izdal 7. februarja 2013. <ref>{{Navedi knjigo|title=Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government|isbn=978-1-59420-472-2|last=Newsom|first=Gavin|year=2013|publisher=Penguin Press|url=https://archive.org/details/citizenvillehowt0000news}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.penguin.com/search/citizenville|title=Citizenville|publisher=Penguin Books|accessdate=August 8, 2019|archivedate=September 20, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200920020438/https://www.penguin.com/search/citizenville}}</ref> Knjiga obravnava gibanje [[E-uprava|Gov 2.0]], ki se dogaja po vsej državi. Po izidu je Newsom začel sodelovati s Centrom za raziskave informacijske tehnologije v interesu družbe na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju]] na poročilu o stanju v Kaliforniji (CRC). <ref name="SFMag">{{Navedi splet|last=Lucas|first=Scott|title=Gavin Newsom and a Berkeley Professor Are Trying to Disrupt Public Opinion Polls|url=http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls|website=San Francisco Magazine|publisher=Modern Luxury|accessdate=July 16, 2014|archivedate=July 21, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140721000938/http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls}}</ref> CRC je platforma, optimizirana za mobilne naprave, ki prebivalcem države omogoča, da »ocenijo« svojo državo na osnovi šestih aktualnih vprašanj. CRC ponazarja ideje, predstavljene v ''knjigi Citizenville'', in spodbuja neposredno, prek tehnologije, vključevanje javnosti v vladne zadeve. <ref name="Hearst">{{Navedi splet|last=Noveck|first=Beth|title='Citizenville', by Gavin Newsom|url=http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php|website=SFGate|accessdate=July 16, 2014|date=March 2013|archivedate=July 20, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140720225929/http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php}}</ref> Leta 2015 je Newsom v sodelovanju z Inštitutom za napredno tehnologijo in javno politiko na [[Državna politehniška univerza Kalifornije|Kalifornijski politehnični državni univerzi]] predstavil digitalno demokracijo, spletno orodje, ki uporablja prepoznavanje obrazov in glasu, da uporabnikom omogoča navigacijo po zakonodajnih postopkih v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html|title=Lt. Gov. Gavin Newsom, Former Sen. Sam Blakeslee Launch 'Digital Democracy'|website=Govtech.com|date=May 7, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170212143125/http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html}}</ref> === Kampanje za guvernerja (2010–2022) === === Volitve 2010 === 21. aprila 2009 je Newsom napovedal svojo kandidaturo za guvernerja Kalifornije na volitvah leta 2010. <ref>Leff, Lisa (April 22, 2009). [https://www.newspapers.com/article/ventura-county-star-newsom-in-governors/136940436/ Newsom in governor's race]. ''Ventura County Star''.</ref> Za vodjo svoje kampanje je imenoval državnega senatorja (in bodočega zveznega senatorja) [[Alex Padilla|Alexa Padillo]]. <ref>[https://www.newspapers.com/article/the-sacramento-bee-campaign-watch/136940169/ CAMPAIGN WATCH]. ''The Sacramento Bee''. July 16, 2009.</ref> Septembra ga je podprl nekdanji predsednik [[Bill Clinton]]. Skozi celotno kampanjo je imel nizke številke v anketah, saj je v večini anket zaostajal za demokratskim vodilnim kandidatom [[Jerry Brown|Jerryjem Brownom]] za več kot 20 točk. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/Poll-finds-Newsom-trailing-Brown-even-in-S-F-3219156.php|title=Campaign 2010/Mayor Newsom wants to move on up to the governor's place/Campaign expected to be very crowded and very expensive|first=Phillip|last=Matier|first2=Andrew|last2=Ross|work=The San Francisco Chronicle|date=August 24, 2009|accessdate=January 19, 2010|archivedate=October 19, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101019234353/http://articles.sfgate.com/2009-08-24/bay-area/17175365_1_jerry-brown-san-francisco-mayor-san-franciscans}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100507100129/http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa/|archivedate=May 7, 2010|title=Governor 2010: New Field Poll – Things Look Bad For Newsom, Not So Bad for Feinstein and Villaraigosa|publisher=Johnny California|date=November 12, 2008|accessdate=November 18, 2010}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-oct-31-me-newsom-out31-story.html|work=Los Angeles Times|title=Gavin Newsom drops out of California governor's race|first=Mark Z.|last=Barabak|first2=Evan|last2=Halper|date=October 31, 2009|accessdate=May 3, 2010|archivedate=March 27, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100327112053/http://articles.latimes.com/2009/oct/31/local/me-newsom-out31}}</ref> Newsom je oktobra odstopil od tekme in namesto tega kandidiral za namestnika guvernerja. <ref>{{Navedi novice|last=Selway|first=William|url=https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601103&sid=a0jLxmmMJdmU|title=San Francisco Mayor Joins Race for California Governor in 2010|work=Bloomberg|date=April 21, 2009|accessdate=November 18, 2010}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff|last=Harrell|first=Ashley|title=The Wrong Stuff|work=SF Weekly|date=September 9, 2009|accessdate=November 19, 2009|archivedate=November 25, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091125080249/http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091102065946/http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archivedate=November 2, 2009|title=Statement by Mayor Gavin Newsom|publisher=Gavin Newsom for a Better California|date=October 30, 2009|accessdate=January 6, 2010}}</ref> === Volitve 2018 === 11. februarja 2015 je Newsom napovedal, da odpira račun za kampanjo guvernerja na [[2018 California gubernatorial election|volitvah leta 2018]], kar mu bo omogočilo zbiranje sredstev za kampanjo za naslednika Browna na položaju guvernerja Kalifornije. <ref name="gov2018">{{Navedi novice|first=David|last=Siders|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html|title=Gavin Newsom to open campaign account for governor in 2018|work=[[Sacramento Bee]]|date=February 11, 2015|accessdate=March 6, 2015|archivedate=August 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170825235058/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html}}</ref> 5. junija 2018 se je na nestrankarskih primarnih volitvah uvrstil med prva dva, na splošnih volitvah 6. novembra pa je z veliko prednostjo premagal [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanca]] [[John H. Cox|Johna H. Coxa]]. <ref name="pgeneral">{{Navedi novice|last=Hart|first=Angela|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html|title=Gavin Newsom, John Cox advance to general election in California governor's race|work=[[The Sacramento Bee]]|date=June 5, 2018|accessdate=June 6, 2018|archivedate=June 7, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180607050610/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html}}</ref> Newsom je prisegel 7. januarja 2019. === Volitve za odpoklic 2021 === Na začetku Newsomovega mandata je bilo sproženih več poskusov, da ga odpokličejo, vendar brez večjega učinka. 21. februarja 2020 je Orrin Heatlie, namestnik šerifa v [[Yolo County|okrožju Yolo]], vložil peticijo za odpoklic. V peticiji je bila omenjena Newsomova politika [[mesto pribežališča|države, ki zagotavlja zatočišča]], in navaja, da zakoni, ki jih je podpiral, dajejo prednost "tujim državljanom, ki so v naši državi nezakonito"; da ima Kalifornija visoko stopnjo [[brezdomstvo v Kaliforniji|brezdomstva]], [[Taxation in California|visoke davke]] in nizko kakovost življenja - navedene so bile druge pritožbe. <ref name=":4">{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}</ref> Za izsiljene volitve za odpoklic guvernerja je bilo potrebnih skupno 1.495.709 potrjenih podpisov. <ref name=":42">{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}</ref> Do avgusta 2020 je bilo predloženih in s strani državnega sekretarja overjenih 55.000 podpisov, do oktobra 2020 pa je bilo predloženih 890 novih veljavnih podpisov <ref name="sacbee">{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250130094.html|title=The origin of the Newsom recall had nothing to do with COVID-19. Here's why it began|work=[[The Sacramento Bee]]|first=Lara|last=Korte|date=March 29, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=July 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210716004726/https://account.sacbee.com/paywall/subscriber-only?resume=250130094}}</ref> Rok za podpis peticije je bil sprva 17. november 2020, vendar je bil podaljšan do 17. marca 2021, potem ko je sodnik [[James P. Arguelles]] odločil, da potrebujejo prizadeti zaradi pandemije lahko več časa. <ref>{{Navedi novice|url=https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/|title=Newsom Recall Drive Gets New Life: Signature Deadline Delayed to March 17|first=Ken|last=Stone|work=Times of San Diego|date=November 6, 2020|accessdate=December 16, 2020|archivedate=February 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210203074946/https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/}}</ref> Zasluge za naraščajočo podporo odpoklicu so pripisali Newsomovi udeležbi na [[2021 California gubernatorial recall election#Party at The French Laundry|zabavi v pralnici The French Laundry]] novembra 2020 kljub njegovim ukrepom na področju javnega zdravja; <ref name="French Laundry">Sources that reference Newsom's attendance at [[The French Laundry]] as a contributor to the recall petition:</ref> jezi volivcev zaradi zaprtja mest, izgube delovnih mest, zaprtja šol in podjetij; <ref name="abc">{{Navedi novice|url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979|title=EXPLAINER: Why is California Gov. Newsom facing a recall?|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|first=Michael R.|last=Blood|date=March 17, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210521075334/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979}}</ref> in 31 milijard dolarjev vrednemu škandalu z goljufijami v državni agenciji za brezposelnost <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/|title=How much will California's EDD scandal cost Newsom in the recall election?|work=CalMatters|first=Emily|last=Hoeven|date=August 4, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=September 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210910215334/https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/}}</ref>. <ref name="abc" /> Dogodek French Laundry je potekal 6. novembra, <ref>{{Navedi novice|url=https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html|title=Are Californians Still Mad at Gavin Newsom?|date=May 3, 2021|work=[[Slate (magazine)|Slate Magazine]]|first=Mary|last=Harris|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 31, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210531030043/https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html}}</ref> med 5. novembrom in 7. decembrom pa je bilo oddanih in preverjenih več kot 442.000 novih podpisov; med novembrom 2020 in 17. marcem 2021 je bilo oddanih 1.664.010 preverjenih podpisov, kar predstavlja približno 98 % od končnega števila 1.719.900. <ref name="sacbee" /> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b|title=Newsom Recall is a Go After Only 43 People Remove Their Signatures from Effort|last=Nuttle|first=Matthew|date=June 23, 2021|work=ABC|accessdate=September 22, 2021|archivedate=October 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211001081116/https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b}}</ref> Med kampanjo je Newsom primerjal prizadevanja za odpoklic s poskusi razveljaviti predsedniške volitve v Združenih državah Amerike leta 2020. <ref>{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|last2=Blood|first2=Michael R.|title=California Gov. Gavin Newsom beats back GOP-led recall|url=https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 19, 2021|work=Associated Press|date=September 15, 2021|location=Sacramento|archivedate=September 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210919012132/https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394}}</ref> Volitve za odpoklic so bile izvedene 14. septembra 2021 in le 38 % jih je glasovalo za odpoklic Newsoma, zato je ostal na položaju. <ref name="AP NEWS 2021">{{Navedi splet|title=California Gov. Gavin Newsom stays in power as recall fails|website=AP NEWS|date=September 14, 2021|url=https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210915012325/https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394}}</ref> <ref name="Bernstein 2021">{{Navedi splet|last=Bernstein|first=Sharon|title=TV networks|website=Reuters|date=September 15, 2021|url=https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 14, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210914222816/https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/}}</ref> === Volitve 2022 === Leta 2022 je bil Newsom izvoljen za drugi mandat, potem ko je s 59,2 % glasov premagal republikanskega senatorja [[Brian Dahle|Briana Dahleja]]. To je bila manjša zmaga kot leta 2018 in prvič po letu 2010, da demokratski kandidat za guvernerja ni osvojil vsaj 60 % glasov. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/news/2022/11/08/gavin-newsom-reelection-00065814|title=Gavin Newsom easily wins reelection in California a year after recall|website=Politico|first=Lara|last=Korte|date=November 8, 2022|accessdate=November 12, 2022}}</ref> === Guverner Kalifornije (2019–danes) === Analiza [[CalMatters]], objavljena leta 2019, je pokazala, da so Newsomova politična stališča bolj zmerna kot stališča skoraj vseh demokratskih državnih zakonodajalcev v Kaliforniji. <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|title=Gov. Newsom the moderate? On this spectrum, almost every Democratic legislator is further left|work=Calmatters|date=October 22, 2019|last=Christopher|first=Ben|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203231446/https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|quote=Based on an analysis of the 1,042 bills that the governor signed or vetoed this year, Gavin Newsom is more moderate than any other Democratic state senator and sits to the left of only two Democrats in the Assembly.}}</ref> === Imenovanja === Potem ko je bila ameriška senatorka [[Kamala Harris]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] izvoljena za podpredsednico Združenih držav Amerike, je Newsom imenoval državnega sekretarja Kalifornije Alexa Padillo, da jo nasledi kot najmlajši senator ZDA. Za zamenjavo Padille na mestu državnega sekretarja je Newsom imenoval poslanko [[Shirley Weber]]. <ref>{{Navedi splet|date=December 22, 2020|title=Newsom names Assemblywoman Shirley Weber to succeed Padilla as California secretary of state|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment|accessdate=March 16, 2021|website=Los Angeles Times|first=John|last=Myers|first2=Taryn|last2=Luna|archivedate=March 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210319085505/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Harris bursts through another barrier, becoming the first female, first Black and first South Asian vice president-elect|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html|accessdate=December 20, 2020|work=CNN|date=November 7, 2020|publisher=Cable News Network|archivedate=December 24, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201224175113/https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=December 22, 2020|title=Alex Padilla Will Replace Kamala Harris in the Senate|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html|accessdate=December 22, 2020|issn=0362-4331|archivedate=December 22, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201222180217/https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html}}</ref> Potem ko je [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] potrdil Xavierja Becerro za ameriškega ministra za zdravje in socialne zadeve, je Newsom imenoval Roba Bonto za generalnega državnega tožilca Kalifornije. <ref>{{Navedi splet|last=White|first=Jeremy B.|title=Newsom will wait to announce California AG until Becerra confirmed|url=https://politi.co/3trBYkj|accessdate=March 16, 2021|website=Politico PRO|date=February 3, 2021|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045512/https://www.politico.com/states/california/story/2021/02/03/newsom-will-wait-to-announce-california-ag-until-becerra-confirmed-9425333}}</ref> V intervjuju z [[Joy-Ann Reid|Joy Reid]] so Newsoma vprašali, ali bi imenoval temnopolto žensko, da nadomesti [[Dianne Feinstein]], če bi se ta upokojila iz senata ali umrla pred koncem svojega mandata leta [[volitve Senata Združenih držav Amerike leta 2024|2024]] ; Newsom je odgovoril z da. <ref>{{Navedi novice|first=Chris|last=Cillizza|title=Analysis: Gavin Newsom just tried to shove Dianne Feinstein out the door|url=https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html|accessdate=March 16, 2021|work=CNN|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316164743/https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Gavin Newsom vows to name Black woman to Senate if Dianne Feinstein steps down|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/|accessdate=March 16, 2021|website=CBS News|first=Melissa|last=Quinn|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316124743/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/}}</ref> Feinstein je umrla septembra 2023, Newsom pa se je soočil s pritiskom, da hitro imenuje naslednico. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/live/2023/09/29/us/dianne-feinstein-dead-senate|title=The senator was hailed as a pioneer in politics. Here's what to know.|first=Annie|last=Karni|first2=Shawn|last2=Hubler|work=The New York Times|date=September 29, 2023}}</ref> Izpolnil je svojo obljubo in na to mesto imenoval [[Laphonza Butler|Laphonza Butlerja]]. <ref>{{Navedi splet|date=October 1, 2023|first=Adam|last=Edelman|first2=Amanda|last2=Terkel|title=Gov. Gavin Newsom chooses Laphonza Butler to fill Dianne Feinstein's Senate seat|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/gavin-newsom-laphonza-butler-fill-dianne-feinstein-senate-seat-rcna118052|website=NBC News|language=en}}</ref> === Kazensko pravosodje === === Smrtna kazen === 13. marca 2019, [[2016 California Proposition 62|tri leta po tem, ko so volivci tesno zavrnili odpoklic]] <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california|title=Gov. Gavin Newsom Suspends Death Penalty in California|work=NPR News|first=Scott|last=Shafer|first2=Marisa|last2=Lagos|date=March 12, 2019|accessdate=September 19, 2021|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902223802/https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california}}</ref>, je Newsom razglasil moratorij za smrtno kazen in tako prepovedal kakršno koli usmrtitev v državi, dokler je guverner. Ta poteza je privedla tudi do umika trenutnega protokola za smrtonosne injekcije v državi in zaprtja sobe za usmrtitve v [[San Quentin State Prison|državnem zaporu San Quentin]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html|title='Ineffective, irreversible and immoral:' Gavin Newsom halts death penalty for 737 inmates|last=Bollag|first=Sophia|work=Sacramento Bee|accessdate=March 13, 2019|archivedate=December 10, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201210104925/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html}}</ref> V intervjuju za ''[[CBS This Morning|oddajo CBS This Morning]]'' je Newsom dejal, da je smrtna kazen "rasističen sistem .... ki ohranja neenakost. To je sistem, ki ga z mirno vestjo ne morem podpreti." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/|title=California governor on halting executions: "It's a racist system. You cannot deny that."|work=CBS News|accessdate=March 15, 2019|archivedate=March 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190316012306/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/}}</ref> Moratorij je odobril začasno odložitev kazni vsem 737 zapornikom, ki so v Kaliforniji na čakalni vrsti na smrt - tedaj največji čakalni vrsti na smrt na zahodni polobli. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html|title=California Death Penalty Suspended; 737 Inmates Get Stay of Execution|last=Arango|first=Tim|date=March 12, 2019|work=The New York Times|accessdate=April 4, 2019|issn=0362-4331|archivedate=April 3, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403180226/https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html}}</ref> Januarja 2022 je Newsom državi naročil, naj začne ukinjati oddelek za smrtno kazen v San Quentinu in jo preoblikuje v "prostor za rehabilitacijske programe", <ref name="calmattersdeath">{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2022/02/california-death-penalty-end/|title=Is this another way to end California's death penalty?|work=Calmatters|date=February 9, 2022|last=Koseff|first=Alexei}}</ref> saj se vsi obsojeni zaporniki selijo v druge zapore z najvišjo stopnjo varnosti. Volivci v državi so leta 2012 in 2016 podprli smrtno kazen, pri čemer so se s slednjim ukrepom strinjali s premestitvijo obsojenih v druge zapore. <ref>{{Navedi novice|url=https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649|title=California moves to dismantle nation's largest death row|work=Associated Press|first=Don|last=Thompson|date=January 31, 2022|accessdate=February 8, 2022|archivedate=February 8, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220208050645/https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649}}</ref> Medtem ko je anketa iz leta 2021, ki jo je izvedel [[Institute of Governmental Studies|Inštitut za vladne študije]] [[Univerza Kalifornije, Berkeley|UC Berkeley]] in jo je sofinanciral ''[[Los Angeles Times|Los Angeles Times,]]'' pokazala upad podpore smrtni kazni med kalifornijskimi volivci, <ref name="calmattersdeath" /> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-05-20/gavin-newsom-death-penalty-opposition-new-california-poll|title=Support for the death penalty is declining in California, poll shows|website=[[Los Angeles Times]]|date=May 20, 2021}}</ref> so republikanski nasprotniki kritizirali Newsomove poteze za ukinitev smrtne kazni v Kaliforniji kot kljubovanje volji volivcev, zagovorniki smrtne kazni pa so dejali, da so družinam žrtev umorov preprečili obrniti list. <ref name="calmattersdeath" /> === Pomilostitve === V odgovor na zatiranje priseljencev s kazensko evidenco, ki ga je sprejela Trumpova administracija, je Newsom ljudem v tej situaciji namenil večjo pozornost. {{R|LAT 2019-08-22}} Pomilostitev lahko odpravi razloge za deportacijo priseljencev, ki bi sicer imeli pravico, da postanejo zakoniti stalni prebivalci. Prošnje za pomilostitev ljudi, ki jim grozi deportacija, pospešeno obravnava državni odbor za pogojni odpust v skladu s kalifornijskim zakonom iz leta 2018. <ref name="LAT 2019-08-22">{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru|title=She faces deportation after shooting her husband. Now, Gov. Newsom could pardon her|last=Willon|first=Phil|date=August 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=August 23, 2019|archivedate=August 23, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190823135847/https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru}}</ref> Newsom je maja 2019 v svojih prvih dejanjih pomilostitve kot guverner pomilostil sedem nekdanjih zaprtih oseb, vključno z dvema kamboškima beguncema, ki se soočata [[deportacija in izgon iz Združenih držav Amerike|z deportacijo]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html|title=In a rebuke to President Trump, Gov. Newsom pardons refugees facing deportation|last=Willon|first=Phil|last2=Chabria|first2=Anita|date=May 13, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2019|archivedate=May 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190514011645/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html}}</ref> Novembra 2019 je pomilostil tri moške, ki so se poskušali izogniti deportaciji v Kambodžo ali Vietnam. Vsak od njih je ločeno storil kazniva dejanja, ko je bil star 19 let. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations|title=California Gov. Gavin Newsom pardons 3 in bid to block deportations|date=November 16, 2019|agency=[[Associated Press]]|accessdate=November 16, 2019|archivedate=November 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191116041802/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations}}</ref> Decembra 2019 je Newsom pogojno odpustil kamboškemu beguncu, ki je bil zaradi umora pridržan v kalifornijskem zaporu. Čeprav so skupine za pravice priseljencev želele, da Newsom ukine politiko, ki dovoljuje premestitev zveznim agentom, je bil begunec po izpustitvi predan zaradi morebitne deportacije. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice|title=Newsom paroles immigrant, who is immediately detained by ICE|agency=Associated Press|date=December 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 24, 2019|archivedate=December 24, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191224000827/https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice}}</ref> 13. januarja 2022 je Newsom zavrnil pogojni izpust [[Sirhan Sirhan|Sirhanu Sirhanu]], morilcu [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], ki ga je komisija za pogojni izpust priporočila za pogojni izpust po 53 letih zapora. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html|title=California Gov. Gavin Newsom denies parole for RFK assassin Sirhan Sirhan|first=Jake|last=Tapper|authorlink=Jake Tapper|first2=Cheri|last2=Mossburg|publisher=CNN|date=January 13, 2022|accessdate=January 14, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114022521/https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html}}</ref> Newsom je za ''[[Los Angeles Times]]'' napisal [[gostujoče mnenje|kolumno,]] v kateri je dejal, da Sirhanu "še vedno manjka spoznanje, ki bi ga odvrnilo od nevarnih in uničujočih odločitev, kot jih je sprejemal v preteklosti. Najbolj očiten dokaz, da mu manjka spoznanje, je njegova spreminjajoča se pripoved o atentatu na Kennedyja in njegovo trenutno zavračanje odgovornosti zanj." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/|title=Calif. Gov. Newsom denies parole for Sirhan Sirhan, convicted of Robert F. Kennedy assassination|first=Tom|last=Jackman|work=The Washington Post|date=January 13, 2022|accessdate=January 15, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114172852/https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/}}</ref> === Reforma policije === Newsom je podprl predlog zakona skupščine 1196, ki bi v Kaliforniji prepovedal pritiskati na karotidne arterije in daviti. Trdil je, da ni več mesta za [[oris uveljavljanja zakona|policijsko taktiko]], »katere namen je dobesedno preprečiti dotok krvi v možgane in ki nima več mesta v 21. stoletju.« <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|title=Will Gavin Newsom Sign New Police Laws After George Floyd Protests? Here are His Options|last=Wiley|first=Hannah|date=September 3, 2020|website=The Sacramento Bee|accessdate=September 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200915173931/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|archivedate=September 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/|title=Gavin Newsom directs California police officers to stop training use of carotid hold|website=ABC 7|first=Alix|last=Martichoux|date=June 5, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210901165937/https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/}}</ref> Septembra 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je zvišala minimalno starost za delo policista z 18 na 21 let. V zakonih so bile tudi omejitve glede uporabe solzivca in prepoved policijskim oddelkom zaposlovati policiste po kršitvah ali kaznivih dejanjih. Med zakoni je bil tudi zakon o Georgeu Floydu, ki od policistov zahteva, da posredujejo, če so priča pretirani uporabi sile s strani drugega policista. <ref>{{Navedi splet|last=Lethang|first=Marlene|date=October 1, 2021|title=California Gov. Newsom signs sweeping police reform bills, will strip badges from officers for misconduct|url=https://abcnews.go.com/US/california-gov-newsom-signs-sweeping-police-reform-bills/story?id=80349484|accessdate=July 12, 2022|website=ABC News}}</ref> ==== Transseksualni zaporniki ==== Septembra 2020 je Newsom podpisal zakon, ki dovoljuje namestitev transspolnih zapornikov iz Kalifornije v zapore, ki ustrezajo njihovi spolni identiteti. Zahteva zapornika se lahko zavrne na podlagi "pomislekov glede upravljanja ali varnosti". <ref>{{Navedi novice|last=Colton|first=Emma|date=September 27, 2020|title=Newsom signs law allowing transgender inmates to be placed in prisons according to gender identity|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity|accessdate=September 27, 2020|work=Washington Examiner|archivedate=September 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200929204328/https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|date=September 26, 2020|title=Gov. Newsom signs law requiring California prisons to house transgender inmates by gender identity|url=https://abc7news.com/6586846/|accessdate=September 27, 2020|work=ABC7 San Francisco|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001082416/https://abc7news.com/6586846/}}</ref> V odgovor je [[Women's Liberation Front|Ženska osvobodilna fronta]] vložila tožbo, v kateri trdi, da je zakon "neustaven in ustvarja nevarno okolje za ženske v ženskih ustanovah". <ref>{{Navedi novice|last=Martinez|first=Christian|date=November 24, 2021|title=Suit takes aim at law that lets transgender inmates choose housing based on gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-11-24/lawsuit-takes-aim-at-law-that-allows-transgender-inmates-to-choose-housing-location-based-on-gender-identity|accessdate=September 17, 2024|work=Los Angeles Times}}</ref> === Katastrofe in izredne razmere === ==== Pandemija COVID-19 ==== [[Slika:Gavin_Newsom_meets_with_scientists_and_physicians_01.jpg|sličica|Newsom z zdravstvenimi delavci med pandemijo COVID-19, marca 2020.]] Newsom je 4. marca 2020 razglasil izredne razmere po prvi smrti v Kaliforniji, ki jo je mogoče pripisati [[Covid-19|SARS-CoV-2]] (COVID-19). <ref>{{Navedi novice|date=March 4, 2020|accessdate=March 4, 2020|title=Gov. Newsom declares state of emergency due to coronavirus|work=[[KCRA]]|url=https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200305075530/https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archivedate=March 5, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|date=March 4, 2020|title=Governor Newsom Declares State of Emergency to Help State Prepare for Broader Spread of COVID-19|url=https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|accessdate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309150057/https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|archivedate=March 9, 2020}}</ref> Njegova izrečena namera je bila pomagati Kaliforniji pri pripravi na širjenje COVID-19 in njegovo zajezitev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases|title=Grand Princess cruise ship at center of coronavirus fight amid concerns about spread|date=March 4, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 12, 2020|archivedate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309091332/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases}}</ref> Razglasitev izrednih razmer je državnim agencijam omogočila, da laže nabavljajo opremo in storitve, laže izmenjujejo informacije o bolnikih, in omilila omejitve glede uporabe državnih nepremičnin in objektov. Newsom je tudi napovedal, da bodo prednostno obravnavali blažjo obravnavanje približno 108.000 brezdomcev v državi, s precejšnjim pritiskom, da se preselijo v zaprte prostore. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy|title=An unexpected side effect of the coronavirus? A new urgency about helping homeless people|last=Curwen|first=Thomas|last2=Oreskes|first2=Benjamin|last3=Chabria|first3=Anita Chabria|date=March 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316152252/https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy}}</ref> Newsom je izdal izvršni odlok, ki je državi omogočil, da zaseže hotele in zdravstvene ustanove za zdravljenje bolnikov s COVID-19, vladnim uradnikom pa je dovolil, da organizirajo zasebne telekonference, ne da bi kršili zakone o odprtih sestankih. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements|title=Newsom issues order allowing California to take over hotels for coronavirus patients|last=Luna|first=Taryn|date=March 12, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 14, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316074804/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements}}</ref> Prav tako je lokalnim šolskim okrožjem naročil, naj sama odločajo o zaprtju šol, vendar je z izvršnim odlokom zagotovil, da bodo potrebe učencev zadovoljene ne glede na to, ali je njihova šola fizično odprta ali ne. [[Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za kmetijstvo ZDA]] je odobrilo zahtevo Newsomove administracije, da se med zaprtjem šol ponudi storitev prehrane, med drugim možnost, da družine te obroke prevzamejo v knjižnicah, parkih ali drugih lokacijah zunaj šolskega naselja. Približno 80 % učencev v kalifornijskih javnih šolah prejema [[School meal programs in the United States|brezplačne ali znižane obroke]]. Ta izvršni odlok je vseboval nadaljnje financiranje možnosti [[poučevanje na daljavo|učenja na daljavo]] in možnosti [[varstvo otrok|varstva otrok]] med delovnim časom. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom|title=Newsom orders more aid to California campuses shuttered by coronavirus, opting not to close schools statewide|last=Willon|first=Phil|last2=Myers|first2=John|date=March 14, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 15, 2020|archivedate=March 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200314224250/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom}}</ref> Ker se je število potrjenih primerov COVID-19 v državi še naprej večalo, je Newsom 15. marca pozval ljudi, stare 65 let in več, ter tiste s kroničnimi zdravstvenimi težavami, naj se izolirajo. Pozval je tudi bare ter degustacijske sobe v pivovarnah in vinskih kleteh, da zaprejo svoja vrata za goste. Nekatere lokalne jurisdikcije so se odločile za obvezno zaporo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate|title=Coronavirus cases spike to 94 in L.A. County as officials issue more emergency restrictions|last=Phil Willon|last2=Alex Wigglesworth|last3=Taryn Luna|last4=Laura Newberry|last5=Colleen Shalby|date=March 16, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317021439/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate}}</ref> Zaprtje je bilo razširjeno na kinodvorane in fitnes klube. Restavracije je pozval, naj prenehajo streči obroke v svojih lokalih in ponujajo le [[za s seboj|obroke za s seboj]]. <ref>{{Navedi novice|last=Chance|first=Amy|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html|title=No gatherings, restaurant meals in California now, Gavin Newsom directs|date=March 16, 2020|work=The Sacramento Bee|accessdate=March 17, 2020|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317094256/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html}}</ref> Njegov [[karantena na domu|ukaz karantene doma, ki]] je veljal v vsej državi, je postal obvezen 19. marca. Dovoljeval je gibanje zunaj doma za nujne primere ali rekreacijo, vendar so morali ljudje ohranjati [[omejevanje socialnih stikov|varno razdaljo]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders|title='Time to wake up,' Newsom says, again urging Californians to stay home in coronavirus fight|last=Willon|first=Phil|last2=Luna|first2=Taryn|date=March 21, 2020|website=Los Angeles Times|accessdate=March 22, 2020|last3=Fry|first3=Hannah|archivedate=March 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200321225624/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders}}</ref> Dejavnost, "potrebna za ohranitev neprekinjenega delovanja zveznih sektorjev kritične infrastrukture, kritičnih vladnih služb, šol, varstva otrok in gradbeništva", je bila izključena iz ukaza. Bistvene storitve, kot so trgovine z živili in lekarne, so ostale odprte. Newsom je zagotovil državna sredstva za plačilo zaščitnih ukrepov, kot so nastanitve v hotelskih sobah za bolnišnične in druge bistvene delavce, ki se bojijo vrnitve domov in okužbe družinskih članov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|title=Newsom assures Californians that the state has enough ventilators in coronavirus fight|work=[[Los Angeles Times]]|first=Phil|last=Willon|accessdate=April 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200412173421/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|archivedate=April 12, 2020}}</ref> Do 26. aprila je v izrednih razmerah, medtem ko zakonodajni organ še ni zasedal, izdal 30 izvršilnih odredb. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature|title=Column: In the coronavirus crisis, California isn't under one-party rule, it's under one-man rule|last=Skelton|first=George|date=April 27, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 27, 2020|archivedate=April 27, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200427132649/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature}}</ref> 28. aprila je Newsom skupaj z guvernerji Oregona in Washingtona napovedal "skupni pristop" k ponovnemu odprtju svojih gospodarstev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/|title=Washington, Oregon and California announce Western states pact|date=April 13, 2020|work=Seattle Weekly|accessdate=April 29, 2020|archivedate=June 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200604025955/https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/|title=Washington, Oregon, California announce coronavirus pact|date=April 13, 2020|work=Q13 FOX News|accessdate=April 13, 2020|archivedate=April 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200414190757/https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/}}</ref> Njegova administracija je predstavila ključne kazalnike za spremembo njegovega mandata ostajanja doma, vključno z možnostjo natančnega spremljanja in sledenja morebitnim primerom, preprečevanja okužb ljudi z visokim tveganjem, povečanja zmogljivosti v bolnišnicah za nujne primere, razvoja terapevtskih sredstev, zagotavljanja fizične distance v šolah, podjetjih in vrtcih ter razvoja smernic za ponovno vzpostavitev izolacije, če se virus poveča. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom|title=California will 'do the right thing' when lifting stay-at-home orders, Newsom says|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Wigglesworth|first2=Alex|date=April 19, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 19, 2020|archivedate=April 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200419190357/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom}}</ref> Načrt za konec zaprtja je imel štiri faze. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus|title=Some California businesses could reopen within weeks as state fights coronavirus, Newsom says|last=Myers|first=John|date=April 28, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 28, 2020|archivedate=April 28, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200428195530/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus}}</ref> Newsom je poudaril, da bo rahljanje omejitev temeljilo na podatkih, ne na datumih, in dejal: "Načrte za ponovno odprtje bomo utemeljili na dejstvih in podatkih, ne na ideologiji. Ne na tem, kar si želimo. Ne na tem, kar upamo." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html|title=California governor outlines state's phased reopening plan|last=Mossburg|first=Cheri|last2=Cole|first2=Devan|date=April 28, 2020|work=CNN|accessdate=April 29, 2020|archivedate=April 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200429002450/https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html}}</ref> Glede vrnitve [[Glavna bejzbolska liga|Major League Baseball]] in [[National Football League|NFL]] je dejal: "V tem pričakovanju bi bil zelo previden." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.mercurynews.com/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says|title=Coronavirus: Will fans pack NFL stadiums for week 1? Don't count on it, Gov. Newsom says|last=Savidge|first=Nico|date=April 4, 2020|work=The Mercury News|accessdate=April 4, 2020|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045507/https://www.mercurynews.com/2020/04/04/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says/}}</ref> V začetku maja je Newsom napovedal, da se bodo nekatere trgovine lahko ponovno odprle za prevzem. Večina Kalifornijcev je odobravala Newsomovo ravnanje v krizi in jih je bolj skrbelo prezgodnje kot prepozno ponovno odprtje, vendar so proti tem politikam potekale demonstracije in protesti. <ref>{{Navedi splet|title=Gov. Gavin Newsom says reopening California will begin this week|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup|last=Luna|first=Tarlyn|date=May 4, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 4, 2020|archivedate=May 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200504201307/https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup}}</ref> Pod pritiskom je Newsom prenesel več pravic odločanja glede ponovnega odprtja na lokalno raven. <ref>{{Navedi splet|last=Lopez|first=German|date=July 6, 2020|title=How California went from a coronavirus success story to a worrying new hot spot|url=https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak|accessdate=July 7, 2020|website=Vox|archivedate=July 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200706150203/https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak}}</ref> Istega meseca je napovedal načrt, da bodo imeli registrirani volivci na [[volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|novembrskih volitvah]] možnost glasovati po pošti.<ref>{{Navedi novice|title=All California voters to receive mail-in ballot for November election, but in-person voting will remain|url=https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html|last=Mossburg|first=Cheri|date=May 8, 2020|first2=Caroline|last2=Kelly|work=CNN|accessdate=May 9, 2020|archivedate=May 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200509021143/https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html}}</ref> Kalifornija je bila prva zvezna država v državi, ki se je zavezala, da bo vsem registriranim volivcem za novembrske splošne volitve pošiljala glasovnice po pošti. <ref>{{Navedi novice|date=May 26, 2020|title=Three Republican groups sue California governor over mail-in-vote order|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF|accessdate=May 27, 2020|archivedate=May 26, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200526155041/https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF}}</ref> Ko se je država odprla, je ''[[Los Angeles Times]]'' ugotovil, da se je število novih hospitalizacij zaradi koronavirusa v Kaliforniji začelo povečevati okoli 15. junija s hitrostjo, ki je nismo videli od začetka aprila, takoj po tem, ko se je virus začel hitro širiti po državi. {{R|LAT 2020-07-14}} Newsom je 18. junija uvedel obvezno nošenje mask za vse Kalifornijce, da bi zmanjšal širjenje COVID-19. <ref>{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=June 18, 2020|title=Gavin Newsom issues statewide mask order: Californians must wear face coverings in public|work=Sacramento Bee|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html|accessdate=June 28, 2020|archivedate=June 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200621173732/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=June 18, 2020|title=Face coverings required in public spaces|work=Official California State Government Website|url=https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 18, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200618221034/https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf}}</ref> Izvršba bi bila v pristojnosti lastnikov podjetij, saj lokalni organi pregona neupoštevanje predpisov obravnavajo kot manjši prekršek. <ref>{{Navedi novice|date=June 19, 2020|title=California county sheriff says he won't enforce Newsom's coronavirus mask order.|work=FoxNews|url=https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200619234705/https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order}}</ref> Do konca junija je sedmim okrožjem odredil zaprtje barov in nočnih klubov, osmim drugim okrožjem pa priporočil, naj zaradi porasta primerov korona bvirusa v nekaterih delih države same ukrepajo in zaprejo ta podjetja. <ref>{{Navedi novice|last=Myers|first=John|last2=Wigglesworth|first2=Alex|last3=Newberry|first3=Laura|last4=Holland|first4=Gale|date=June 28, 2020|title=Newsom orders bars closed in 7 California counties including L.A. due to coronavirus spread|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread|accessdate=June 29, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=June 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200629003423/https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread}}</ref> Na redni tiskovni konferenci 13. julija, ko je odredil ponovno uvedbo zaprtja barov in prehranjevanja v zaprtih prostorih restavracij, je dejal: »Opažamo porast širjenja virusa, zato je dolžnost vseh nas, da trezno priznamo, da COVID-19 ne bo kmalu izginil, dokler ne bo cepiva ali učinkovite terapije.« <ref name="LAT 2020-07-142">{{Navedi novice|last=Lin|first=Rong-Gong II|last2=Blume|first2=Howard|last3=Gutierrez|first3=Melody|last4=Fry|first4=Hannah|last5=Dolan|first5=Maura|date=July 14, 2020|title=How California went from a rapid reopening to a second closing in one month|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike|accessdate=July 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=July 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200714202842/https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike}}</ref> Čeprav je Newsomova administracija leta 2020 uvedla nekatere najstrožje omejitve zaradi pandemije v državi, je imela Kalifornija do maja 2021 29. najvišjo stopnjo umrljivosti od vseh 50 držav <ref>{{Navedi novice|last=Procter|first=Richard|date=March 4, 2021|title=Remember when? Timeline marks key events in California's year-long pandemic grind|url=https://calmatters.org/health/coronavirus/2021/03/timeline-california-pandemic-year-key-points/|accessdate=2024-08-21|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> [[Monica Gandhi]], profesorica medicine na [[Univerza Kalifornije, San Francisco|UCSF]], je dejala, da kalifornijski omejevalni pristop "ni privedel do boljših zdravstvenih rezultatov", in kritizirala kalifornijsko zamudo pri izvajanju novih priporočil [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|CDC,]] ki so popolnoma cepljene oproščala večine zahtev po nošenju mask v zaprtih prostorih, hkrati pa dejala, da odločitev nima znanstvene utemeljitve in bi lahko povzročila "stransko škodo". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|title=UCSF expert: California, San Francisco should 'immediately' lift mask mandates for vaccinated|work=Sfgate|date=May 14, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517193602/https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|last=Ting|first=Eric}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/|title=California Focus: Florida or California: Which handles covid better?|date=May 7, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517233422/https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/amp/}}</ref> ==== Goljufije in dolgovi zaradi brezposelnosti med pandemijo ==== Januarja 2021 je ''Los Angeles Times'' poročal, da je Newsomova administracija slabo upravljala z 11,4 milijarde dolarjev z izplačilom nadomestil za brezposelnost neupravičenim prosilcem, zlasti tistim, ki so bila izplačana prek zvezno financiranega programa pomoči za brezposelnost med pandemijo. <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/|title=Who will pay for all of California's unemployment fraud?|work=CalMatters|first=Lauren|last=Hepler|first2=Stephen|last2=Council|date=December 22, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210916014735/https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/}}</ref> Nadaljnjih 19 milijard dolarjev zahtevkov je bilo še vedno v preiskavi zaradi goljufije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations|title=California officials say unemployment fraud now totals more than $11 billion|website=Los Angeles Times|first=Patrick|last=McGreevy|date=January 25, 2021|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210918114702/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations}}</ref> Hkrati so se upravičeni prosilci soočali z dolgimi zamudami pri prejemanju nadomestil. <ref name="su">{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown|title=Editorial: California's unemployment system collapsed on Julie Su's watch|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 11, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210211173739/https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown?_amp=true}}</ref> Državni sistem za brezposelnost je nadzorovala kalifornijska ministrica za delo [[Julie Su]], ki jo je imenoval Newsom, predsednik [[Joe Biden]] pa jo je kasneje februarja 2021 imenoval za namestnico ministra za delo. <ref name="su" /> Politični nasprotniki so krizo pripisali neuspehu Newsomove administracije, da bi upoštevala številna opozorila zveznih uradnikov o morebitnih goljufijah, medtem ko je Newsomova administracija dejala, da je k goljufijam prispevala tudi Trumpova administracija, ki ni zagotovila ustreznih smernic za nov program, ki ga financira zvezna vlada. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims|title=House Republicans from California demand Gov. Newsom answer for unemployment failings|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 5, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210212005737/https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims?_amp=true}}</ref> Strokovnjaki so povedali, da velik del goljufij očitno izvira iz mednarodnih kriminalnih združb v 20 državah. <ref>{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Chabria|first2=Anita|last3=Winton|first3=Richard|date=December 4, 2020|title=California may have sent $1 billion in jobless benefits to people outside the state, D.A.s warn|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney|accessdate=December 4, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201205202107/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|date=December 7, 2020|title=California unemployment fraud amid COVID-19 pandemic may total $2 billion, Bank of America says|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud|accessdate=December 16, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201216013532/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd|first=Patrick|last=McGreevy|title=California unemployment fraud could top $9 billion, double previous estimate, expert warns|website=[[Los Angeles Times]]|date=January 15, 2021|accessdate=January 16, 2021|archivedate=January 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210116004031/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd?_amp=true}}</ref> Poročilo [[California State Auditor|kalifornijske državne revizorke]] Elaine Howle navaja, da je bilo 810 milijonov dolarjev izplačanih prosilcem, ki so goljufivo vložili prošnje v imenu zapornikov v državnem zapornem sistemu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/|first=Kathleen|last=Ronayne|website=NBC 7 San Diego|title=Unemployment Fraud Audit Creates Fresh Questions for Newsom|date=January 29, 2021|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203215637/https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/?amp}}</ref> ==== Gozdni požari ==== Zaradi množičnega odmiranja dreves po vsej Kaliforniji, ki bi lahko povečalo tveganje za požare v naravi, je Newsom 22. marca 2020 razglasil [[Izredno stanje|izredne razmere]] v pripravah na [[2020 California wildfires|sezono požarov v naravi 2020.]] <ref name="CNBC State of Emergency">{{Navedi splet|last=Daniels|first=Jeff|title=California Gov. Gavin Newsom declares state of emergency due to increased wildfire risk|url=https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html|website=[[CNBC]]|date=March 22, 2019|accessdate=March 22, 2020|archivedate=August 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200802231206/https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html}}</ref> Po razglasitvi izrednih razmer 18. avgusta je poročal, da se država bori s [[August 2020 California lightning wildfires|367 znanimi požari]], od katerih so mnoge sprožile močne nevihte 16. in 17. avgusta. <ref name="guardian-19aug2020">{{Navedi novice|last=Singh|first=Maanvi|title=California wildfires: thousands evacuate as 'siege' of flames overwhelms state|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations|accessdate=August 19, 2020|work=[[The Guardian]]|date=August 19, 2020|archivedate=August 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200819201909/https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations}}</ref> Njegovo prošnjo za pomoč z izdajo zvezne razglasitve naravne nesreče po šestih večjih požarih v naravi je Trumpova administracija najprej zavrnila, a jo je sprejela, potem ko se je Trump pogovoril z Newsomom. <ref name="NYT 2020-10-16">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Thomas|last2=Taylor|first2=Derrick Bryson|date=October 16, 2020|title=In Rare Move, Trump Administration Rejects California's Request for Wildfire Relief|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html|accessdate=October 16, 2020|issn=0362-4331|archivedate=October 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201016113031/https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html}}</ref> 23. junija 2021 je postaja [[NPR]] [[CapRadio]] poročala, da sta Newsom in [[Cal Fire]] januarja 2020 lažno trdila, da je {{Convert|90,000|acres}} zemljišč, ki so bila ogrožena zaradi požarov v naravi, je bilo obdelanih z odmori za gorivo in predpisanimi požigi; dejansko obdelana površina je znašala {{Convert|11,399|acres}}, kar je precenitev za 690 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/|title=Newsom Misled the Public About Wildfire Prevention Efforts Ahead of Worst Fire Season on Record|accessdate=July 12, 2021|archivedate=July 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210712233147/https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/}}</ref> <ref name="Fires">{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/|title=Gov. Newsom's Wildfire 'Priority Project' Didn't Contain the Lava Fire, Leaving Evacuees Stuck in Traffic|accessdate=August 9, 2021|archivedate=August 9, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210809071710/https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/}}</ref> Po poročanju CapRadia so se odmori za gorivo pri 35 "prednostnih projektih", ki jih je Newsom oglaševal in ki naj bi zagotovili hitro evakuacijo prebivalcev, hkrati pa preprečili prometne zastoje in ponovitev dogodkov v [[Camp Fire (2018)|požaru leta 2018]], ki je uničil [[Paradise, California|mesto Paradise]], kjer je v svojih vozilih zgorelo vsaj osem evakuirancev, v skoraj vsakem primeru trudili ublažiti širjenje ognja, hkrati pa niso uspeli preprečiti prometnih zastojev med evakuacijo. <ref name="Fires" /> Istega dne, ko je CapRadio razkril to napako, so uhajajoča elektronska sporočila pokazala, da je Newsomov izbrani vodja gasilske enote v Kaliforniji odredil, da se prvotna izjava odstrani. <ref>{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|title=As Lawmakers Indefinitely Postpone Wildfire Oversight Hearing, Internal Emails Reveal Cal Fire Chief Ordered Key Document Pulled from the Internet|url=https://www.capradio.org/169002|accessdate=August 28, 2021|website=www.capradio.org|archivedate=August 28, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210828064817/https://www.capradio.org/169002}}</ref> V drugem poročilu iz aprila 2022 je CapRadio ugotovil, da program, ki ga je leta 2020 Newsomova administracija sprejela, da pospeši implementacijo visoko prednostnih projektov za preprečevanje požarov, ni dosegel napredka. <ref>{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|date=April 12, 2022|title=Newsom hailed this 'critical' wildfire-prevention program. Two years on, it hasn't completed a single project|url=https://www.capradio.org/175826|accessdate=April 13, 2022|website=CAP Radio}}</ref> [[KXTV]] je objavil vrsto poročil, ki so kronološko opisovala odgovornost družbe [[Pacific Gas and Electric Company|PG&E]] po 91 kaznivih dejanjih, ki jih je zagrešila v požarih v [[Tubbs Fire|Santa Rosi]] in [[Camp Fire (2018)|Paradiseu]]. Newsoma so obtožili, da je od družbe PG&E sprejemal donacije za kampanjo, da bi spremenil odločitev komisije [[California Public Utilities Commission|CPUC]] o varnostni licenci družbe PG&E. Sprememba bonitetne ocene je družbi PG&E omogočila, da se je izognila milijardam dolarjev dodatnih stroškov. Newsoma so obtožili tudi, da je prek zakona AB 1054 ustanovila [https://www.cawildfirefund.com/ Sklad za zavarovanje pred požari v naravi] z uporabo pristojbin davčnih zavezancev, da bi se družba PG&E lahko izognila finančnim izgubam <ref>{{Navedi splet|last=Rittiman|first=Brandon|date=August 10, 2021|title=Newsom's office crafted law protecting PG&E after company's crimes killed 84 people {{!}} FIRE – POWER – MONEY Investigation|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378|website=abc10.com|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 3, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220203064058/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054|title=AB-1054 Public utilities: wildfires and employee protection|accessdate=February 11, 2022|archivedate=December 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211221161733/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054}}</ref> in stroške odgovornosti prenesla na davčne zavezance in davkoplačevalce. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b|title=Fire-Power-Money|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 10, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 9, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220209022125/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=California government defends PG&E bailout law in court|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 12, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=August 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210819185233/https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35}}</ref> ==== Protesti v Los Angelesu junija 2025 ==== Junija 2025 so v Los Angelesu po seriji zveznih racij na priseljence izbruhnili protesti. Medtem ko so demonstracije neprekinjeno tekle dalje, je predsednik Trump ukazal, da se do 4000 pripadnikov kalifornijske nacionalne garde priključi zveznim silam in odločil, da marinci ameriških oboroženih sil pomagajo pri ukrepih proti demonstrantom. Newsom se s tem ni strinjal, ker gre po njegovem za neustavno prekoračitev zveznih pooblastil. 9. junija je zvezna država Kalifornija pod vodstvom Newsoma vložila zvezno tožbo ''[[Newsom v. Trump|Newsom proti Trumpu]]'', v kateri je izpodbijala zakonitost sodelovanja oboroženih sil. V tožbi je bilo navedeno, da je ukaz presegel predsednikova zakonska pooblastila v skladu z [[10 U.S.C. § 252|10 USC § 252]] in kršil [[10. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|deseti amandma]] ter [[Posse Comitatus Act|zakon Posse Comitatus]]. === Energija in okolje === [[Slika:Gavin_Newsom_talks_about_climate_change_at_North_Complex_Fire_-_2020-09-11.ogv|desno|sličica|Newsom govori o spemembah podnebja, ob priliki požara na severnem kompleksu , September 2020.]] Po nastopu funkcije leta 2019 je Newsom nasledil Browna kot sopredsednik [[United States Climate Alliance|Združenja za podnebje Združenih držav]]. Septembra 2019 je Newsom zavrnil zakon SB 1, ki bi ohranil varstvo okolja na državni ravni, ki naj bi bilo na nacionalni ravni ukinjeno v skladu z [[Environmental policy of the Donald Trump administration|okoljsko politiko Trumpove administracije]]. <ref name="LAT 2019-09-27">{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks|title=Defying environmentalists, Newsom vetoes bill to block Trump's Endangered Species Act rollback|last=Willon|first=Phil|date=September 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 2, 2019|archivedate=October 2, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191002083609/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks}}</ref> Februarja 2020 je Newsomova administracija tožila zvezne agencije zaradi ukinitve ukrepov za zaščito ogroženih rib v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delti reke Sacramento–San Joaquin]] leta 2019. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections|title=Newsom administration sends mixed signals on delta endangered species protections|last=Boxall|first=Bettina|date=November 22, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=November 23, 2019|archivedate=November 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191122141203/https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=February 20, 2020|title=Attorney General Becerra Files Lawsuit Against Trump Administration for Failing to Protect Endangered Species in the Sacramento and San Joaquin Rivers|url=https://oag.ca.gov/news/press-releases/attorney-general-becerra-files-lawsuit-against-trump-administration-failing|accessdate=July 4, 2022|website=State of California - Department of Justice - Office of the Attorney General}}</ref> Newsom se je udeležil [[vrh OZN o podnebnih ukrepih leta 2019|vrha ZN o podnebnih ukrepih leta 2019]], kjer je govoril o Kaliforniji kot o voditeljici pri podnebju zaradi dejanj guvernerjev pred njim. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown|title=Newsom will announce new plans for a satellite to track climate change|last=Luna|first=Taryn|date=September 25, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 7, 2019|archivedate=October 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191006211441/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown}}</ref> {{R|LAT 2019-09-27}} Avgusta 2020 je nagovoril [[2020 Democratic National Convention|Demokratsko nacionalno konvencijo 2020.]] V svojem govoru je omenil [[podnebne spremembe]] in gozdne požare, ki so takrat divjali v Kaliforniji. <ref>{{Navedi novice|url=https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/|title=Newsom's address to the Democratic National Convention, emphasizing climate change and praising Joe Biden and Kamala Harris|date=August 21, 2020|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|accessdate=August 23, 2020|archivedate=August 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200823164352/https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/}}</ref> 23. septembra 2020 je Newsom podpisal izvršni ukaz o postopni opustitvi prodaje vozil na bencin in zahtevi, da bodo vsa nova osebna vozila, prodana v državi, do leta 2035 brez emisij. <ref>{{Navedi novice|last=Grandoni|first=Dino|title=California to phase out sales of new gas-powered cars by 2035|url=https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/|work=[[The Washington Post]]|date=September 23, 2020|accessdate=November 12, 2020|archivedate=November 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201112194644/https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/}}</ref> Zakoni, ki jih je podpisal septembra s poudarkom na okolju, so vključevali komisijo za preučevanje [[Lithium Valley|pridobivanja litija]] v okolici [[Saltonovo morje|Saltonskega morja]]. <ref>{{Navedi novice|last=Olalde|first=Mark|date=September 30, 2020|title=Gov. Gavin Newsom signs off on new commission to study Salton Sea lithium extraction|url=https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/|accessdate=September 30, 2020|work=The Desert Sun|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001142425/https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/}}</ref> Med svojo kampanjo leta 2018 je Newsom obljubil, da bo poostril državni nadzor nad [[Hidravlično drobljenje|hidravličnim drobljenjem]] in pridobivanjem nafte. <ref name="LAT 2019-07-12">{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=July 12, 2019|title=Gov. Gavin Newsom fires top official over fracking permits — but won't ban the oil wells|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|accessdate=July 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190713183025/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|archivedate=July 13, 2019}}</ref> Na začetku svojega guvernerskega mandata je njegova administracija odobrila nove zakupne pogodbe za nafto in plin na javnih zemljiščih s približno dvakrat večjo hitrostjo kot v prejšnjem letu. <ref>{{Navedi splet|date=September 3, 2020|title=Approvals for new oil and gas wells up in California|url=https://apnews.com/article/d04910d29539d39e24eaa725bcf4545f|accessdate=May 30, 2022|website=AP NEWS|first=Daisy|last=Nguyen}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Cantu|first=Aaron|date=February 1, 2021|title=California Governor Gavin Newsom, despite pledge, signed 1,709 oil and gas production permits|url=https://www.newsweek.com/california-governor-gavin-newsom-despite-pledge-signed-1709-oil-gas-production-permits-1565926|accessdate=May 30, 2022|website=Newsweek}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=November 18, 2019|title=Why Is California Approving So Many New Oil Wells?|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/under-newsom-oil-well-approvals-are-going-up|accessdate=May 30, 2022}}</ref> Ko so Newsoma vprašali o tem razvoju dogodkov, je dejal, da ni seznanjen s stopnjo odobritev, in kasneje odpustil vodjo Oddelka za nafto, plin in geotermalne vire. <ref name="LAT 2019-07-12" /> Novembra 2019 je uvedel [[Moratorium (law)|moratorij]] na nove odobritve v državi, dokler dovoljenj za te projekte ne bo pregledala neodvisna skupina znanstvenikov. <ref>{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=November 19, 2019|title=Newsom blocks new California fracking pending scientific review|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|accessdate=November 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191120175436/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|archivedate=November 20, 2019}}</ref> Državne agencije so aprila 2020 nadaljevale z izdajanjem novih dovoljenj za hidravlično drobljenje. <ref>{{Navedi splet|date=April 4, 2020|title=California Issues First New Fracking Permits Since July|url=https://www.kpbs.org/news/2020/04/04/california-issues-first-new-fracking-permits-july|accessdate=May 30, 2022|website=KPBS Public Media}}</ref> Leta 2021 je [[Center for Biological Diversity|Center za biotsko raznovrstnost]] tožil Newsomovo administracijo zaradi nadaljnje prodaje zakupnih pogodb za nafto in plin, [[Consumer Watchdog|organizacija Consumer Watchdog]] pa je pozvala, da jih neha prodajati.<ref>{{Navedi splet|last=Willon|first=Phil|date=September 21, 2020|title=Environmentalists plan lawsuit challenging Newsom over oil and gas drilling permits|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-09-21/environmentalists-lawsuit-gavin-newsom-over-oil-and-gas-drilling-permits|accessdate=May 30, 2022|website=Los Angeles Times}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=February 25, 2021|title=Gavin Newsom Sued for 'Completely Unacceptable' Approval of Oil and Gas Projects in California|url=http://www.ecowatch.com/newsom-california-lawsuit-oil-gas-2650797501.html|accessdate=May 30, 2022|website=EcoWatch}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Sheeler|first=Andrew|date=October 5, 2021|title=End oil drilling permits? + Equality California union breakthrough + Group seeks Newsom vetoes|work=[[The Sacramento Bee]]|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article254752757.html|accessdate=May 30, 2022}}</ref> Aprila 2021 se je Newsom zavezal, da bo do leta 2024 končal s prodajo zakupnih pogodb za plin in do leta 2045 končal črpanje nafte. <ref>{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=April 23, 2021|title=California's governor seeks to ban new fracking and halt oil production, but not immediately.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/04/23/us/politics/gavin-newsom-california-fracking.html|accessdate=May 30, 2022|issn=0362-4331}}</ref> Oktobra 2021 je predlagal {{Convert|3,200|ft|adj=on}} širok varovalni pas med novimi lokacijami za črpanje fosilnih goriv in gosto poseljenimi območji. <ref>{{Navedi splet|last=Newburger|first=Emma|date=October 21, 2021|title=California moves to ban oil wells within 3,200 feet of homes and schools|url=https://www.cnbc.com/2021/10/21/california-moves-to-ban-oil-wells-within-3200-feet-of-homes-schools.html|accessdate=May 12, 2022|website=CNBC}}</ref> Leta 2022 so cene bencina v Kaliforniji presegle 6 dolarjev na galono. Newsom je to pripisal pohlepu podjetij in pretiranemu zviševanju cen s strani naftnih družb. Septembra 2022 je predlagal davek na nepričakovani dobiček in kazen za naftne družbe. 28. marca 2023 je Newsom podpisal zakon, ki Kalifornijski energetski komisiji dovoljuje, da določi "prag dobička, nad katerim bi se podjetjem naložila finančna kazen", od naftnih družb zahteva, da državnim regulatorjem poročajo o dodatnih podatkih o dobičku, in ustvarja nov nadzorni oddelek Kalifornijske energetske komisije za preiskavo pretiranih zniževanj cen v bencinski industriji. <ref>{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=March 29, 2023|title=Newsom signs watered-down oil profit penalty into law|language=en-US|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/2023/03/california-gas-prices-newsom-oil/|accessdate=March 29, 2023}}</ref> === Etični zadržki === ==== Donacije neprofitni organizaciji soproge ==== ''[[The Sacramento Bee|Časopis Sacramento Bee]]'' je poročal, da je neprofitna organizacija [[Jennifer Siebel|Jennifer Siebel Newsom]] ''The Representation Project'' od korporacij, ki so v zadnjih letih lobirale pri državni vladi, vključno s [[Pacific Gas & Electric|PG&E]], [[AT&T]], [[Comcast]] in [[Kaiser Permanente]], prejela več kot 800.000 dolarjev donacij. Siebel Newsom je od ustanovitve neprofitne organizacije leta 2011 prejela 2,3 milijona dolarjev plače. Leta 2021 je guverner Newsom dejal, da ne vidi nobenega konflikta interesov, če neprofitna organizacija njegove žene sprejema donacije od podjetij, ki lobirajo pri njegovi administraciji. <ref>{{Navedi splet|date=June 4, 2021|title=Newsom: No conflict in corporate giving to wife's non-profit|url=https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431|accessdate=August 2, 2021|website=AP NEWS|first=Kathleen|last=Ronayne|archivedate=August 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210802233940/https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431}}</ref> ==== Donacije za kampanjo ==== Februarja 2024 je [[Bloomberg News]] poročal, da si je Newsom prizadeval za izjemo za podjetja, ki pečejo in prodajajo kruh v AB 1228, <ref>{{Navedi splet|title=AB-1228 Fast food restaurant industry: Fast Food Council: health, safety, employment, and minimum wage.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB1228|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 27, 2024}}</ref> zakon, ki zvišuje [[minimalna plača v Združenih državah Amerike|minimalno plačo]] v državi za delavce v restavracijah s hitro prehrano na 20 dolarjev na uro. Izjema je vključevala 24 pekarn/kavarn [[Panera Bread]] v lasti Grega Flynna, poslovneža, ki je Newsomovim kampanjam v preteklih letih doniral 100.000 in 64.800 dolarjev. Republikanski zakonodajalci so pozvali k preiskavi nenavadne izjeme. Ko so ga novinarji vprašali o izjemi, je Newsom dejal: »To je del izdelave klobas. Pogovarjali smo se in to je bil del pogajanj. Takšna je narava pogajanj.«{{Presledki}}... Vse to je bilo del dajanja in prejemanja ter kolektivna modrost zakonodajalca, kar je na koncu privedlo do mojega podpisa." <ref>{{Navedi novice|last=Sirtori|first=Daniela|title=How Panera Bread Ducked California's New $20 Minimum Wage Law|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-02-28/panera-bread-exempt-from-california-s-minimum-wage-increase-for-fast-food-worker|accessdate=November 27, 2024|work=Bloomberg|date=February 28, 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Zavala|first=Ashley|title=Report: California's fast food law exempts Panera because of Gov. Newsom's relationship with billionaire franchisee|url=https://www.kcra.com/article/report-california-fast-food-law-panera-newsoms-relationship-with-billionaire-franchisee/60014966|accessdate=November 27, 2024|work=KCRA 3|date=February 29, 2024}}</ref> Septembra 2024 je ''[[Los Angeles Times]]'' poročal, da je Newsom podpisal zakon AB 3206 <ref>{{Navedi splet|title=AB-3206 Alcoholic beverages: hours of sale: arenas in the City of Inglewood|url=https://leginfo.legislature.ca.gov:443/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB3206|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 18, 2024}}</ref>, s katerim je za določen lokal, [[Intuit Dome]], v lasti nekdanjega izvršnega direktorja Microsofta [[Steve Ballmer|Steva Ballmerja]], uvedel izjemo od državnega [[obvestilo o zapiranju|zakona o alkoholu na zadnji poziv]]. Ballmerjeva žena Connie Ballmer je leta 2021 Newsomovi kampanji darovala milijon dolarjev. Strokovnjaki za etiko so zakon kritizirali, ker je izključno koristil velikemu donatorju Newsoma. »Zagotovo bo postalo problem za njegove nasprotnike in kritike, ko bodo opozarjali na dejstvo, da se zdi, da je nudil posebno uslugo bogatemu lastniku športne franšize, njenemu objektu in njegovim bogatim navijačem. Preprosto ne izgleda dobro,« je dejal [[John Peter Pelissero|John Pelissero]], direktor vladne etike na Univerzi Santa Clara. Newsomov tiskovni predstavnik je dejal: »Guvernerjeve odločitve o zakonodaji se sprejemajo izključno na podlagi vsebine vsakega zakona.« <ref>{{Navedi novice|last=Nguyễn|first=Trân|title=Last call at 4 a.m. in California? Governor says yes for one private club in LA Clippers' new arena|url=https://apnews.com/article/newsom-alcohol-exception-los-angeles-clippers-club-39e62c268490e199ad037b78671133f3|accessdate=November 18, 2024|work=Associated Press|date=October 3, 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Mays|first=Mackenzie|title=Newsom signs bill to push last call until 4 a.m. — but only for VIPs at new Clippers arena|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-09-30/newsom-signs-bill-to-push-last-call-until-4-a-m-but-only-for-vips-at-new-clippers-arena|accessdate=November 18, 2024|work=Los Angeles Times|date=September 30, 2024}}</ref> === Izvršna oblast in odredbe === Na splošno je Newsom zavrnil zakonodajo s stopnjo veta, primerljivo s stopnjo njegovih predhodnikov. Med letoma 2019 in 2021 je v povprečju zavrnil 12,7 % zakonov, ki jih je zakonodajni organ sprejel. Stopnja se je v treh zakonodajnih sejah zmanjšala. Newsomovi veti so vključevali zakone, ki dovoljujejo glasovanje po vrstnem redu, zahtevajo predmet etnične študije kot pogoj za maturo, urejajo umetno inteligenco in zmanjšujejo kazni za prekrške pešcev. Newsom je med zakonodajnim zasedanjem leta 2020 uporabil večje število izvršilnih odredb kot je to običajno. <ref>{{Navedi novice|last=Christopher|first=Ben|date=October 5, 2020|title=How the pandemic reshaped California politics in 2020|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/post-it/2020/10/pandemic-reshaped-california-politics-data/|accessdate=May 30, 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kahn|first=Debra|title=Newsom executive orders test constitutional bounds — and legislative goodwill|url=https://www.politico.com/states/california/story/2020/04/22/newsom-executive-orders-test-constitutional-bounds-and-legislative-goodwill-1279094|accessdate=May 30, 2022|website=Politico|date=April 22, 2020}}</ref> === Nadzor nad orožjem === Kot namestnik guvernerja leta 2016 je bil Newsom uradni zagovornik [[2016 California Proposition 63|Predloga 63.]] Glasovalni ukrep je med drugim zahteval preverjanje preteklosti in dovoljenje kalifornijskega ministrstva za pravosodje za nakup [[Gun laws in California|streliva]]. V odgovor na množično streljanje v Virginia Beachu leta 2019 je Newsom pozval k nacionalnim preverjanjem preteklosti ljudi, ki kupujejo strelivo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html|title=California Gov. Gavin Newsom calls for nationwide background checks on ammo purchases|last=Willon|first=Phil|date=June 1, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 2, 2019|archivedate=June 1, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190601232845/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html}}</ref> Kasneje istega leta se je odzval na [[Gilroy Garlic Festival shooting|streljanje na festivalu česna v Gilroyu,]] tako da je izrazil podporo [[2. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|drugemu amandmaju]] in dejal, da bi si želel nacionalnega sodelovanja pri nadzoru "orožja za prekleto množično uničevanje". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says|title=Gilroy festival shooter obtained 'weapons of goddamned mass destruction,' Newsom says|last=Winton|first=Richard|last2=Luna|first2=Taryn|date=July 30, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=July 30, 2019|last3=McGreevy|first3=Patrick|last4=Nelson|first4=Laura|archivedate=November 25, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191125185323/https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says}}</ref> Dejal je tudi: "V ta streljanja so pretežno, skoraj izključno, vpleteni moški, fantje, 'moški' – to sem postavil v ohlapne narekovaje. Mislim, da to v pogovorin na zveznem nivoju manjka." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity|title=When masculinity turns 'toxic': A gender profile of mass shootings|last=REESE|first=PHILLIP|date=October 7, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 15, 2019|archivedate=October 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191014212752/https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity}}</ref> 10. junija 2021 je Newsom zveznega sodnika [[Roger T. Benitez|Rogerja Beniteza]] označil za "hladnokrvnega ideologa" in "podružnico v stoodstotni lasti lobija [[National Rifle Association of America|Nacionalnega združenja za strelsko orožje]]", potem ko je Benitez razveljavil kalifornijsko prepoved [[Assault weapons|jurišnega orožja]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/|title=California Appeals Court Ruling Upending Assault Weapons Ban|date=June 10, 2021|accessdate=June 10, 2021|archivedate=June 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610225116/https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/}}</ref> Medtem ko je prepoved ostala v veljavi, ko se je država pritožila na sodbo, je Newsom predlagal zakonodajo, ki bi posameznikom omogočila uveljavljanje prepovedi, potem ko je [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike|vrhovno sodišče Združenih držav]] zavrnilo razveljavitev [[Texas Heartbeat Act|zakona o srčnem utripu v Teksasu]], ki posameznikom omogoča prijavo nepooblaščenih splavov. <ref>{{Navedi novice|agency=The Associated Press|date=December 12, 2021|title=California's governor pledges to model an assault weapons ban on Texas abortion law|work=NPR|url=https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law|accessdate=December 12, 2021|archivedate=December 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211212162421/https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law}}</ref> Leta 2022 je Newsom podpisal zakone o nadzoru orožja, ki jih je sprejela [[zakonodajno telo Kalifornije|kalifornijska zakonodaja]]. 1. julija je podpisal zakon št. 1621, ki omejuje [[Privately made firearm|zasebno izdelano strelno orožje]], za katero je bilo ugotovljeno, da je povezano z več kot 100 nasilnimi kaznivimi dejanji v Los Angelesu, in zakon št. 2571, ki prepoveduje trženje strelnega orožja, kot je JR-15, otrokom. <ref>{{Navedi splet|date=July 1, 2022|title=Governor Newsom Takes Action to Further Restrict Ghost Guns and Protect California Kids from Gun Violence|url=https://www.gov.ca.gov/2022/07/01/governor-newsom-takes-action-to-further-restrict-ghost-guns-and-protect-california-kids-from-gun-violence/|accessdate=July 4, 2022|website=California Governor}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Ahumada|first=Rosalio|date=July 1, 2022|title=Gavin Newsom signs new gun safety laws targeting illegal weapons, marketing to kids|url=https://www.sacbee.com/news/local/crime/article263108183.html|accessdate=July 4, 2022|website=The Sacramento Bee}}</ref> 22. julija je Newsom podpisal zakon št. 1327, ki posameznikom omogoča, da tožijo vsakogar, ki uvaža, distribuira, proizvaja ali prodaja nezakonito strelno orožje v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|last=Veronica Stracqualursi|title=Newsom signs California gun bill modeled after Texas abortion law|url=https://www.cnn.com/2022/07/22/politics/california-newsom-gun-bill-texas-abortion-law/index.html|accessdate=July 23, 2022|website=CNN|date=July 22, 2022}}</ref> Zakon od sodišč zahteva, da dosodijo zakonsko določeno odškodnino v višini najmanj 10.000 dolarjev in odvetniške stroške. <ref>{{Navedi splet|date=July 22, 2022|title=Newsom signs gun law modeled after Texas abortion ban, setting up Supreme Court fight|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-07-22/newsom-signs-gun-bill-modeled-after-texas-abortion-ban-setting-up|accessdate=July 23, 2022|website=Los Angeles Times}}</ref> 8. junija 2023 je Newsom predlagal 28. amandma k ameriški ustavi, s katerim bi se starost za nakup strelnega orožja zvišala na 21 let, uvedlo univerzalno preverjanje preteklosti za nakup orožja, predpisale čakalne dobe in prepovedalo jurišno orožje za civiliste. <ref>{{Navedi splet|last=Ellison|first=Stephen|date=June 8, 2023|title=California governor launches campaign for gun control amendment to US Constitution|url=https://www.nbcbayarea.com/news/politics/california-governor-gun-control-amendment/3247410/|accessdate=June 8, 2023|website=NBC Bay Area|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=June 8, 2023|title=Governor Newsom proposing a 28th Amendment to the Constitution to end the gun violence crisis|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-newsom-proposing-28th-amendment-constitution-end-gun-violence-crisis/|accessdate=June 8, 2023|website=www.cbsnews.com|language=en-US}}</ref> === Splav === Decembra 2021 je Newsom napovedal svojo namero, da bo Kalifornijo spremenil v "zatočišče" za splav, kar je vključevalo morebitno plačilo postopkov, potovanja in nastanitve za tiste, ki želijo splav izven države, če bo postopek prepovedan v državah, ki jih vodijo republikanci. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/abortion-california-sanctuary-625a118108bcda253196697c83548d5b|title=California plans to be abortion sanctuary if Roe overturned|website=[[Associated Press]]|date=December 8, 2021}}</ref> Marca 2022 je podpisal zakon, ki od zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v državi zahteva, da v celoti krijejo postopke splava z odpravo povezanih doplačil in odbitnih franšiz ter zvišanjem zavarovalnih premij. <ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/amp/Health/wireStory/california-governor-signs-law-makes-abortions-cheaper-83620915|title=California governor signs law that makes abortions cheaper|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> Februarja 2023 je Newsom organiziral [[Reproductive Freedom Alliance|Zavezništvo za reproduktivno svobodo,]] ki ga sestavljajo guvernerji držav, ki podpirajo splav in reproduktivne pravice. <ref>{{Navedi splet|date=February 21, 2023|title=Twenty-One States Announce Historic Governor-Led Reproductive Freedom Alliance|url=https://www.gov.ca.gov/2023/02/21/twenty-states-announce-historic-governor-led-reproductive-freedom-alliance/|accessdate=March 4, 2023|website=California Governor|language=en}}</ref> Potem ko je [[Walgreens]] marca 2023 napovedal, da bo zavrnil izdajanje tablet za splav v 21 državah, kjer je to nezakonito, je Newsom tvitnil: »Kalifornija ne bo poslovala z @walgreens – ali katerim koli drugim podjetjem, ki se prikrade pred skrajneži in ogroža življenja žensk.« Dejal je tudi, da se Walgreens predaja »desničarskim nasilnežem« in da bo določil, kako lahko Kalifornija prekine stike z Walgreens. <ref>{{Navedi splet|last=Gregory Krieg|last2=Nathaniel Meyersohn|date=March 7, 2023|title=Newsom to shut Walgreens out of California state business following abortion pill decision {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2023/03/07/politics/gavin-newsom-walgreens-california-abortion-drug/index.html|accessdate=March 10, 2023|website=CNN|language=en}}</ref> Nakazal je, da želi preklicati 54 milijonov dolarjev vredno pogodbo Walgreens s kalifornijskim državnim zapornim sistemom. {{R|SFC_2023-04-06}} Walgreens prejme tudi 1,5 milijarde dolarjev za izdajanje receptov za 15 milijonov ljudi, vpisanih v državni program [[Medi-Cal]] (kalifornijska različica [[Medicaid|Medicaida]]). {{R|SFC_2023-04-06}} Pravni strokovnjaki so povedali, da zvezni zakoni o Medicaidu ne dovoljujejo, da bi zdravstveni načrti diskvalificirali ponudnike iz razlogov, ki niso goljufija ali kršitve pogodb, določbe, ki so konservativnim državam preprečile, da bi blokirale porabo Medicaida za klinike [[Planned Parenthood]]. <ref name="SFC_2023-04-06">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/newsom-plan-drop-walgreens-stymied-federal-17882850.php|title=Gov. Newsom wanted California to cut ties with Walgreens. Then federal law got in the way|last=Young|first=Samantha|work=[[San Francisco Chronicle]]|date=April 6, 2023|quote=The federal regulations that protect Walgreens are the same that have allowed Planned Parenthood to offer health care services to Medicaid enrollees in conservative states, where leaders have sought unsuccessfully to exclude the network of clinics from receiving taxpayer funding. An approved pharmacy company can be excluded from state networks only if it has committed fraud or other contract violations, added Edwin Park, a research professor at Georgetown University with expertise in Medicaid law. "Certainly, that wouldn't be the case for Walgreens," Park said.}}</ref> === Zdravstvo === Newsom se je zavzemal za znižanje stroškov zdravstvenega varstva in povečanje dostopnosti. Izrazil je tudi podporo vzpostavitvi univerzalnega državnega zdravstvenega sistema. <ref name="SFC 2019-06-14">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php|title=Where Gov. Gavin Newsom wins and loses in newly passed California budget|last=Koseff|first=Alexei|date=June 14, 2019|work=San Francisco Chronicle|accessdate=June 14, 2019|archivedate=June 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190614001029/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php}}</ref> Proračun, sprejet junija 2019, je razširil upravičenost do [[Medi-Cal|programa Medi-Cal]] z izključno nedokumentiranih mladoletnih otrok na nedokumentirane mlade odrasle, stare od 19 do 25 let. {{R|SFC 2019-06-14}} Leta 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je razširila upravičenost do programa Medi-Cal na nedokumentirane prebivalce, starejše od 50 let. <ref>{{Navedi splet|last=Gutierrez|first=Melody|date=July 27, 2021|title=California expands Medi-Cal to older undocumented immigrants|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203222846/https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature?_amp=true}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|title=California budget deal would boost health care for undocumented immigrants over 50|date=June 26, 2021|accessdate=2025-07-28|archive-date=2025-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20250609110047/https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|url-status=dead}}</ref> 30. junija 2022 je podpisal državni proračun v višini 307,9 milijarde dolarjev, ki "obvezuje, da bodo vsi odrasli z nizkimi dohodki do leta 2024 upravičeni do državnega programa Medicaid, ne glede na njihov priseljenski status." S tem proračunom bi Kalifornija postala prva ameriška zvezna država, ki bi zagotovila zdravstveno varstvo vsem nedokumentiranim priseljencem z nizkimi dohodki, za stroške 2,7 milijarde dolarjev na leto. <ref>{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|last2=Thompson|first2=Don|date=July 1, 2022|title=California becomes first state to guarantee free health care for all low-income immigrants|url=https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/|accessdate=July 4, 2022|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=July 5, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220705191703/https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/}}</ref> Newsoma so v začetku leta 2022 kritizirali, ker je odstopil od podpore univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in ni podprl [[CalCare]], zakonskega predloga skupščine 1400, ki bi v Kaliforniji uvedel enotnega plačnika zdravstvenega varstva ; kritiki so namignili, da je na njegovo mnenje vplivalo nasprotovanje poslovnih interesov, ki so Newsomu in njegovi stranki donirali velike vsote. <ref>{{Navedi revijo|last=Abdul El-Sayed|date=February 22, 2022|title=Why California's Cowardly Democrats Scurried Away From Single-Payer|url=https://newrepublic.com/article/165338/california-democrats-calcare-single-payer-health-care|magazine=[[The New Republic]]|access-date=March 22, 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.levernews.com/newsoms-big-choice-single-payer-or-his-insurance-donors/|title=Newsom's Big Choice: Single Payer Or His Insurance Donors?|date=January 28, 2022|accessdate=March 22, 2022|last=Walker Bragman}}</ref> 6. julija 2022 je Newsom podpisal senatski zakon 184, s katerim je bil ustanovljen Urad za cenovno dostopnost zdravstvenega varstva, z navedenim ciljem "razvoja politik, ki temeljijo na podatkih, in izvršljivih stroškovnih ciljev, s končnim ciljem omejevanja stroškov zdravstvenega varstva". <ref>{{Navedi splet|last=Marashi|first=Soraya|date=July 6, 2022|title=Newsom signs bill establishing Office of Health Care Affordability after negotiations|url=https://stateofreform.com/featured/2022/07/newsom-signs-office-health-care-affordability-negotiations/|accessdate=March 16, 2023|website=State of Reform|language=en-US}}</ref> Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o omejitvi [[doplačilo|doplačil]] za [[inzulinska terapija|inzulin]] na 35 dolarjev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/sanfrancisco/news/newsom-signs-bill-advancing-universal-health-care-vetoes-insulin-price-cap/|title=Newsom signs bill advancing universal health care, vetoes insulin price cap - CBS San Francisco|website=[[CBS News]]|date=October 7, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Oxford|first=Andrew|date=October 8, 2023|title=California Governor Vetoes Bill Capping Monthly Insulin Costs|url=https://news.bloomberglaw.com/in-house-counsel/california-governor-vetoes-law-capping-monthly-insulin-costs|accessdate=2024-09-16|work=[[Bloomberg Law]]}}</ref> === Brezdomstvo in pomanjkanje stanovanj === Anketa je pokazala, da so kalifornijski volivci menili, da je najpomembnejše vprašanje, s katerim se bosta Newsom in državni zakonodajalec ukvarjala v letu 2020, brezdomstvo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters|title=Newsom can't afford to ignore homelessness. It's the top issue with voters|last=Skelton|first=George|date=January 16, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116125808/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters}}</ref> V prvem tednu svojega mandata je Newsom zagrozil, da bo odvzel državno financiranje infrastrukture skupnostim, ki ne bodo sprejele ukrepov za ublažitev pomanjkanja stanovanj v Kaliforniji. <ref name="USA 100 days2">{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/|title=As Trump battles California, Gov. Newsom makes big changes in first 100 days|last=della Cava|first=Marco|date=April 14, 2019|work=USA Today|accessdate=April 15, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414182914/https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html|title=Gov. Gavin Newsom threatens to cut state funding from cities that don't approve enough housing|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 10, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040904/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html}}</ref> Konec januarja 2019 je napovedal, da bo tožil Huntington Beach zaradi preprečevanja gradnje cenovno dostopnih stanovanj. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html|title=At Gov. Newsom's urging, California will sue Huntington Beach over blocked homebuilding|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040851/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html}}</ref> Leto pozneje je mesto ukrepalo, da bi poravnalo tožbo države. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council|title=Planning Commission vote moves Huntington Beach a step closer to resolving state housing lawsuit|last=Sclafani|first=Julia|date=January 15, 2020|website=Daily Pilot|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116053606/https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council}}</ref> Newsom nasprotuje načelu [[Ne na mojem dvorišču|NIMBY]] (ne na mojem dvorišču) in je leta 2022 izjavil, da "NIMBYizem uničuje državo". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html|title=Gavin Newsom just declared war on NIMBYs|last=Cavanaugh|first=Kerry|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190128224733/https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html|title=Southern California cities cite 'chaos' in rejecting state push for more housing|last=Dillon|first=Liam|date=June 18, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 18, 2019|archivedate=June 18, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190618185225/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers|title=Gov. Gavin Newsom promotes using state-owned trailers to house homeless people|last=Luna|first=Taryn|date=January 17, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 17, 2020|archivedate=January 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200117034936/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers}}</ref> <ref name="NIMBYismDestroyingState2">{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=May 22, 2022|title='NIMBYism is destroying the state.' Gavin Newsom ups pressure on cities to build more housing|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/newsom-housing-17188515.php|work=San Francisco Chronicle|publication-place=San Francisco|location=Sacramento|accessdate=June 6, 2022|quote="NIMBYism is destroying the state," [Newsome] told the editorial board in an interview seeking the paper's endorsement in his upcoming re-election bid. "We're gonna demand more from our cities and counties."}}</ref> Leta 2021 je podpisal dva zakona, ki sta zmanjšala omejevalne predpise o prostorskem načrtovanju stanovanj in omogočila gradnjo dvojčkov in štiristanovanjskih hiš na parcelah, ki so bile prej namenjene izključno enodružinskim hišam. <ref>{{Navedi splet|last=Koseff|first=Alexei|date=September 16, 2021|title=Newsom signs long-awaited bills to increase housing density in California|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php|accessdate=September 17, 2021|website=San Francisco Chronicle|archivedate=September 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210917001433/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php}}</ref> Newsom je podpisal tudi zakon, ki pospešuje postopek okoljske presoje Leta 2022 je Newsom podpisal 39 zakonov, namenjenih reševanju stanovanjske krize v Kaliforniji, od katerih so trije vključevali obsežno reformo rabe zemljišč. <ref name=":5">{{Navedi novice|last=Gardiner|first=Dustin|title=Newsom signs major bills to increase housing density in urban centers|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-major-bills-to-increase-housing-17473266.php|accessdate=September 29, 2022|work=San Francisco Chronicle|date=September 28, 2022|language=en}}</ref> En zakon je odpravil minimalne parkirne zahteve za stanovanja v bližini postaj javnega prevoza po vsej državi. <ref name="khouri">{{Navedi novice|last=Khouri|first=Andrew|title=California bans mandated parking near transit to fight high housing prices, climate change|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-09-23/newsom-bill-banning-parking-requirement-transit-housing-climate-change|accessdate=September 29, 2022|work=Los Angeles Times|date=September 23, 2022}}</ref> Michael Manville, profesor urbanističnega načrtovanja na šoli za javne zadeve Luskin na UCLA, ga je označil za »eno največjih reform rabe zemljišč v državi«. Drug zakon je razvijalcem omogočil gradnjo stanovanj na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi, brez dovoljenja lokalnih oblasti, če je bil določen odstotek stanovanj cenovno dostopen. <ref name=":6">{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|title=California Gov. Newsom signs laws to boost housing production|url=https://www.pbs.org/newshour/economy/california-gov-newsom-signs-laws-to-boost-housing-production|accessdate=September 29, 2022|work=PBS NewsHour|agency=Associated Press|date=September 28, 2022|language=en-us}}</ref> Tretji zakon je omogočil gradnjo stanovanj po tržnih cenah na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi. <ref name=":6" /> Na slovesnosti ob podpisu zadnjih dveh zakonov je Newsom lokalne oblasti, ki imajo zgodovino blokiranja in odlašanja gradnje stanovanj, opozoril, da bodo odgovorne za bodoče obstrukcionizem stanovanjske gradnje. <ref name=":5" /> Drugi zakoni, ki jih je Newsom podpisal, so od lokalnih oblasti zahtevali, da "v strogem časovnem okviru odobrijo ali zavrnejo različna gradbena dovoljenja", in poenostavili projekte stanovanj za študente in fakultete, tako da so kalifornijskim fakultetam omogočili, da se izognejo zapletenim postopkom pregleda za nove projekte. <ref name=":5" /> Ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje brezdomstva v Kaliforniji še niso rešili problema. <ref name="watt">{{Navedi novice|last=Watt|first=Nick|title=California has spent billions to fight homelessness. The problem has gotten worse|url=https://www.cnn.com/2023/07/11/us/california-homeless-spending/index.html|accessdate=January 1, 2024|work=CNN|date=July 11, 2023|language=en}}</ref> Število brezdomcev je januarja 2023 doseglo rekordnih več kot 181.000. <ref name="levin">{{Navedi novice|last=Levin|first=Sam|date=December 19, 2023|title=California's homelessness crisis is the worst in the US. But who is struggling the most?|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/dec/19/california-us-street-homelessness-youth-unsheltered-annual-report|accessdate=2024-01-01|issn=0261-3077}}</ref> Po mnenju nekaterih mora Kalifornija za reševanje tega problema zgraditi več kot 2,5 milijona stanovanjskih enot. <ref name="watt" /> za nove večstanovanjske gradnje v vrednosti najmanj 15.000.000 dolarjev. Za sodelovanje se morajo razvijalci prijaviti neposredno prek guvernerjevega urada. <ref>{{Navedi splet|title=Bill Text – SB-7 Environmental quality: Jobs and Economic Improvement Through Environmental Leadership Act of 2021.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7|accessdate=September 2, 2021|website=leginfo.legislature.ca.gov|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902211409/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7}}</ref> Oktobra 2023 je Newsom zavrnil več zakonov, katerih cilj je bil razširiti dostop do stanovanjske pomoči. Eden od njih je bil uporabiti neizkoriščena državna zemljišč za cenovno dostopna stanovanja, za kar je Newsom dejal, da krši državno suverenost. Drug bi razširil število ljudi, ki so upravičeni do državne stanovanjske pomoči. Tretji bi določil, da mora [[Medi-Cal]] kriti stroške stanovanjske pomoči. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/SB-773-Veto.pdf|title=To the Members of California State Senate|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-309-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=La|first=Lynn|date=October 9, 2023|title=Which big California bills did Newsom veto?|url=http://calmatters.org/newsletters/whatmatters/2023/10/gavin-newsom-veto-bills/|accessdate=2024-07-18|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> Avgusta 2024 je Newsom okrožja, ki ne bodo odstranila svojih taborišč za brezdomce, opozoril, da jim bo v nasprotnem primeru državno financiranje naslednje leto prekinjeno. <ref>{{Navedi splet|date=August 9, 2024|title=California governor vows to take away funding from cities and counties for not clearing encampments|url=https://apnews.com/article/california-gavin-newsom-homeless-sweeps-funding-bdaf5719847e11daf8cca06c62737994|accessdate=2024-11-09|website=AP News|language=en}}</ref> To opozorilo je izdal po tem, ko je osebno obiskal in očistil taborišče za brezdomce v Los Angelesu, ne da bi o tem predhodno obvestil mesto. <ref>{{Navedi novice|date=August 8, 2024|title=Newsom Clears Homeless Camps in L.A. County, Where He Wants More 'Urgency'|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2024/08/08/us/newsom-homeless-los-angeles.html|last=Hubler|first=Shawn}}</ref> === Upravljanje z vodnimi viri === Newsom podpira vrsto okvirnih sporazumov o delitvi vode, ki bi končali spor med kmeti, mesti, ribiči in okoljevarstveniki o tem, koliko vode naj ostane v dveh najpomembnejših rekah države, [[Sacramento|Sacramentu]] in [[San Joaquin|San Joaquinu]], ki se izlivata v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delto]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html|title=Gov. Newsom's threat to sue Trump upends peace talks on California water wars|last=Sabalow|first=Ryan|date=December 19, 2019|work=[[Sacramento Bee]]|accessdate=December 20, 2019|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=January 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200106145420/https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html}}</ref> === Odnosi z ameriškimi staroselci === V govoru pred [[staroselska ljudstva Kalifornije|predstavniki ameriških staroselcev]] junija 2019 se je Newsom opravičil za [[genocid]] nad ameriškimi staroselci, ki ga je odobrila in spodbujala kalifornijska zvezna država ob [[zgodovina Kalifornije|razglasitvi statusa zvezne države]] v 19. stoletju. Po eni oceni je bilo med letoma 1849 in 1870 ubitih najmanj 4500 kalifornijskih staroselcev <ref name="nisev">{{Navedi splet|url=http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|title=Minorities During the Gold Rush|publisher=[[California Secretary of State]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140201074206/http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|archivedate=February 1, 2014}}</ref> Newsom je dejal: »To je bil genocid. Ni ga mogoče drugače opisati. In tako ga je treba opisati v zgodovinskih knjigah.« <ref>{{Navedi novice|last=Cowan|first=Jill|title='It's Called Genocide': Newsom Apologizes to the State's Native Americans|work=[[The New York Times]]|date=June 19, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html|accessdate=June 20, 2019|archivedate=May 6, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210506120106/https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html}}</ref> Oktobra 2024 je Newsom podpisal zakon AB 3074, »kalifornijski zakon o rasnih maskotah«, ki šolam od vrtca do 12. razreda, ki jih ne vodijo priznana plemena ameriških staroselcev, prepoveduje uporabo »zaničevalnih« imen ali maskot. <ref>{{Navedi novice|last=Walker|first=Jackson|title=California bans 'derogatory' Native American mascots, team names at public schools|work=[[KRCR-TV]]|date=October 4, 2024|url=https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams|accessdate=October 4, 2024|archivedate=October 4, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241004132700/https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams}}</ref> === Pravice LGBTQ+ === Septembra 2022 je Newsom podpisal [[California Senate Bill 107|senatski zakon 107]], <ref>{{Navedi splet|last=Riedel|first=Samantha|date=September 30, 2022|title=California Is Officially the First Sanctuary State for Trans Youth|url=https://www.them.us/story/california-sanctuary-state-trans-youth-gavin-newsom/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> s katerim je Kalifornija postala prva država, ki nudi zaščito transspolnim mladim. Junija 2023 je izdal uradni državni razglas za [[mesec ponosa LGBT|mesec ponosa]], <ref>{{Navedi splet|date=June 1, 2023|title=Governor Newsom Proclaims LGBTQ+ Pride Month 2023|url=https://www.gov.ca.gov/2023/06/01/governor-newsom-proclaims-lgbtq-pride-month-2023/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> [[Temecula Valley Unified School District|šolskemu okrožju]], katerega odbor je zavrnil učni načrt, ki je vključeval biografijo voditelja gibanja za pravice gejev [[Harvey Milk|Harveyja Milka]], <ref>{{Navedi splet|last=Lozano|first=Alicia|date=July 23, 2023|title=California to fine school district $1.5 million for rejecting materials mentioning Harvey Milk.|website=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/california-fine-school-district-15-million-rejecting-materials-mention-rcna95229|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> naložil globo v višini 1,5 milijona dolarjev, in podpisal zakon, ki šolam prepoveduje, da izločajo šolske knjige zaradi omenjanja ljudi iz manjšinskih skupin ali skupnosti LGBT. <ref>{{Navedi splet|last=X|date=September 26, 2023|title=Newsom bars school book bans: LGBTQ+ textbook bill signed into law amid growing culture wars|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-25/amid-school-board-turmoil-newsom-signs-law-to-ban-textbook-bans-in-california|accessdate=2025-06-25|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Julija 2024 je podpisal »Zakon o varnosti«, ki šolam prepoveduje [[neželeno razkritje|razkrivanje]] [[Spolna identiteta|spolne identitete]] učencev staršem brez njihovega soglasja. <ref>{{Navedi splet|last=Mays|first=Mackenzie|date=July 15, 2024|title=Newsom signs bill banning schools from notifying parents about student gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-07-15/newsom-bans-schools-from-requiring-that-parents-are-notified-about-student-gender-identity|accessdate=2024-08-27|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Newsom je zavrnil več zakonov, ki jih je skupščina sprejela z veliko večino, eden od njih bi sodnike, ki vodijo spore o skrbništvu, obvezal, da upoštevajo potrditev staršev o spolni identiteti otroka. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-1432-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly: I am returning Assembly Bill 1432 without my signature|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Childs|first=Jeremy|date=July 23, 2023|title=Newsom vetoes bill requiring custody hearings consider affirmation of child's gender identity|website=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-23/newsom-vetoes-bill-requiring-custody-hearings-consider-affirmation-of-childs-gender-identity|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> === Kastna diskriminacija === Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o prepovedi diskriminacije na podlagi kast, ga označil za "nepotrebnega" in dodal, da Kalifornija "diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, vere, porekla, narodnega porekla, invalidnosti, spolne identitete, spolne usmerjenosti in drugih značilnosti že prepoveduje, zvezna zakonodaja pa določa, da je treba te zaščite državljanskih pravic razlagati liberalno." Številne hindujske organizacije za pravice so veto pozdravile in menile, da bi zakon "ciljal na sto tisoče Kalifornijcev zgolj zaradi njihove etnične pripadnosti ali verske identitete". Zagovorniki pravic [[dalit|dalitov]] in drugih marginaliziranih kast so veto ostro kritizirali. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/california-caste-discrimination-ban-newsom-veto-eef696fa2e28476d566aa2f9ef3f1997|title=California governor vetoes bill that would have banned caste discrimination|website=[[Associated Press News]]|date=October 7, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=California governor vetoes bill to ban caste discrimination|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-ban-caste-discrimination-2023-10-07/|accessdate=2024-11-14}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/10/07/us/california-caste-discrimination.html|title=Newsom Vetoes Bill Banning Caste Discrimination|work=The New York Times|date=October 7, 2023|last=Qin|first=Amy}}</ref> === Delavske pravice === Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o zagotovljenem zavarovanju stavkajočih delavcev za primer brezposelnosti, pri čemer je kot razlog navedel preveliko obremenitev državnega sistema za brezposelnost. <ref>{{Navedi novice|title=California governor vetoes bill offering unemployment pay to strikers|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-offering-unemployment-pay-strikers-2023-10-01/|accessdate=2024-11-14}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/09/30/us/newsom-veto-unemployment-pay-strikes.html|title=Newsom Vetoes Bill Allowing Workers to Collect Unemployment Pay While Striking|work=The New York Times|date=October 2023|last=Hubler|first=Shawn}}</ref> Prav tako je zavrnil zakon o podaljšanju obveznega opozorila za zaposlene, ki bodo kmalu odpuščeni, s 60 dni na 75 dni, razširitvi enake zaščite na dolgoročne pogodbene delavce in prepovedi delodajalcem, da odpuščene zaposlene prisilijo k podpisu sporazumov o tajnosti podatkov, da bi prejeli odpravnino. <ref>{{Navedi splet|last=DiFeliciantonio|first=Chase|date=October 9, 2023|title=Newsom vetoes layoff notice bill that would have protected contract workers|url=https://www.sfchronicle.com/california/article/newsom-vetoes-layoff-notice-bill-protected-gig-18392525.php|accessdate=2024-11-14|website=San Francisco Chronicle|language=en}}</ref> === Mednarodna potovanja === [[Slika:Governor_Newsom_met_with_Xi_Jinping_in_Beijing_20231025_(1).jpg|sličica|Newsom na obisku pri kitajskem predsedniku [[Ši Džinping]]u, oktober 2023]] Newsomovo prvo mednarodno potovanje kot guverner je bilo v [[Salvador]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html|title=Newsom will travel to El Salvador next month in first international trip as California governor|last=Luna|first=Taryn|date=March 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 28, 2019|archivedate=March 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329002611/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html}}</ref> Ker v Kaliforniji živi skoraj 680.000 [[salvadorski Američani|salvadorskih priseljencev]], je dejal, da je »odnos države s Srednjo Ameriko ključnega pomena za prihodnost Kalifornije«. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html|title=Is Gavin Newsom campaigning in El Salvador? Trip prompts praise, speculation|last=Bollag|first=Sophia|date=April 8, 2019|work=[[The Sacramento Bee]]|accessdate=April 8, 2019|issn=0890-5738|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408095837/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html}}</ref> Zaskrbljen je bil tudi zaradi desettisočev [[Central American migrant caravans|Salvadorcev, ki vsako leto bežijo iz]] najmanjše države v Srednji Ameriki v ZDA. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html|title=Newsom seeks to counter Trump as he makes world stage debut in El Salvador|last=Luna|first=Taryn|date=April 8, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 8, 2019|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408054100/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html}}</ref> Kot guverner države, na katero je vplivala razprava o [[nedovoljeno priseljevanje v Združene države Amerike|nezakonitem priseljevanju]], se je odpravil na obisk, da bi si iz prve roke ogledal dejavnike, ki to spodbujajo, in zgradil poslovna in turistična partnerstva med Kalifornijo in Srednjo Ameriko. Dejal je, da želi »spodbuditi bolj razsvetljeno sodelovanje in dialog«. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.capradio.org/133069|title=Mission Accomplished? Scoring Newsom's Trip To El Salvador|last=Aguilera|first=Elizabeth|last2=Christopher|first2=Ben|date=April 13, 2019|work=Capital Public Radio|accessdate=April 14, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414221934/http://www.capradio.org/133069}}</ref> 20. oktobra 2023 je Newsom obiskal [[Izrael]], da bi izrazil solidarnost z državo med [[Vojna v Gazi|vojno v Ga]]<nowiki/>zi <ref>{{Navedi novice|title=Newsom: Israel-Hamas war 'not intellectual any longer'|url=https://www.politico.com/news/2023/10/23/newsom-israel-hamas-war-not-intellectual-any-longer-00122967|work=Politico|date=October 23, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=California Gov. Newsom's Israel visit draws support and criticism, supporters of Palestinians gather at Capitol|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-visit-to-israel-draws-support-criticism/|work=CBS News|date=October 20, 2023}}</ref> Srečal se je z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]], izraelskim predsednikom [[Izak Herzog|Isaacom Herzogom]], drugimi visokimi izraelskimi uradniki in preživelimi [[operacija Poplava v Al Aksi|napada Hamasa]]. Oktobra 2023 se je Newsom odpravil na tedenski obisk [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. <ref>{{Navedi splet|last=Gardiner|first=Dustin|last2=Korte|first2=Lara|date=October 31, 2023|title=Newsom's only stumble in China|url=https://www.politico.com/newsletters/california-playbook/2023/10/31/newsoms-only-stumble-in-china-00124408|accessdate=2023-12-31|website=POLITICO|language=en}}</ref> Začel se je v [[Hongkong|Hongkongu]], kjer se je na [[Univerza v Hongkongu|Univerzi v Hongkongu]] udeležil razprave o podnebnih spremembah. Nato je odpotoval v Peking, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom [[Ši Džinping]]om, s katerim sta razpravljala o vprašanjih, kot so podnebne spremembe, trgovinski odnosi in odziv na proizvodnjo [[Fentanil|fentanila]]. <ref name=":7">{{Navedi novice|date=October 30, 2023|title=California's Newsom Wraps Up China Trip With Tesla Factory Visit|language=en|work=[[Bloomberg News]]|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-10-30/california-s-newsom-wraps-up-china-trip-with-tesla-factory-visit|accessdate=2023-11-09}}</ref> Obisk je vključeval tudi postanke v [[Guangdong|Guangdongu]], [[Džjangsu|Jiangsuju]] in [[Šanghaj|Šanghaju]]. <ref name=":7" /> Med potovanjem je pozval k boljšim odnosom med ZDA in Kitajsko ter dejal, da "ločitev za obe državi ni možnost". <ref>{{Navedi novice|last=Toh|first=Michelle|last2=Lilieholm|first2=Lucas|date=October 26, 2023|title='Divorce is not an option' for US and China, Newsom says after Xi meeting|work=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/newsom-xi-meeting-us-china-intl-hnk/index.html|accessdate=November 9, 2023}}</ref> [[Slika:California_Republic_Inauguration_2023_at_the_Plaza_de_California_3.jpg|sličica|Newsom med prisego kot guverner po ponovni izvolitvi na Plaza de California, 2023<ref>{{Cite web|url=https://www.joincalifornia.com/candidate/13697|title=JoinCalifornia - Gavin Newsom|website=www.joincalifornia.com}}</ref>]] === Nacionalni profil in politična prihodnost === Mnogi novinarji in politični analitiki so Newsoma omenjali kot predsedniškega kandidata. Glede na anketo [[NewsNation]] iz junija 2023 si je 22 % kalifornijskih volivcev želelo, da bi Newsom sodeloval [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|na predsedniških volitvah leta 2024.]] <ref>{{Navedi novice|date=June 9, 2023|title=Newsom making headlines, but analysts skeptical of 2024 run|url=https://www.newsnationnow.com/politics/newsom-making-headlines-but-analysts-skeptical-of-2024-run/|accessdate=July 13, 2023|work=NewsNation|language=en-US}}</ref> Maja 2023 je Schwarzenegger dejal, da je "jasno kot beli dan", da bo Newsom nekega dne kandidiral za predsednika. <ref>{{Navedi novice|last=Pengelly|first=Martin|date=May 16, 2023|title=Gavin Newsom presidential run is 'no-brainer', Arnold Schwarzenegger says|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/may/16/gavin-newsom-presidential-run-2024-arnold-schwarzenegger|accessdate=July 13, 2023|issn=0261-3077}}</ref> Članek novinarke Sharon Udasin, objavljen aprila 2023 v ''[[The Hill (newspaper)|The Hillu,]]'' je prav tako razpravljal o neizogibnosti Newsomove predsedniške kandidature. <ref>{{Navedi splet|last=Udasin|first=Sharon|date=April 10, 2023|title=Will Gavin Newsom run for president? Experts say it's not if, but when.|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/3939743-will-gavin-newsom-run-for-president-experts-say-its-not-if-but-when/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}</ref> Septembra 2022 je Newsom dejal, da leta 2024 ne bo kandidiral za predsednika, pri čemer je kot razlog navedel svoj "ranljiv" odpoklic leta 2021. <ref>{{Navedi splet|last=Balevic|first=Katie|title=Gavin Newsom says he is definitely not running for president in 2024 after his 'vulnerable' 2021 recall|url=https://www.businessinsider.com/gavin-newsom-definitely-not-running-for-president-in-2024-2022-9|accessdate=July 13, 2023|website=Business Insider|language=en-US}}</ref> Po ponovni izvolitvi leta 2022 je osebje Bele hiše obvestil, da ne bo izzval predsednika Bidna na [[predsedniške primarne volitve Demokratske stranke leta 2024|demokratskih primarnih volitvah]] ; <ref>{{Navedi splet|date=November 26, 2022|title=Newsom Told the White House He Won't Challenge Biden|url=https://www.politico.com/news/2022/11/26/gavin-newsom-wont-challenge-joe-biden-00070829|accessdate=July 13, 2023|website=POLITICO|language=en}}</ref> 25. aprila 2023 je podprl Bidenovo kampanjo za ponovno izvolitev. <ref>{{Navedi splet|last=Daunt|first=Tina|date=April 25, 2023|title=Gavin Newsom Shelves Own Presidential Ambitions, Endorses Joe Biden Reelection Run {{!}} Exclusive|url=https://www.thewrap.com/gavin-newsom-presidential-run-endorses-joe-biden-reelection/|accessdate=July 13, 2023|language=en-US}}</ref> Newsom je postal odkrit kritik politik floridskega guvernerja [[Ron DeSantis|Rona DeSantisa]] in obsodil DeSantisov transport migrantov z letalo na Martha's Vineyard. <ref>{{Navedi splet|last=Mueller|first=Julia|date=June 5, 2023|title=Newsom calls DeSantis a 'small, pathetic man' amid questions over migrant flight|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/4035142-newsom-calls-desantis-a-small-pathetic-man-amid-questions-over-migrant-flight/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}</ref> DeSantis se je odzval rekoč, da ima Kalifornija "ogromne težave", in Newsoma izzval, naj kandidira proti Bidnu. <ref>{{Navedi splet|last=Galt|first=Claire|date=June 20, 2023|title=Political scientist speculates on DeSantis-Newsom feud|url=https://winknews.com/2023/06/20/political-scientist-speculates-on-desantis-newsom-feud/|accessdate=July 13, 2023|website=WINK News|language=en-US}}</ref> Julija 2024 je Newsom začel podkast ''Politickin''', ki ga skupaj vodita [[Marshawn Lynch]] in Doug Hendrickson. <ref>{{Navedi novice|last=Robertson|first=Nick|date=July 3, 2024|title=Newsom launching podcast with former NFL star Marshawn Lynch|url=https://thehill.com/homenews/media/4753790-newsom-marshawn-lynch-podcast/|accessdate=2024-07-28|language=en-US}}</ref> Po Bidenovem nenadnem [[umik Joeja Bidna iz predsedniških volitev v Združenih državah Amerike leta 2024|umiku iz predsedniške tekme]] tistega meseca je Newsom dejal, da ne bo kandidiral za demokratsko nominacijo, in podprl podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]] kot kandidatko. <ref>{{Navedi novice|last=Gamio|first=Lazaro|last2=Keefe|first2=John|last3=Kim|first3=June|last4=McFadden|first4=Alyce|last5=Park|first5=Andrew|last6=Yourish|first6=Karen|date=July 22, 2024|title=Many Elected Democrats Quickly Endorsed Kamala Harris. See Who Did.|url=https://www.nytimes.com/interactive/2024/07/22/us/politics/kamala-harris-democrats-endorsement-list.html|accessdate=2024-07-22|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Potem ko je [[Donald Trump]] zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je Newsom pozval kalifornijske zakonodajalce, naj se pozneje leta 2024 sestanejo, da bi zaščitili kalifornijsko politiko pred drugo Trumpovo administracijo. <ref>{{Navedi novice|last=Nguyen|first=Tran|date=November 7, 2024|title=California governor calls special session to protect liberal policies from Trump presidency|url=https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241107195328/https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archivedate=2024-11-07|accessdate=2024-11-07|work=[[Associated Press]]}}</ref> Decembra 2024 je Newsom kritiziral Bidna, ker je pomilostil svojega sina [[Hunter Biden|Hunterja Bidna]]. <ref>{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|date=December 3, 2024|title=Newsom becomes the most prominent Dem to break with Biden over son's pardon|url=https://www.politico.com/news/2024/12/03/newsom-hunter-biden-pardon-00192447|accessdate=2024-12-05|website=POLITICO|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=|last2=|last3=|last4=|date=December 4, 2024|title=Newsom and Schiff sharply criticize president for pardoning Hunter Biden|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-12-03/newsom-and-schiff-sharply-criticize-hunter-biden-pardon|accessdate=2024-12-05|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Dejal je: »Razočaran sem in odločitve ne morem podpreti.« <ref>{{Navedi splet|date=December 4, 2024|title=Gov. Newsom says he's 'disappointed' in President Biden's decision to pardon his son Hunter|url=https://www.ksby.com/politics/gov-newsom-says-hes-disappointed-in-president-bidens-decision-to-pardon-his-son-hunter|accessdate=2024-12-05|website=KSBY News|language=en}}</ref> Da bi pritegnil širše volilno telo, je v pričakovanju morebitne predsedniške kampanje [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028]] Newsom prilagodil svoj politični pristop. Ključni premik v njegovi strategiji je bilo sodelovanje s konservativnimi glasovi, med drugim z gostovanjem osebnosti [[trumpizem|MAGA]], kot sta [[Charlie Kirk]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]], v njegovem podkastu ''[[This is Gavin Newsom|To je Gavin Newsom]]''. <ref>{{Navedi splet|date=March 13, 2025|title=Andy Beshear hits Newsom for hosting Bannon on his new podcast|url=https://www.politico.com/news/2025/03/13/beshear-newsom-bannon-podcast-00230516|accessdate=2025-03-14|website=POLITICO|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=John|first=Arit|date=March 9, 2025|title=Newsom becomes most prominent Democrat to buck the party and echo majority public opinion on trans athletes {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2025/03/09/politics/gavin-newsom-democrats-trans-athletes/index.html|accessdate=2025-03-14|website=CNN|language=en}}</ref> === Drugi politični aktivizem === Leta 2023 je Newsom začel Kampanjo za demokracijo, [[politični akcijski odbor|politični odbor (PAC)]], ki se je boril proti "avtoritarnim voditeljem" v ZDA. Menijo, da je to izhodišče za morebitno predsedniško kandidaturo [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028.]] <ref>{{Navedi splet|date=March 30, 2023|title=California's Newsom starts tour to boost red-state Democrats|url=https://apnews.com/article/california-governor-newsom-president-democrats-2024-843877ca6aca701a5a68b8cb022203a2|accessdate=2023-10-19|website=AP News|language=en}}</ref> Do julija 2024 je Kampanja za demokracijo zbrala 24 milijonov dolarjev za neposredne prispevke kandidatom in druge izdatke. <ref>{{Navedi novice|last=Yu|first=Alexei Koseff, Yue Stella|date=July 10, 2024|title=Gavin Newsom for president? Tallying up his assets and liabilities|url=https://calmatters.org/politics/elections/2024/07/gavin-newsom-for-president-assets-liabilities/|accessdate=2024-09-20|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> === Osebno življenje === [[Slika:Gavin_Newsom_and_Jennifer_Siebel_at_the_2008_Gay_Parade.jpg|sličica|Newsom z njegovo tedanjo zaročenko [[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]] na [[San Francisco Pride]] paradi 2008]] Newsom je bil [[Krst|krščen]] in vzgojen v očetovi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] veri. Leta 2008 se je opisal kot " [[Irish Catholic|irski katoliški]] upornik {{Presledki}}... v nekaterih pogledih, a še vedno goji izjemno občudovanje Cerkve in zelo močno vero"; ko so Newsoma vprašali o stanju Katoliške cerkve, je dejal, da je v krizi. <ref name="Santa2">{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}</ref> Dejal je, da ostaja s Cerkvijo zaradi svoje "močne povezave z višjim namenom in z nekakšnim višjim bitjem". <ref name="Santa2" /> Newsom se identificira kot prakticirajoči katoličan, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/SAN-FRANCISCO-Mayor-deflects-chatter-on-social-2540469.php|title=Down by the Bay/A blues story with all the requisite elements: love, booze and death|first=Rachel|last=Gordon|work=The San Francisco Chronicle|date=March 3, 2006|accessdate=May 13, 2025|archivedate=June 18, 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060618200120/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/03/BAGFQHHR221.DTL}}</ref> leta 2008 pa je dejal, da ima "močan občutek vere, ki je trajen, iz dneva v dan". <ref name="Santa2" /> Decembra 2001 se je Newsom v [[Saint Ignatius Church (San Francisco)|katoliški cerkvi svetega Ignacija]] poročil s pravno komentatorko [[Kimberly Guilfoyle]]. <ref name="Reflects3">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='New Kennedys' or not, focus is on city's first couple|first=Leah|last=Garchik|date=August 5, 2004|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL|accessdate=March 10, 2008|archivedate=August 23, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040823103347/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL}}</ref> Ločila sta se leta 2004 in januarja 2005 skupaj vložila zahtevo za ločitev, pri čemer sta kot razlog navedla "težave zaradi njune kariere na nasprotnih obalah". <ref name="Coasts">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/matier-ross/article/Newsom-wife-decide-to-end-3-year-marriage-3324582.php|title=Newsom, wife decide to end 3-year marriage|last=Phillip Matier|last2=Andrew Ross|work=San Francisco Chronicle|date=January 6, 2005|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 24, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050124024415/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/06/MNGJ1ALTGV1.DTL}}</ref> Njuna ločitev je bila dokončno potrjena 28. februarja 2006.<ref>{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&hw=guilfoyle&sn=004&sc=462|work=The San Francisco Chronicle|first=Rachel|last=Gordon|title=Gavin and Kimberly are officially divorced|date=June 24, 2011|accessdate=February 11, 2022|archivedate=July 15, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715190952/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&hw=guilfoyle&sn=004&sc=462}}</ref> Guilfoylova je leta 2011 postala znana z nastopi na [[Fox News]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://thehill.com/homenews/media/340090-kimberly-guilfoyle-rumored-spicer-replacement-signs-long-term-fox-news-deal/|title=Kimberly Guilfoyle, rumored Spicer replacement, signs long-term Fox News deal|website=The Hill|date=June 29, 2017|accessdate=July 5, 2022}}</ref> Kasneje je bila imenovana za višjo svetovalko republikanskega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je Newsom močno kritiziral. Pozneje zaročila z [[Donald Trump Jr.|Donaldom Trumpom mlajšim.]] <ref>{{Navedi novice|last=Marr|first=Madeline|date=July 16, 2016|title='When's the wedding?' Donald Trump Jr. posts about anniversary, and folks had questions|url=https://www.miamiherald.com/miami-com/miami-com-news/article288006130.html|work=[[Miami Herald]]}}</ref> Newsom je začel hoditi z režiserko [[Jennifer Siebel]] oktobra 2006. Februarja 2007 je napovedal, da bo poiskal zdravljenje zaradi [[Alkoholizem|zlorabe alkohola]] <ref>{{Navedi novice|title=Newsom seeks treatment for alcohol abuse|date=February 5, 2007|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php|first=Heather|last=Knight|accessdate=November 26, 2012|archivedate=October 24, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121024050600/http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php}}{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL|title=Girlfriend, uninterrupted/Actress Jennifer Siebel is standing by her man, who happens to be Mayor Gavin Newsom, and says there's no trouble in their romance|last=Heather Maddan|work=The San Francisco Chronicle|date=March 11, 2007|accessdate=March 10, 2008|archivedate=March 4, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080304054220/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL}}</ref> Par je javil zaroko decembra 2007. <ref name="NewsomEngaged">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL|title=S.F. Mayor Newsom engaged to be married|last=Carolyne Zinko|work=The San Francisco Chronicle|date=January 1, 2008|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234730/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL}}</ref> <ref name="NewsomWedding">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&hw=siebel+newsom&sn=001&sc=1000|title=Newsom, Siebel plan Montana wedding in July|last=Matier and Ross|work=San Francisco Chronicle|date=May 25, 2008|accessdate=June 22, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234828/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&hw=siebel+newsom&sn=001&sc=1000}}</ref> Poročila sta se v [[Stevensville, Montana|Stevensvillu v Montani]] julija 2008. <ref name="Park">{{Navedi splet|first=Michael Y.|last=Park|url=http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom Weds|website=People|date=July 26, 2008|accessdate=November 18, 2010|archivedate=January 8, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110108205634/http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html}}</ref> Imata štiri otroke. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&tsp=1|title=And baby makes three for the Newsoms|last=The City Insider|work=The San Francisco Chronicle|date=February 18, 2009|accessdate=February 19, 2009|archivedate=February 22, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090222025843/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&tsp=1}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|title=Newsom Clan Adds Third Offspring|last=Andrew Dalton|work=SFist.com|date=July 5, 2013|accessdate=July 15, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130710015435/http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|archivedate=July 10, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat|title=Gavin Newsom's New Baby Named After Town of Dutch Flat|work=The Mercury News|date=February 28, 2016|accessdate=September 12, 2016|archivedate=September 21, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160921061144/http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat/}}</ref> Po končanem županovanju San Francisca leta 2011 se je Newsom z družino preselil v hišo, ki so jo leta 2012 kupili v [[Kentfield, California|Kentfieldu]] v [[Marin County|okrožju Marin]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html|work=Huffington Post|first=Robin|last=Wilkey|title=Gavin Newsom Buys House In Marin County|date=November 29, 2011|accessdate=March 6, 2012|archivedate=February 28, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120228192122/http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html}}</ref> Po izvolitvi za guvernerja se je Newsom z družino preselil v [[Governor's Mansion State Historic Park|kalifornijsko guvernerjevo rezidenco]] v [[Downtown Sacramento|središču Sacramenta]] in se nato naselil v [[Fair Oaks, California|Fair Oaksu]]. <ref name="Fair Oaks">{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html|work=The Sacramento Bee|first=Andrew|last=Sheeler|title=More Bay Area transplants: Gavin Newsom bought Sacramento's most expensive home in 2019|date=May 31, 2019|accessdate=April 5, 2020|archivedate=May 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200505083625/https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html}}</ref> Maja 2019 je ''[[The Sacramento Bee]]'' poročal, da je bil Newsomov nakup 12.000 kvadratnih metrov velike hiše v Fair Oaksu za 3,7 milijona dolarjev najdražja zasebna rezidenca, prodana v regiji Sacramento od začetka leta. <ref name="Fair Oaks" /> Newsom je boter oblikovalca, modela in aktivista za pravice LGBTQ [[Nats Getty|Natsa Gettyja]]. <ref>{{Navedi novice|last=Varian|first=Ethan|date=July 20, 2019|title=At the Wedding of Gigi Gorgeous and Nats Getty|url=https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045508/https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archivedate=July 13, 2021|accessdate=September 24, 2020|work=The New York Times|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Reginato|first=James|date=July 8, 2022|title=Book Excerpt: How A Branch of the Getty Family Became LGBTQ Icons|url=https://lamag.com/lahistory/book-excerpt-how-a-branch-of-the-getty-family-became-lgbtq-icons|accessdate=2024-07-18|website=LAmag - Culture, Food, Fashion, News & Los Angeles|language=en}}</ref> Kot poroča James Reginat ''v oddaji Growing Up Getty'' so Newsomovi, [[družina Kamale Harris|Harrisovi]], [[Nancy Pelosi|Pelosijevi]] in Gettyjevi botri otrokom drug drugega in se pojavljajo na pomembnih družinskih dogodkih. <ref>{{Navedi splet|last=Member|first=James Reginato Newsweek Is A. Trust Project|date=2022-06-23|title=The Surprising Newsom, Pelosi and Harris Ties With the Getty Oil Dynasty|url=https://www.newsweek.com/surprising-newsom-pelosi-harris-ties-getty-oil-dynasty-1717810|accessdate=2025-07-22|website=Newsweek|language=en}}</ref> === Dela === * Gavin Newsom (2013; soavtor z [[Lisa Dickey|Liso Dickey]] ). ''[[Citizenville|Citizenville: Kako digitalizirati mestni trg in preoblikovati vlado]]''. London: [[Penguin Group]].. [[OCLC (identifier)|OCLC]]&nbsp;[[oclc:995575939|995575939]] . == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Guvernerji Kalifornije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Newsom, Gavin}} [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Guvernerji Kalifornije]] qjugbkrw65pgts12rtms0pivgeov5yy 3 587841 6683255 6674639 2026-05-31T10:56:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Peter Kartin */ nov razdelek 6683255 wikitext text/x-wiki == Serija o protestantizmu == PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]]. Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 9. november 2025 (CET) :Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET) ::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:15, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET) ::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]] ::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 26. november 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == Sfn sklici == Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:47, 28. november 2025 (CET) :Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET) ==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice== Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!! Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST) : @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp == Vabilo k urejevalskemu maratonu == MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 19. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET) ::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:34, 19. december 2025 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, MaksiKavsek! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:55, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET) == Ilirske province == Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST) ::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST) == Dodatek k etnogenezi == Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "slovenskoga naroda deržava". Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST) == Peter Kartin == Pozdravljen, sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST) p1y0wwtnme8thteu71q3wffsn2e0ybv 6683278 6683255 2026-05-31T11:42:57Z MaksiKavsek 244409 /* Peter Kartin */ odgovor 6683278 wikitext text/x-wiki == Serija o protestantizmu == PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]]. Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 9. november 2025 (CET) :Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET) ::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:15, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET) ::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]] ::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 26. november 2025 (CET)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> == Sfn sklici == Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:47, 28. november 2025 (CET) :Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET) ==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice== Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!! Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST) : @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp == Vabilo k urejevalskemu maratonu == MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 19. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET) ::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:34, 19. december 2025 (CET) == Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica == Živjo, MaksiKavsek! Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia. Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti. Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija). '''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.''' Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene. Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih! Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:55, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET) == Ilirske province == Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST) ::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST) == Dodatek k etnogenezi == Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "slovenskoga naroda deržava". Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST) == Peter Kartin == Pozdravljen, sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST) :Podatek o mentorju: https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3373588#full: Milčinski, Lev (mentor). Bi pa vprašal glede: ARS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, ''št.'' 4481 (je to številka, škatla ali kaj točno). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:42, 31. maj 2026 (CEST) 3kz0b7q7k79l00ejpbpfsevih8fw6gw 0 592559 6683033 6534181 2026-05-30T16:06:08Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Zahodnofrizijski otoki|image_name=WaddeneilandenNL.png|image_caption=Otoki. Nenaseljeni otoki so oštevilčeni od zahoda proti vzhodu: 1.Noorderhaaks; 2. Richel; 3. Griend; 4. Rif; 5. Engelsmanplaat; 6. Simonszand; 7. Rottumerplaat; 8. Rottumeroog. |image_size=|map= |native_name={{native name|nl|Waddeneilanden}}<br>{{native name|fy|Waadeilannen}} |native_name_link=|nickname= |location=[[Vatsko morje]] |archipelago=[[Frizijski otoki]] |area_km2= |length_km=|width_km=|coastline_km= |elevation_m= |country=[[Nizozemska]] |country_admin_divisions_title=Provinca |country_admin_divisions=[[Severna Holandija]]<br>[[Frizija]]<br>[[Groningen (province)|Groningen]] |population=23,872 |density_km2= |total_islands=14 |major_islands=[[Texel]], [[Terschelling]], [[Ameland]], [[Schiermonnikoog (otok in občina)|Schiermonnikoog]], [[Vlieland]]<ref>[https://www.waddensea-worldheritage.org/experience-wadden-sea/touristic-regions/dutch-wadden-sea-islands The Dutch Wadden Sea Islands], Wadden Sea World Heritage. Retrieved on 2 June 2014.</ref> |ethnic_groups=[[Frizijci]], [[Nizozemci]] }} '''Zahodnofrizijski otoki''' ({{Langx|nl|Waddeneilanden}}, {{Langx|fy|Waadeilannen}}) so veriga [[Otok|otokov]] v [[Severno morje|Severnem morju]] ob severni [[Nizozemska|nizozemski]] obali, vzdolž roba [[Vatsko morje|Vatskega morja]]. Nadaljujejo se proti vzhodu kot [[Nemčija|nemški]] Vzhodnofrizijski otoki in so del Frizijskih otokov. Od zahoda proti vzhodu so otoki: Noorderhaaks, [[Texel]], [[Vlieland]], Richel, Griend, [[Terschelling]], [[Ameland]], Rif, Engelsmanplaat, [[Schiermonnikoog]], Simonszand, Rottumerplaat, Rottumeroog in Zuiderduintjes . Frizijski otoki so danes večinoma znani kot počitniška destinacija. Med otoki lahko potujete z rednimi trajekti s celine in prek specializiranih turističnih agencij. Kolesarjenje je na večini otokov najbolj priljubljeno prevozno sredstvo. Na Vlielandu in Schiermonnikoogu so avtomobili dovoljeni le za redne prebivalce. == Geografija == Otoška veriga predstavlja ostanke ledeniško oblikovanega peščenega brega in je morda nekoč bila obala Nizozemske, preden je bila pred mnogimi tisočletji prelomljena in poplavljena, da bi nastalo [[Vatsko morje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tammytourguide.wordpress.com/2014/06/13/the-west-frisian-islands-hollands-northern-wilderness/|title=The West Frisian Islands – Holland's Northern Wilderness|date=13 June 2014}}</ref> == Primerjava == {| class="wikitable" |+Naseljeni otoki ! Otok / občina ! Administrativno provinca ! Površina ( ^km² ) ! Prebivalstvo ! Središče |- | [[Texel]] | [[Severna Holandija]] | 463,16 | 13.656 | [[Den Burg]] |- | [[Vlieland]] | [[Frizija]] | 315,80 | 1.194 | Vzhodni Vlieland |- | [[Terschelling]] | [[Frizija]] | 673,99 | 4.870 | Zahodni Terschelling |- | [[Ameland]] | [[Frizija]] | 268,50 | 3.746 | Ballum |- | [[Schiermonnikoog]] | [[Frizija]] | 199,07 | 931 | Schiermonnikoog |} Otoka Noorderhaaks in Texel sta del [[Pokrajina|province]] [[Severna Holandija]]. Otoki Vlieland, Richel, Griend, Terschelling, Ameland, Rif, Engelsmanplaat in Schiermonnikoog so del province [[Frizija|Frizije]]. Majhni otoki Simonszand, Rottumerplaat, Rottumeroog in Zuiderduintjes pripadajo provinci [[Groningen (provinca)|Groningen]]. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|West Frisian Islands}} * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|West Frisian Islands}} [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo zahodnofrizijsko besedilo]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo nizozemsko besedilo]] [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Frizija]] qa7gay318pumarshciltubxr8vzw63q 0 593070 6683040 6679456 2026-05-30T16:15:16Z IvanScrooge98 140635 /* */ +pron 6683040 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | image = | birth_name = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | citizenship = | signature = | website = {{ubl| {{url|transition2025.com/|Transition website}} |{{url|nyassembly.gov/mem/Zohran-K-Mamdani|State Assembly website}} }} | module = {{Listen voice | filename = Zohran Mamdani audio sample.ogg | description = Predstavitev Mamdanija | recorded = 9. aprila 2025}} }} '''Zohran Kwame Mamdani''' ({{pronunciation|Zohran Mamdani.ogg}}), [[Američani|ameriški]] [[politik]], * [[18. oktober]] [[1991]], [[Kampala]], [[Uganda]]. Je član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] in Demokratičnih socialistov Amerike. Od leta 2021 je član državnega kongresa zvezne države New York iz 36. okrožja, kjer zastopa sosesko Astoria v mestnem okrožju [[Queens]]. Oktobra 2024 je napovedal kandidaturo za župana [[New York|New Yorka]] na županskih volitvah leta 2025. Na demokratskih primarnih volitvah je prepričljivo premagal Andrewa Cuoma. Na volitvah 4. novembra 2025 je zmagal z 51 % glasov in postal prvi južnoazijski<ref name="ET2025">{{Navedi splet|date=June 24, 2025|title=Zohran Mamdani set to become first Indian-American to lead New York as Mayor: Who is the 33-year-old Democratic socialist?|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/global-trends/zohran-mamdani-set-to-become-first-indian-american-to-lead-new-york-as-mayor-who-is-the-33-year-old-democratic-socialist/articleshow/122060764.cms|accessdate=June 26, 2025|website=[[The Economic Times]]}}</ref><ref name="AJ2025" /> in [[Muslimani|muslimanski]]<ref name="TOI2025">{{Navedi splet|date=June 25, 2025|title=Zohran Mamdani is the Indian-origin political heartthrob America didn't know it needed|url=https://timesofindia.indiatimes.com/etimes/trending/zohran-mamdani-is-the-indian-origin-political-heartthrob-america-didnt-know-it-needed/articleshow/122062206.cms|accessdate=June 27, 2025|website=[[The Times of India]]|quote=He's a practicing Muslim, he speaks Hindi in campaign videos, he talks openly about being an immigrant.}}</ref><ref name="AJ2025">{{Navedi splet|date=June 26, 2025|title=Could Zohran Mamdani be NYC'S first Muslim and Indian American mayor?|url=https://www.aljazeera.com/video/newsfeed/2025/6/26/could-zohran-mamdani-be-nycs-first-muslim-and-indian-american-mayor|accessdate=June 26, 2025|publisher=[[Al Jazeera Media Network]]|language=en}}</ref> župan New Yorka ter prvi iz generacije milenijcev.<ref>{{Navedi splet|last=Holloman|first=Christer|date=June 25, 2025|title=What Zohran Mamdani Win Will Mean For Wall Street|url=https://www.forbes.com/sites/christerholloman/2025/06/25/what-zohran-mamdani-win-will-mean-for-wall-street/|archiveurl=https://archive.today/20250625165112/https://www.forbes.com/sites/christerholloman/2025/06/25/what-zohran-mamdani-win-will-mean-for-wall-street/|archivedate=June 25, 2025|accessdate=June 27, 2025|website=[[Forbes (magazine)|Forbes]]|language=en|quote=If Mamdani wins, he will become the first Muslim, first Asian, and first millennial mayor of New York City}}</ref> Mandat naj bi nastopil 1. januarja 2026. == Mladost in izobraževanje == Mamdani se je rodil 18. oktobra 1991 v [[Kampala|Kampali]] v [[Uganda|Ugandi]] kot edinec univerzitetnega profesorja indijskega rodu Mahmooda Mamdanija in indijsko-ameriške filmske ustvarjalke Mire Nair.<ref>{{Navedi novice|title=Mamdani’s mayoral goal puts Uganda on the map|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/mamdani-s-mayoral-goal-puts-uganda-on-the-map-5072356|newspaper=Monitor|accessdate=2025-11-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Zohran Mamdani? State lawmaker seeks to become NYC's first Muslim and Indian American mayor|url=https://apnews.com/article/nyc-mayoral-democratic-primary-zohran-mamdani-f87ea9d5b649cea8335ca7df6399c1f0|website=AP News|date=2025-06-25|accessdate=2025-11-07|language=en}}</ref> Drugo ime Kwame mu je oče dal v čast [[Kwame Nkrumah|Kwameju Nkrumahu]], prvemu predsedniku Gane.<ref>{{Navedi novice|title=Zohran Mamdani Crashes the Party|url=https://nymag.com/intelligencer/article/zohran-mamdani-nyc-mayor-polls-campaign-momentum.html|newspaper=Intelligencer|accessdate=2025-11-07|language=en|first=E. Alex|last=Jung}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ugandan-Born Zohran Mamdani Announces Candidacy for Mayor of New York City – LittleAfrica News|url=https://www.littleafricanews.com/zohran-mamdani-announces-candidacy-for-mayor-of-new-york-city/|newspaper=LittleAfrica News – Local, National, and International News for the Diaspora|date=2024-10-26|accessdate=2025-11-07|language=en-US}}</ref> Ko je bil star pet let, se je družina preselila v [[Cape Town]] v [[Južna Afrika|Južno Afriko]].<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Kitunzi|first=Yahudu|date=June 7, 2025|title=Mamdani's mayoral goal puts Uganda on the map|website=[[Daily Monitor|Monitor]]|accessdate=June 7, 2025|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/mamdani-s-mayoral-goal-puts-uganda-on-the-map-5072356|archivedate=June 9, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250609023734/https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/mamdani-s-mayoral-goal-puts-uganda-on-the-map-5072356}}</ref> Tam je Mamdani obiskoval St. George's Grammar School v Mowbrayu,<ref name="Little Africa interview">{{Navedi splet|last=Davids|first=Monah|date=October 26, 2024|title=Ugandan-Born Zohran Mamdani Announces Candidacy for Mayor of New York City|url=https://www.littleafricanews.com/zohran-mamdani-announces-candidacy-for-mayor-of-new-york-city/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163042/https://www.littleafricanews.com/zohran-mamdani-announces-candidacy-for-mayor-of-new-york-city/|archivedate=June 11, 2025|accessdate=March 12, 2025|website=Little Africa News}}</ref> pri sedmih letih pa se je družina znova preselila, tokrat v [[New York]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="HaagGoldberg2025">{{Navedi novice|last=Haag|first=Matthew|last2=Goldberg|first2=Emma|date=June 27, 2025|title=The Parents Who Helped Shape Zohran Mamdani's Politics|url=https://www.nytimes.com/2025/06/26/nyregion/zohran-mamdani-parents-mira-nair.html|archiveurl=https://archive.today/20250630082732/https://www.nytimes.com/2025/06/26/nyregion/zohran-mamdani-parents-mira-nair.html|archivedate=June 30, 2025|accessdate=July 3, 2025|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Svojo vzgojo je opisal kot "privilegirano" in dejal: "Nikoli nisem ničesar pogrešal, a vedel sem, da to nikakor ni realnost za večino Newyorčanov."<ref>{{Navedi novice|last=Fitzsimmons|first=Emma G.|date=June 10, 2025|title=10 Questions With Zohran Mamdani|url=https://www.nytimes.com/2025/06/10/nyregion/zohran-mamdani-interview.html|archiveurl=https://archive.today/20250611113931/https://www.nytimes.com/2025/06/10/nyregion/zohran-mamdani-interview.html|archivedate=June 11, 2025|accessdate=July 3, 2025|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Nadaljeval je šolanje najprej na [[Manhattan|Manhattnu]], nato znova v Kampali.<ref name="r317">{{Navedi splet|last=Sassoon|first=Alessandro Marazzi|title=I Went to Middle School With Zohran Mamdani. He Turned Our Election Upside Down Then Too.|website=Slate Magazine|date=July 1, 2025|url=https://slate.com/life/2025/07/zohran-mamdani-mayor-new-york-nyc.html|accessdate=July 2, 2025}}</ref> Leta 2010 je Mamdani diplomiral na Srednji šoli za naravoslovje Bronx<ref>{{Navedi novice|url=https://ny1.com/nyc/all-boroughs/education/2025/06/26/mamdani-s-alma-mater-bronx-science-celebrates-his-victory|title=Mamdani's alma mater Bronx Science celebrates his victory|last=Leach|first=Olivia|work=[[Spectrum News NY1]]|date=June 25, 2025|accessdate=November 3, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Flegenheimer|first=Matt|last2=Oreskes|first2=Benjamin|date=October 20, 2025|url=https://www.nytimes.com/2025/10/20/nyregion/mamdani-bronx-science-high.html|title=How an Elite Public High School Set Mamdani on the Path to Politics|work=The New York Times|accessdate=October 26, 2025}}</ref> v Kingsbridge Heightsu,<ref name="Saltonstall">{{Navedi splet|last=Saltonstall|first=Gus|date=March 26, 2025|title=Before Zohran Mamdani Made Waves in NYC's Mayoral Race, He Was A Kid Growing Up On the UWS|url=https://www.westsiderag.com/2025/03/26/before-zohran-mamdani-made-waves-in-nycs-mayoral-race-he-was-a-kid-growing-up-on-the-uws|accessdate=March 29, 2025|website=West Side Rag|language=en-US}}</ref> kjer je soustanovil prvo šolsko kriket ekipo<ref name=":4">{{Navedi splet|last=Marcelo|first=Philip|date=June 25, 2025|title=Who is Zohran Mamdani? State lawmaker seeks to become New York City's first Muslim and Indian American mayor|url=https://apnews.com/article/nyc-mayoral-democratic-primary-zohran-mamdani-f87ea9d5b649cea8335ca7df6399c1f0|accessdate=June 27, 2025|website=[[AP News]]|publisher=}}</ref> in neuspešno kandidiral za podpredsednika študentskega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2025/06/27/zohran-mamdanis-political-career-started-in-high-school.html|accessdate=4 November 2025|title=Zohran Mamdani ran for VP of his high school and lost—now he's winning the Democratic primary for NYC mayor|first=Megan|last=Sauer|date=June 27, 2025|website=CNBC}}</ref> Igral je tudi nogomet v nogometni ligi West Side.<ref name="Saltonstall" /> Nato je obiskoval kolidž Bowdoin v Brunswicku v [[Maine|Mainu]], kjer je soustanovil podružnico organizacije Študenti za pravičnost v Palestini. Diplomiral je leta 2014 z nalogo o afriških študijah.<ref name="jac">{{Navedi splet|last=Shoki|first=William|date=February 9, 2020|title=Roti and Roses for All|url=https://jacobin.com/2020/02/zohran-mamdani-new-york-state-assembly-socialist-queens|accessdate=March 25, 2025|website=[[Jacobin]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Sorkin|first=Emma|date=November 1, 2019|title=Taking a stand: alumni run for office, with Bowdoin in mind|url=https://bowdoinorient.com/2019/11/01/taking-a-stand-alumni-run-for-office-with-bowdoin-in-mind/|accessdate=March 17, 2025|website=[[The Bowdoin Orient]]|archivedate=June 11, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163043/https://bowdoinorient.com/2019/11/01/taking-a-stand-alumni-run-for-office-with-bowdoin-in-mind/}}</ref> Pred vstopom v politiko je delal na področju preprečevanja izvršb in stanovanjske problematike. V Queensu je lastnikom domov priseljencem pomagal pri deložacijah in ohranjanju domov.<ref name="Tarleton">{{Navedi splet|last=Tarleton|first=John|date=June 19, 2020|title=Home Foreclosure Specialist Aims to Take Fight For Housing & Racial Justice from Astoria to Albany|url=https://indypendent.org/2020/06/home-foreclosure-specialist-aims-to-take-the-fight-for-housing-racial-justice-from-astoria-to-albany/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163042/https://indypendent.org/2020/06/home-foreclosure-specialist-aims-to-take-the-fight-for-housing-racial-justice-from-astoria-to-albany/|archivedate=June 11, 2025|accessdate=July 22, 2020|website=The Indypendent|language=en-US}}</ref> Dejal je, da ga je ta izkušnja motivirala, da se poteguje za položaj, na katerem se bo lahko ukvarjal z reševanjem stanovanjske krize in krize cenovne dostopnosti.<ref name="Tarleton" /> === Zgodnje politično udejstvovanje === Mamdani je vstopil v newyorško politiko kot prostovoljec v kampanji Alija Najmija na izrednih volitvah leta 2015 za 23. okrožje mestnega sveta.<ref name="Jung-2025">{{Navedi splet|last=Jung|first=E. Alex|date=May 20, 2025|title=Zohran Mamdani Crashes the Party|url=https://nymag.com/intelligencer/article/zohran-mamdani-nyc-mayor-polls-campaign-momentum.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250520095713/https://nymag.com/intelligencer/article/zohran-mamdani-nyc-mayor-polls-campaign-momentum.html|archivedate=May 20, 2025|accessdate=June 5, 2025|website=Intelligencer|language=en}}</ref><ref name="Pitchfork">{{Navedi splet|last=Green|first=Walden|date=June 5, 2025|title=5 Songs That Define Zohran Mamdani's Campaign for New York Mayor|url=https://pitchfork.com/thepitch/5-songs-that-define-zohran-mamdani-campaign-for-new-york-mayor/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250614170308/https://pitchfork.com/thepitch/5-songs-that-define-zohran-mamdani-campaign-for-new-york-mayor/|archivedate=June 14, 2025|accessdate=June 16, 2025|website=[[Pitchfork (website)|Pitchfork]]|ref=site}}</ref> Leta 2017 se je pridružil newyorški podružnici Demokratičnih socialistov Amerike (DSA) in sodeloval v kampanji kandidata za mestni svet New Yorka Khaderja El-Yateema, [[Palestinci|palestinskega]] [[Luteranstvo|luteranca]] in demokratičnega socialista iz [[Brooklyn|Brooklyna.]]<ref name="Jung-2025" /> Bil je tudi vodja kampanje Rossa Barkana za senat [[New York (zvezna država)|zvezne države New York]] leta 2018 ter terenski organizator kampanje demokratične socialistke Tiffany Cabán za okrožno tožilko okrožja Queens leta 2019.<ref name="Jung-2025" /><ref name="Jac">{{Navedi splet|url=https://jacobinmag.com/2021/02/zohran-mamdani-new-york-state-assembly-queens|title='We Have an Obligation to Ensure That Justice Is Not Defined by the Borders of Our District'|website=[[Jacobin (magazine)|Jacobin]]|last=Mamdani|first=Zohran|last2=Thier|first2=Hadas|date=February 9, 2021|accessdate=February 9, 2021}}</ref> Oktobra 2019 je Mamdani napovedal svojo kandidaturo za zastopanje 36. okrožja državnega kongresa zvezne države New York.<ref name="Kaufman-2020">{{Navedi splet|last=Kaufman|first=Maya|date=June 9, 2020|title=NYC Primary Election 2020: Zohran Mamdani Vies For Simotas' Seat|url=https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/nyc-primary-election-2020-zohran-mamdani-vies-simotas-seat|accessdate=July 22, 2020|website=Astoria-Long Island City, NY Patch|language=en|archivedate=June 11, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163042/https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/nyc-primary-election-2020-zohran-mamdani-vies-simotas-seat}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Wynn|first=Jasmine|date=February 13, 2024|title='The People's Republic of Astoria' – A Delve Into America's Premier Socialist Stronghold.|url=https://harvardpolitics.com/the-peoples-republic-of-astoria-a-delve-into-americas-premier-socialist-stronghold/|accessdate=June 5, 2025|website=Harvard Political Review|language=en-US|archivedate=June 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250614170308/https://harvardpolitics.com/the-peoples-republic-of-astoria-a-delve-into-americas-premier-socialist-stronghold/}}</ref> Prejel je podporo Demokratičnih socialistov Amerike,<ref>{{Navedi splet|last=Pretsky|first=Holly|last2=Coltin|first2=Jeff|date=June 24, 2020|title=Another big night for the DSA|url=https://www.cityandstateny.com/articles/politics/campaigns-elections/another-big-night-dsa.html|accessdate=July 22, 2020|website=[[City & State]]|language=en}}</ref> v kampanji pa je kot prioritete izpostavil stanovanjske reforme, reforme policije in zaporov ter javno lastništvo komunalnih storitev.<ref name="Kaufman-2020" /> Junija 2020 je zmagal na primarnih volitvah, kjer je premagal petkratno demokratsko senatorko Aravello Simotas,<ref name="Kaufman">{{Navedi splet|last=Kaufman|first=Maya|date=July 22, 2020|title=Zohran Mamdani Unseats Aravella Simotas In Astoria Assembly Race|url=https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/zohran-mamdani-unseats-aravella-simotas-astoria-assembly-race|accessdate=July 22, 2020|website=Astoria-Long Island City, NY Patch|language=en|archivedate=June 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250614170308/https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/zohran-mamdani-unseats-aravella-simotas-astoria-assembly-race}}</ref> nato pa novembra istega leta še na splošnih volitvah, kjer ni imel [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskega]] protikandidata.<ref>{{Navedi splet|last=Shankar|first=Soumya|date=November 4, 2020|title=New York elects first South Asian Americans to state Assembly|url=https://www.nbcnews.com/news/asian-america/new-york-elects-first-south-asian-americans-state-assembly-n1245860|accessdate=June 5, 2025|website=[[NBC News]]|archivedate=July 8, 2021|archiveurl=https://archive.today/20210708045027/https://www.nbcnews.com/news/asian-america/new-york-elects-first-south-asian-americans-state-assembly-n1245860}}</ref> Mamdani je bil kot edini kandidat ponovno izvoljen leta 2022<ref>{{Navedi splet|date=November 8, 2022|title=2022 New York State Assembly Election Results|url=https://www.courierpress.com/elections/results/2022-11-08/state/new-york/lower/|accessdate=4 November 2025|website=[[Evansville Courier & Press|Courier & Press]]}}</ref> in 2024.<ref>{{Navedi splet|last=Kaye|first=Jacob|last2=Schwach|first2=Ryan|last3=Powelson|first3=Noah|date=November 5, 2024|title=Queens Dem incumbents sweep|url=https://queenseagle.com/all/2024/11/5/queens-dem-incumbents-appear-headed-for-victory-though-one-race-remains-tight|accessdate=June 5, 2025|website=[[Queens Daily Eagle]]}}</ref> == Kandidatura za župana New Yorka (2024–2025) == 23. oktobra 2024 je Mamdani napovedal kandidaturo za župana [[New York|New Yorka]].<ref>{{Navedi splet|last=Salam|first=Erum|date=October 23, 2024|title='Working-class New Yorkers are being pushed out of the city they built': why Zohran Mamdani is running for mayor|url=https://www.theguardian.com/us-news/2024/oct/23/who-is-zohran-mamdani-new-york-mayor-candidate|accessdate=June 5, 2025|website=[[The Guardian]]}}</ref> Njegova kampanja je poudarila zavzemanje za brezplačni mestni avtobusni promet in zamrznitev najemnin v stanovanjih s stabiliziranimi najemninami.<ref name="MaysKing2025">{{Navedi novice|last=Mays|first=Jeffery C.|last2=King|first2=Maya|date=March 23, 2025|title=Can Zohran Mamdani, a Socialist and TikTok Savant, Become N.Y.C. Mayor?|url=https://www.nytimes.com/2025/03/23/nyregion/zohran-mamdani-mayor.html|accessdate=April 4, 2025|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|last=Powell|first=Michael|date=June 18, 2025|title=The Magic Realism of Zohran Mamdani|url=https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2025/06/zohran-mamdani-mayoral-candidate-nyc/683215/|accessdate=June 24, 2025|website=The Atlantic|language=en|archivedate=June 24, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250624042733/https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2025/06/zohran-mamdani-mayoral-candidate-nyc/683215/}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=June 17, 2025|title=Bernie Sanders endorses Zohran Mamdani for NYC mayor|url=https://abc7ny.com/post/new-york-city-mayoral-race-zohran-mamdani-gets-endorsement-bernie-sanders/16772157/|accessdate=June 24, 2025|website=ABC7 New York|language=en|archivedate=June 18, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250618144647/https://abc7ny.com/post/new-york-city-mayoral-race-zohran-mamdani-gets-endorsement-bernie-sanders/16772157/}}</ref> Predlagal je tudi, da bi mestna oblast upravljala pet živilskih trgovin – po eno v vsaki četrti – s čimer bi znižali cene živil.<ref name="emma">{{Navedi novice|last=Fitzsimmons|first=Emma G.|date=April 1, 2025|title=Add More N.Y.P.D. Officers to Fight Crime? Mamdani Has Different Ideas.|url=https://www.nytimes.com/2025/04/01/nyregion/zohran-mamdani-crime-plan.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250401134248/https://www.nytimes.com/2025/04/01/nyregion/zohran-mamdani-crime-plan.html|archivedate=April 1, 2025|accessdate=April 2, 2025|work=[[The New York Times]]|quote=Zohran Mamdani, a democratic socialist rising in the polls in the New York City mayor's race, has chosen a different approach.}}</ref> Zavzel se je za gradnjo 200.000 novih cenovno dostopnih stanovanjskih enot.<ref>{{Navedi splet|last=Mellins|first=Sam|last2=Rock|first2=Julia|last3=Kinniburgh|first3=Colin|date=June 26, 2025|url=https://nysfocus.com/2025/06/26/zohran-mamdani-albany-taxes|accessdate=5 November 2025|title=Can Zohran Mamdani's Agenda Survive Albany?|website=New York Focus}}</ref> Pozval je k zvišanju davkov za podjetja in posameznike, ki zaslužijo več kot milijon dolarjev letno.<ref>{{Navedi splet|last=Helmore|first=Edward|title=Wall Street shivers over 'hot commie summer' after Mamdani's success|website=[[The Guardian]]|date=June 28, 2025|accessdate=June 28, 2025|url=https://www.theguardian.com/us-news/2025/jun/28/hot-commie-summer-zohran-mamdani}}</ref> V začetku novembra je predsednik [[Donald Trump]] zagrozil, da bo umaknil zvezno financiranje mesta New York, če bo Mamdani izvoljen za župana.<ref>{{Navedi splet|date=November 4, 2025|title=Mamdani promises to stand up to 'bullies' after Trump funding threat|url=https://www.aljazeera.com/video/newsfeed/2025/11/4/mamdani-promises-to-stand-up-to-bullies-after-trump-funding-threat|accessdate=4 November 2025|website=Al Jazeera}}</ref> Mamdani je bil za župana izvoljen 4. novembra 2025.<ref name="ElectionResultsDDHQ">{{Navedi splet|title=New York City Mayor General Election|url=https://election-night.decisiondeskhq.com/date/2025-11-04/states/New%20York/race/268483|accessdate=November 4, 2025|publisher=[[Decision Desk HQ]]|archive-date=2025-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20251117022808/https://election-night.decisiondeskhq.com/date/2025-11-04/states/New%20York/race/268483|url-status=dead}}</ref><ref name="ElectionResultsNBC">{{Navedi splet|title=New York City Mayor Results 2025|url=https://www.nbcnews.com/politics/2025-elections/new-york-city-mayor-results|accessdate=November 4, 2025|website=NBC News}}</ref><ref name="ElectionResultsAP">{{Navedi splet|title=New York City Mayor|url=https://apnews.com/projects/election-results-2025/new-york/?r=35315|accessdate=November 4, 2025|publisher=[[AP News]]}}</ref> Postal bo najmlajši župan v zgodovini mesta od leta 1892 in prvi [[Muslimani|muslimanski]] župan New Yorka. <ref>{{Navedi splet|last=Zurcher|first=Anthony|date=2025-11-05|title=Mamdani seals remarkable victory - but real challenges await|url=https://www.bbc.com/news/articles/cly4kr8gzr2o|accessdate=2025-11-05|website=BBC News|language=en-gb}}</ref> V svojem prvem nagovoru po zmagi je citiral socialističnega aktivista Eugena Debsa: »Vidim zoro boljšega dne za človeštvo.«<ref>{{Navedi splet|last=S|first=Pangambam|date=2025-11-05|title=Transcript: Zohran Mamdani's Historic Victory Speech – November 4, 2025|url=https://singjupost.com/transcript-zohran-mamdanis-historic-victory-speech-november-4-2025/|accessdate=2025-11-05|website=The Singju Post|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zohran Mamdani Delivers Victory Speech on Election Night {{!}} Video|date=2025-11-04|url=https://www.c-span.org/program/campaign-2025/zohran-mamdani-delivers-victory-speech-on-election-night/668370|accessdate=2025-11-05|website=[[C-SPAN]]|language=en-us}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Če lahko kdorkoli pokaže narodu, ki ga je izdal Donald Trump, kako ga poraziti, je to mesto, ki mu je omogočilo vzpon"|url=https://www.plusportal.si/2025/11/05/ce-lahko-kdorkoli-pokaze-narodu-ki-ga-je-izdal-donald-trump-kako-ga-poraziti-je-to-mesto-ki-mu-je-omogocilo-vzpon/|website=+PORTAL|date=2025-11-05|accessdate=2025-11-07|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Mamdani, Zoran}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo hindujsko besedilo]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] mz0zkw47p0fthfzk4hlwbwyntz2glg4 0 595394 6683180 6682680 2026-05-31T05:45:57Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6683180 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="17"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="14"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="14"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="12"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="6" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="5" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Einer Rubio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Damiano Caruso]] |- ! 18 | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Afonso Eulálio]] |- ! 19 | [[Sepp Kuss]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] aurpm2tygrmsq5ubf3fo4nhdt324p36 6683181 6683180 2026-05-31T05:48:43Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6683181 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="19"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="16"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="16"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="12"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="7" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="7" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:skyblue;" rowspan="3" | [[Einer Rubio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Damiano Caruso]] |- ! 18 | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="3"| [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Afonso Eulálio]] |- ! 19 | [[Sepp Kuss]] | style="background:lightblue;" rowspan="2"| [[Giulio Ciccone]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 20 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:skyblue;" | [[Igor Arrieta]] | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] r8o51ydgazuwyiv6krfe6c7o5422tzm 0 597727 6683039 6623932 2026-05-30T16:13:19Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683039 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = al-Halanija | native_name = الحلانية | image_name = كوريا موريا - panoramio (1) retouched.jpg | image_caption = al-Halanija | image_alt = | map = Oman | map_alt = | map_caption = al-Halanija na zemljevidu Omana | map_relief = yes | label = | label_position = right | etymology = | location = [[Arabsko morje]],<br> | country = [[Oman]] | area_km2 = 56 | elevation_m = 495 | elevation_footnotes = | highest_mount = | country_admin_divisions_title = | population = 100-150 | population_as_of = 2025 | timezone1_DST = UTC +3 }} Al-Halanija (arabsko: الحلانية) je največji in najbolj poseljen otok v otočju Hurija Murija, ki pripadajo [[Oman]]u. Otok se nahaja v središču otočja, osem kilometrov vzhodno od al-Savde, najbližjega in drugega največjega otoka v skupini. Halanija ima površino 56 kvadratnih kilometrov. Edina vas se nahaja na ravnem zahodnem delu otoka in ima 100 do 150 vaščanov. Dostopna je z ladjo ali letalom. Otok je na splošno razdrapan in nerodoviten. Nekaj dreves [[Tamariša|tamariše]] in malo trave raste le na vzhodni strani otoka. Njegov osrednji del se dviga do granitnih dimnikov, ki stojijo tesno skupaj. Najvišji vrh doseže višino 495 metrov. Vzhodni in zahodni konec otoka se končata na sorazmerno nizkih ravnicah. Ras al-Halanija, vrh in hkrati severni rt otoka, je drzna izbočena pečina, visoka 501 meter. Obala, dolga približno kilometer in pol na vsako stran, se skoraj navpično spušča proti morju. Če vreme dopušča, prebivalci s čolni obiskujejo druge otoke, da bi tam nabirali jajca in lovili ptice, sicer pa je njihov glavni poklic ribolov. Prebivalci govorijo narečje jezika šehri (ali žibali).<ref>{{cite web|url=http://www.ogmios.org/ogmios_files/105.htm|title=Fieldwork Reports Report from Mark Donohue: The languages of Wasur: archivists and activists - Foundation For Endangered Languages. Home|publisher=}}</ref> Med monsunom od sredine maja do sredine septembra se iz velikih globin na površje dvigne hladna voda, bogata s hranili, ki s seboj prinaša obilico rib. Morje je v tem času razburkano, vreme pa vetrovno in megleno. V začetku leta 2016 je International Journal of Nautical Archaeology objavil vmesno poročilo, ki dokumentira odkritje in poznejše izkopavanje potopljene ladje, domnevno portugalske ladje Esmerelde. Ladja Esmeralda je bila zgrajena leta 1503. Poveljeval ji je Vicente Sodré, po materini strani stric Vasca da Game. Odkrita je bila leta 1998. Od same ladje je zaradi plitvine, v kateri je potonila, ostalo le malo, med izkopavanji med letoma 2013 in 2015 pa so odkrili okoli 2800 predmetov, vključno z izjemno redkim indijskim srebrnikom, kovanim za trgovanje z [[Indija|Indijo]], ducatom zlatih kovancev, ladijskim zvonom iz bakrene zlitine, kamnitimi topovskimi kroglami in delom nečesa, kar velja za [[astrolab]].<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/science/2016/mar/15/marine-archaeologists-discover-rare-artefacts-at-1503-shipwreck-site|title=Marine archaeologists discover rare artefacts at 1503 shipwreck site|author=Esther Addley|work=the Guardian}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.nationalgeographic.com/2016/03/20160314-oman-shipwreck-explorer-vasco-da-gama-age-of-exploration-india-route/|archive-url=https://web.archive.org/web/20160316022757/http://news.nationalgeographic.com/2016/03/20160314-oman-shipwreck-explorer-vasco-da-gama-age-of-exploration-india-route/|url-status=dead|archive-date=March 16, 2016|title=Shipwreck Discovered from Explorer Vasco da Gama's Fleet|author=Photograph David Mearns, National Geographic Creative|publisher=}}</ref> Marca 2019 je bil astrolab v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] zabeležen kot najstarejši te vrste.<ref>{{cite web|author=Jennifer Ouellette|url=https://arstechnica.com/science/2019/03/this-medieval-astrolabe-is-officially-worlds-oldest-known-such-instrument/|title=This medieval astrolabe is officially world’s oldest known such instrument|work=Ars Technica|date=18 March 2019}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Omana]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Omanu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Omanu]] lxd5ngx8avmv14fi8cmhhinov89ix2h 0 597735 6683049 6623960 2026-05-30T16:32:42Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Bar al-Hikman | native_name = بر الحكمان | image_name = | image_caption = | image_alt = | map = Oman | map_alt = | map_caption = Polotok al-Hikman na zemljevidu Omana | map_relief = yes | label = | label_position = right | etymology = | location = [[Arabsko morje]] | country = [[Oman]] | timezone1_DST = UTC +3 }} Bar al-Hikman (arabsko: بر الحكمان, latinizirano: Barr al-Ḥikmān) je ravnina in polotok na severovzhodu governorata Vusta v [[Oman]]u. Na severu meji na peščeno obalo Šarkije, na vzhodu na kanal Masira, na jugu na Masiraški zaliv, na jugozahodu na zaliv Hašiš (arabsko: غبة حشيش, Ḥashīsh) in na severozahodu na Vadi Halfajn (arabsko: وادي حلفين, Wādī Ḥalfayn).<ref>{{Cite book |last=Miles |first=Samuel Barrett |url=https://archive.org/details/countriestribeso02mileuoft/page/489/mode/2up |title=The Countries and Tribes of the Persian Gulf |publisher=Harrison and Sons |year=1919 |volume=2 |location=London |pages=489}}</ref><ref name="RIS">{{Cite web |date=2023-11-08 |title=Oman: Wetlands Reserve in Al Wusta Governorate |url=https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/OM2529RIS_2311_en.pdf |access-date=2024-01-05 |website=Ramsar Information Sheet |publisher=Ramsar Sites Information Service}}</ref> Ime je dobil po plemenu al-Hikman, katerega glavno naselje je Muhut severozahodno od Bar al-Hikmana.<ref>{{Cite book |last=Lorimer |first=John Gordon |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.206964/page/n747/mode/2up |title=Gazetteer of the Persian Gulf, 'Omān, and Central Arabia |publisher=Superintendent Government Printing |year=1908 |volume=2 |location=Calcutta |pages=705}}</ref> Polotok je večinoma nenaseljen, njegova obalna mokrišča pa nudijo zavetje divjim živalim. 25. oktobra 2023 so bila mokrišča razglašena za zaščiteno območje kot imenom Močvirski rezervat v governoratu al-Vusta.<ref name="RIS" /> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Omana]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Omanu]] 6cq7pyce0nwg74cq764adrmt3u5h3z0 0 597757 6683023 6624239 2026-05-30T15:48:58Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ras al-Had | native_name = {{lang|ar|رَأْس ٱلْحَدّ}} | image_name = Ras al Hadd.jpg | image_caption = Sončni zahod na Ras al-Hadu | map = Oman | map_alt = | map_width = 250px | map_caption = Ras al-Had na zemljevidu Omana | map_relief = yes | label = | label_position = left | mark = | mark_width = | etymology = | country = Oman | location = [[Omanski zaliv]] | timezone1_DST = UTC +3 | utc_offset1_DST = | website = }} '''Ras al-Had''' ({{langx|ar|رَأْس ٱلْحَدّ}}) je vas v regiji Aš Šarkija v [[Oman]]u na vhodu v [[Omanski zaliv]].<ref>{{cite web |title=Ras al Hadd |url=https://wego.here.com/?map=22.52333,59.80583,14,satellite |website=HERE Maps |accessdate=1 February 2019}}</ref> ==Znamenitosti== ===Rezervat za želve Ras al-Džinz=== Na najvzhodnejšem polotoku v Omanu skozi vse leto odlaga jajca ena najpomembnejših populacij zelenih črepah na svetu. Ti ogromni morski plazilci tehtajo do 190 kilogramov. Od približno sto jajc, ki jih ponoči izleže vsaka samica, odraste samo en mladič. Rezervat Ras al-Džinz je bil 23. aprila 1996 razglašen za naravni rezervat.<ref>{{Cite web|title=Ras al Had Turtle Reserve and the Heritage Site of Ras al Jinz|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5840/|access-date=2021-02-24|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> Rezervat je tudi na predhodnem seznamu za vpis v [[Unescova svetovna dediščina|Unescovi svetovno dediščino]]. ==Sklica== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Omanu]] rgnstx8r0nue4va5iafo4h4c23eux1i 4 599018 6683137 6682693 2026-05-30T20:41:35Z Upwinxp 126544 +1 6683137 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-28 16:17:15 CEST smo bili s 526 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 0j9ml80nlefuw16pxuvrv2aab1ut6bi 0 601005 6683013 6660121 2026-05-30T15:31:37Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Otočje Archway |country=Nova Zelandija |country_admin_divisions_title = [[Okrožja Nove Zelandije|Okrožje]] |country_admin_divisions = [[okrožje Tasman|Tasman]] |map=Nova Zelandija |total_islands = 4 |waterbody = [[Tasmanovo morje]] |image=Wharariki Beach (212987255).jpeg |image_caption=Dva izmed štirih otokov otočja | coordinates = {{Coord|40.499|S|172.676|E|format=dms|display=inline,title}} }} '''Оtočje Archway''' ({{jezik-en|Archway Islands}}) je skupina štirih kamnitih stebrov na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] v okrožju Tasman v zalivu Golden Bay / Mohua na plaži Wharariki. Stebri so postali svetovno prepoznavni leta 2015, ko so bili fotografirani za enega izmed [[Ohranjevalnik zaslon|ohranjevalnikov zaslona]] na operacijskem sistemu [[Windows 10]]. Otoki ležijo zahodno od najsevernejše točke [[Južni otok|Južnega otoka]], rta Farewell, ob koncu ceste Wharariki. Zahodneje od tega kraja so le še obalne pešpoti.<ref>{{cite web |title=Untitled |url=https://www.topomap.co.nz/NZTopoMap/nz44622/Archway-Islands/Tasman |publisher=Topomap |access-date=2 October 2024}}</ref> Sprehod od parkirišča na koncu ceste Wharariki do plaže Wharariki traja približno 20 minut v eno smer.<ref>{{cite web |title=Farewell Spit and Pūponga Farm Park tracks |url=https://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-go/nelson-tasman/places/farewell-spit-and-puponga-farm-park/things-to-do/tracks/farewell-spit-and-puponga-farm-park-tracks/ |publisher=[[Department of Conservation (New Zealand)|Department of Conservation]] |access-date=2 October 2024}}</ref> Parkirišče Wharariki je dostopno iz Collingwooda prek Puponga, kjer cesta spremeni smer in postane cesta Wharariki.<ref name="world famous" /> Ime Archway Islands je bilo uradno potrjeno 14. novembra 2013, ko ga je Novozelandski geografski odbor potrdil skupaj s še 133 drugimi krajevnimi imeni.<ref>{{cite web |title=Notice of Approved Official Geographic Names |url= https://gazette.govt.nz/notice/id/2013-ln7111 |publisher=[[New Zealand Geographic Board]] |access-date=2 October 2024}}</ref> Otočje sestavljajo štirje majhni otoki, tudi največji meri približno 300×200 metrov.<ref name="Archway">{{cite web|title=Archway Islands, Tasman – NZ Topo Map|url= http://www.topomap.co.nz/NZTopoMap/nz44622/Archway-Islands/Tasman|website=NZ Topo Map|publisher=[[Land Information New Zealand]]|accessdate=14 December 2015}}</ref> Največji otok leži najbližje kopnemu in meji na plažo Wharariki; običajno ga morje ne ločuje od obale. Drugi otok je približno 150 metrov od obale ter je razmeroma raven in poraščen z rastlinjem. Preostala dva otoka sta značilna kamnita stebra; večji dosega višino 66 metrov, pod njima sta dva naravna kamnita oboka, po katerih je skupina dobila ime.<ref name="Archway"/> Otoki so postali mednarodno prepoznavni sredi leta 2015, ko je Microsoft izdal operacijski sistem Windows 10, ki je vključeval fotografijo teh otokov kot eno izmed slik zaklenjenega zaslona. Ko je tasmanski regionalni svet uvedel Windows 10, so zaposleni sprva mislili, da je fotografijo otočja kot ozadje zaklenjenega zaslona nastavil njihov informacijsko-komunikacijski oddelek. Šele kasneje so ugotovili, da je sliko izbral [[Microsoft]].<ref name="world famous">{{cite news |last1=Clark |first1=Poppy |title=The NZ beach you never realised was world famous |url= https://www.stuff.co.nz/nelson-mail/nelson-top-stories/132141929/the-nz-beach-you-never-realised-was-world-famous |access-date=2 October 2024 |work=[[The Nelson Mail]] |date=11 June 2023}}</ref> Sosednja plaža je priljubljena zaradi kolonije [[morski medvedi|morskih medvedov]], med katerimi so tudi mladiči. Ob oseki lahko ljudje dostopajo do naravnih bazenov, kjer se mladi morski medvedi igrajo v bližini najbolj vzhodnega stebra.<ref name="world famous" /> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Nove Zelandije]] [[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]] 0c3mplrejtu2ry84ob56edhwjylwqn7 0 601928 6682921 6675882 2026-05-30T12:26:35Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zunanje povezave */ Kategorija 6682921 wikitext text/x-wiki  {{Infobox settlement | name = Cangas de Onís | settlement_type = [[Občina]] | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = ''Cangues d'Onís'' | image_skyline = Roman bridge at Cangas 1 com.jpg | image_alt = | image_caption = Grbast "Rimski most" na reki [[Sella (reka)|Selli]] | image_flag = Cangas de onís.png | image_shield = Escudo de Cangas de Onís.svg | flag_size = 150 | shield_size = 75 | nickname = | motto = | image_map = Cangas de Onis.png | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lokacija v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = {{flag|Asturija}} | subdivision_type2 = [[Province Španije|Provinca]] | subdivision_name2 = [[Asturija]] | subdivision_type3 = [[Španske regije |Regija]] | subdivision_name3 = [[Vzhodna regija|Vzhodna]] | subdivision_type4 = [[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]] | subdivision_name4 = Cangas de Onís | seat_type = Glavno mesto | seat = Cangas de Onís | coordinates = {{coord|43|21|N|5|8|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = | elevation_max_m = 2478 <!-- Peña Santa --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 212.75 | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | population_as_of = 2020 | population_footnotes = | population_total = 6.344 | population_demonym = cangués | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = [[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]] | blank_info_sec1 = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 33547 do 33559 | area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Dialing code]] | area_code = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Jose Manuel González Castro | leader_party = [[Ljudska stranka (Španija)|PP]] | website = {{official website|https://www.cangasdeonis.es/}} | footnotes = }} '''Cangas de Onís''' ([[asturijščina|astursko]]: ''Cangues d'Onís'' "doline Onís " ) je občina v vzhodnem delu province in avtonomne skupnosti [[Asturija]] na severozahodu Španije. Cangas de Onís je tudi glavno mesto občine. Nacionalni park [[Picos de Europa]] obsega več kot sedemdeset kvadratnih kilometrov področja občine. == Zgodovina == V parku se nahaja vas Covadonga, kjer je [[bitka pri Covadongi]] (okoli leta 722).Ta bitka je bila prva večja zmaga krščanske vojaške sile na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|islamski osvojitvi]]. Označevala je začetek [[Rekonkvista|rekonkviste]]. Cangas de Onís je kraj prve cerkve, zgrajene v času po muslimanski osvojitvi Iberskega polotoka in sicer cerkev Svetega križa iz Cangas de Onís (737), zgrajene na starodavnem [[Dolmen|dolmenu]]. Cangas de Onís je zelo znan tudi kot prva prestolnica Asturijskega kraljestva. Župnija z imenom Cangas de Onís je izpričana v 14. stoletju. Kamniti most čez reko Sella je bil zgrajen v 14. ali 15. stoletju. Cangas de Onís je bil leta 1504 zastopan v generalnem svetu kneževine Asturija. Covadonga se je kot romarsko središče začela razvijati v 16. stoletju in privabljala trgovino. Naselje Cangas de Onís je sredi 19. stoletja hitro zraslo. V kraju je leta 1866 zabeležen padec meteorita. Cangas de Onís/Cangues d'Onís je bil med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] večkrat bombardiran. V "predavtonomnem režimu" med letoma 1978 &#x2013; 1981 je služil kot sedež regionalnega sveta, preden je 31. januarja 1982 začel veljati Statut o avtonomiji Kneževine Asturija. == Vegetacija == Zaradi raznolike višine ima veliko vrst rastlin, vključno s številnimi gorskimi grmičevji, resjem; hrasti in jeseni, obdani s travniki in grmičevjem. == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost te regije je kmetijstvo z živinorejo ter podeželski turizem. Bližnje svetišče Covadonga in okoliška jezera so ena glavnih turističnih destinacij v Asturiji. == Galerija == <gallery> Slika:Cangas_de_Onís._Puente_sobre_el_Sella_2.jpg|alt=13th century bridge over Rio Sella| Most čez Rio Sella iz 13. stoletja Slika:Estatua_de_Don_Pelayo_en_Covadonga,_Asturias.jpg|alt=Statue of the King Pelayo| Kip kralja [[Pelagij Asturijski|Pelagija]] Slika:Cangas_de_Onís_05.jpg|alt=Cangas town hall| Mestna hiša v Cangasu Slika:EnolLake.jpg|alt=Enol Lake at Covadonga| Jezero Enol pri Covadongi Slika:Covadonga_-_Cueva_santa_y_cascada.jpg|alt=Holy Cave of Covadonga| [[Santa Cueva de Covadonga|''Sveta jama'' Covadonga]] Slika:Monasterio_de_San_Pedro_de_Villanueva_-_Iglesia02.jpg|alt=Monastery of San Pedro de Villanueva (12th century) - Church| Samostan San Pedro de Villanueva (12. stoletje) - Cerkev Slika:Lateral_iglesia_santa_cruz_c_onis.jpg|alt=Church of Santa Cruz - Lateral side| Cerkev Sveti križ (Santa Cruz) - pogled od strani Slika:Capilla_de_Santo_Medero_(Isongo)_-_04.jpg|alt=Chapel of Santo Medero| Kapela Santo Medero Slika:Cangas_de_Onís_-_Iglesia_de_Nuestra_Señora_de_la_Asunción_y_Monumento_a_Don_Pelayo_2.jpg|alt=Cangas church| Cerkev v Cangasu </gallery> == Glej tudi == * Seznam občin v Asturiji == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.infocangasdeonis.com Turistični vodnik] {{V jeziku|es}} * [http://www.cangasdeonis.com www.cangasdeonis.com] {{V jeziku|es}} [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] 8t4t5t87vkt5tpfqdte36f0y8604osb 0 602052 6682919 6671272 2026-05-30T12:24:54Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Sklici */ 6682919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Pravia|settlement_type=[[Občine v Španiji|Občina]]|official_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|image_skyline=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Bandera de Pravia.svg|image_shield=Coat of Arms of Pravia.svg|nickname=|motto=|image_map=Pravia.png|map_caption=|pushpin_map=Španija|pushpin_label_position=|pushpin_map_caption=Lokacija v Španiji|subdivision_type=Država|subdivision_name={{flag|Španija}}|subdivision_type1=[[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]]|subdivision_name1={{flag|Asturija}}|subdivision_type2=[[Province v Španiji|Provinca]]|subdivision_name2=[[Asturija]]|subdivision_type3=[[Okraji v Španiji|Okraj]]|subdivision_name3=[[Avilés (Asturijski okraj)|Avilés]]|subdivision_type4=[[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]]|subdivision_name4=Pravia|seat_type=[[Glavno mesto]]|seat=Pravia|coordinates_footnotes=|elevation_m=678|elevation_min_m=|area_footnotes=|area_total_km2=102.96|established_title=<!-- Founded -->|established_date=|population_as_of={{Spain metadata Wikidata|population_as_of}}|population_footnotes=|population_total=7.792|population_demonym=praviano/a|population_note=|population_density_km2=auto|blank_name_sec1=[[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]]|blank_info_sec1=|timezone1=[[Central European Time|CET]]|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=33120|area_code_type=[[Omrežna številka]]|area_code=|leader_title=[[Župan]]|leader_name=Antonio de Luis Solar|leader_party=[[Španska socialistična delavska stranka|PSOE]]|website={{official website|http://www.pravia.es/}}|footnotes=}} [[Slika:Ayuntamientopravia.PNG|desno|sličica|Mestna hiša v Praviji.]] '''Pravia''' je občina v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Asturija|Kneževine Asturija]] v [[Španija|Španiji]]. Na severu meji na občino Cudillero in Muros de Nalón, na vzhodu na Candamo in Soto del Barco. Zahodno se nahaja občina Cudillero in Salas ter na jugu na Candamo in Salas. Od leta 774, ko je kralj Asturije [[Silo Asturijski|Silo]] ustanovil svoj dvor v [[Santianes de Pravia]], do vladavine Alfonza II. je bila prestolnica [[Kraljevina Asturija|kraljestva Asturija]]. == Zgodovina == [[Slika:Conjunto Histórico de la Villa de Pravia. 08.jpg|sličica|izquierda|Center Pravie]] [[Slika:Pravia 17.jpg|sličica|izquierda|Ulica San Antonio]] V občini Pravia so arheologi prepoznali več [[Castro (fortifikacija)|utrjenih naselbin - gradišč]] ali “castro-v”, ki so bila grajena in naseljena v predrimski dobi od 6. Stoletja pr. n.š.,med katerimi je vredno omeniti Castro de Doña Palla. V Pravii so našli različna pričevanja o obdobju [[Romanizacija|romanizacije]]. Eno izmed njih se nanaša na identifikacijo mesta [[Flavionavia]] s Pravio ali [[Santianes (Pravia)|Santianes-om]], ki ga je grški zgodovinar [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] postavil na levi breg [[reke Nalón]]. Verjame se, da je bilo ustanovljeno v času cesarja [[Vespazijan]]a, ki jo je povzdignil v (municipij) z imenom Flavium Avia. Drugi rimski najdbi v občini so ostanki Magdalene de la Llera v Santianes, pogrebna stela v [[Los Cabos (Pravia)|Los Cabos]] in srebrni denarji, najdeni v [[Castro de Doña Palla]]. Prav tako je v tistem času območje, kjer se danes nahaja Pravia, postalo pomembno komunikacijsko omrežje, saj je bilo prehodno mesto na cesti, ki je povezovala [[Lugo de Llanera]] ([[Lucus Asturum]]) z galicijskim [[Lugo|Lugom]]. V obdobju [[Kraljevina Asturija|Asturijske monarhije]] je Pravia pridobila velik pomen, ko je bila prestolnica kraljestva prenesena na njeno ozemlje. To je bilo doseženo zahvaljujoč poroki kralja [[Silo Asturijski|Sila]] z [[Adosinda|Adosindo]], hčerko [[Alfonz I. Asturijski| Alfonza I.]] in sestro [[Fruela I. Asturski|Fruele I.]], pri čemer so izkoristili dejstvo, da je v Pravii obstajala starodavna rimska naselbina. Kralj Silo je umrl in Adosinda je poskušal postaviti [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II.]], sina Fruele, za kralja, vendar mu je prestol odvzel njegov stric [[Mauregat Asturijski|Mauregat]], ki je vladal od 783 do 789. Nasledil ga je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]. In končno je Alfonz II., z vzdevkom ''Čisti'', ki je preselil dvor v [[Oviedo]], s čemer je Pravia izgubila kraljevi dvor. V trinajstem stoletju pride do ustanovitve vasi Pravia v času vladavine [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III. "Svetnika"], ki je novemu mestu podelil mestne pravice. To ne pomeni, da na tem ozemlju prej ni bilo naselja, saj je bil znan obstoj samostana na tem mestu. Natančneje, samostana Sv. Andreja, katerega cerkev je bila v osemnajstem stoletju zaprta za bogoslužje, saj je grozilo, da se bo zrušila. Propadali so tudi samostanski zidovi, ki so sčasoma izginili. Pravia je zastopana v [[Generalni skupščini kneževine]] že od njenih začetkov in je na enak način prisotna v številnih dogovorih s sosednjimi občinami, ki ustvarjajo združenja že od poznega srednjega veka, kot je združitev petih občinskih svetov, v katerem so se pobratili s [[Salas (Asturija)|Salasom]], [[Grado (Asturija)|Gradom]], [[Valdésom]] in [[Belmonte de Miranda]]. Zgodovinsko gledano je bil ribolov vedno pomemben gospodarski element za občino, glede na dobro kakovost njenih voda. Reka Nalón je bila vrhunska lososova reka, občina pa je uživala privilegij rente povprečnega ribolovnega dohodka od Las Mestas del Narcea do Espilonge, blizu ustja reke v San Estebanu, pri čemer je ribolovno obdobje trajalo od 1. januarja do 24. junija. Ta privilegij sega v leto 1669. Mestni svet je bil zadolžen za zbiranje denarja in ga uporabil za gradnjo vodnjakov, cest, šol za mesto itd. == Prebivalstvo == Pravia ima 7792 prebivalcev (INE 2025). V zadnjih tridesetih letih, je za občino značilno izseljevanje. Število prebivalcev je precej močno nazadovalo, s 12.000 prebivalci leta 1970 na 9200 leta 2000. Več kot polovica prebivalstva je skoncentrirana v prestolnici Pravii, jasno pa je, da je upad prebivalstva predvsem na podeželju. == Kultura == === Umetnost === [[Slika:Santianes de Pravia.jpg|sličica|[[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia|Cerkev v Santianesu]] ]] [[Slika:Peñaullánpravia8.PNG|sličica|Peñaullán]] Med arhitekturnimi deli izstopa [[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia]] v [[Santianes de Pravia]] v [[Predromanska umetnost|predromanskem slogu]], zgrajena pod mandatom kralja [[Silo Asturijski|Sila]], ki je imela labirintni napis "Silo Princeps fecit". Ta stavba je najstarejša, ki je ohranjena iz asturijskega monarhijskega obdobja in ima trenutno zelo drugačno strukturo kot prvotna. Od starih mestnih zidov, ki so obdajali Pravio, je danes ohranjena le njena krožna zasnova, ki je služila kot osnova za urbano zasnovo mesta. Med civilno in ljudsko arhitekturo gre izpostaviti več del, kot je [[Arangov stolp]] iz poznega srednjega veka, okoli katerega je bila kasneje dozidana stavba in kapela. Palača [[Inclán]] predstavlja še eno palačno stavbo in obsega srednjeveški stolp ter palačo iz sedemnajstega stoletja. V Los Cabosu najdemo palačo Suárez Miranda in Omaña, zgrajena pa je bila v priljubljenem baročnem slogu. Trenutne prostore zaseda šola Nuestra Señora del Carmen. Dvorci Merás in Agones, Morán v [[Peñaullán]]u, Palacio de Salas v Santianes in El Busto v prestolnici so prav tako del te čudovite podeželske arhitekture. Stavba mestne hiše izvira iz 18. stoletja, je neoklasicističnega sloga in jo je zgradil arhitekt Ventura Rodríguez. Omeniti veljajo tudi dvorci López de Grado, Flórez in Álvaro del Busto. [[Slika:Santianes.jpg|sličica|[[Cerkev svetega Janeza v Santianes de Pravia]] ]] V samem mestu Pravia najdemo zgodovinsko-umetniški kompleks, ki ga predstavlja kolegijska cerkev Santa María la Mayor, stavba mestne hiše ter več hiš in palač veličastne arhitekture iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Celoten kompleks je bil leta 1995 razglašen za kulturni spomenik. <ref>''Boletín Oficial del Principado de Asturias''3 de abril de 1995.[http://download.princast.es/bopa/disposiciones/repositorio/LEGISLACION14/66/2/71968772156C4F2A8C109616E05BE998.pdf]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] 5il3ftv98bn20g3fqhexr77qkvg93l3 0 602061 6682917 6678431 2026-05-30T12:23:42Z Doncsecz~slwiki 9581 /* */ Asturijsko 6682917 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name= Cerkev sv. Janeza Apostola in Evangelista<br /><small>Iglesia de San Juan Apóstol y Evangelista (špansko)</small><br /><small>Ilesia de San Xuan Apóstol y Evanxelista de Santianes (asturijsko)</small> | image= Santianes de Pravia - 04.jpg | caption= | country = {{ESP}} | location= [[Santianes (Pravia)|Santianes de Pravia]], [[Španija]] | geo = {{coord|43|30|07.02|N|6|05|56.92|W|region:ES-O_type:landmark|display=inline,title}} | religious_affiliation=[[Rimskokatoliška cerkev]] | rite= | province= [[Asturija]] | district= | consecration_year= | status= Cerkev | leadership= | website= [http://iglesiasantianes.galeon.com Official Website] | architect= | architecture_type= [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] | architecture_style= [[Predromanska umetnost|Pred-Romanska]] | heritage_designation = | facade_direction= | groundbreaking = 774 | year_completed= 783 | diocese = [[Škofija Oviedo|Oviedo]] | construction_cost= | specifications= | capacity= | length= 8 m | width= 5,5 m | width_nave= | height_max= | materials= }} '''Cerkev svetega Janeza Apostola in Evangelista''' ({{lang-es|Iglesia de San Juan Apóstol y Evangelista de Santianes de Pravia}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Ilesia de San Xuan Apóstol y Evanxelista de Santianes'' iz Santianes de Pravia je krščanska cerkev iz 8. stoletja, ki se nahaja v župniji Santianes v [[Asturija|asturijskem]] občini [[Pravia]] v severni [[Španija|Španiji]]. Cerkev je bila zgrajena v 8. stoletju na pobudo [[Silo Asturijski|kralja Sila Asturijskega]] in njegove žene Adosinde<ref>{{Navedi knjigo|last=Arias Páramo|first=Lorenzo|title=Enciclopedia del Prerrománico en Asturias|url=|year=2007|publisher=Fundación Santa María la Real|isbn=978-84-89483-29-3|page=377}}</ref>, kot je navedeno na temeljnem kamnu cerkve, in je morala biti zgrajena med letoma 774 in 783. Kralj Asturije [[Silo Asturijski|Silo]] je je svoj kraljevski dvor preselil iz Cangas de Onís v Pravio. Tam je bilo križišče več rimskih cest, vključno s tisto, ki je vodila v [[Astorga, Španija|Asturica Augusta]] ([[Astorga, Španija|Astorga]]), kar je olajšalo dobro komunikacijo v kraljevstvu''.'' Velja za najstarejšo cerkev v Asturiji in je bila del dvornega kompleksa, ki je vključeval tudi kraljevo palačo, ki je danes popolnoma izginila in je bila zgrajena v bližini cerkve, verjetno na mestu starejše zgradbe. Velja za enega najzgodnejših primerov tako imenovane asturijske predromanske ali asturijske umetnosti. Cerkev je bila prizorišče razprave med Beatom iz Liébane in [[Elipando Toledski|Elipandom iz Toleda]] o [[Adopcionizem|adopcionistični]] razlagi Kristusove božanskosti. V cerkvi Sveatega Janeza so bili po takratnih kronikah pokopani [[Silo Asturijski|asturijski kralj Silo]], njegova žena, kraljica Adosinda, in asturijski kralj Mavregat. Ob cerkvi je od julija 2007 odprt muzej Santianes de Pravia. == Arhitektura in morfologija == [[Slika:Planta_santianes.JPG|sličica|Načrt templja]] Glede vse asturijske arhitekturne dejavnosti v 8. stoletju se je ohranil le tloris in strukturni ostanki te cerkve. Stavba je v prvotnem stanju ostala do 16. stoletja. Cerkev je v naslednjih dveh stoletjih, začela doživljati različne preobrazbe in spremembe. Te spremembe so cerkev temeljito reformirale. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela obnova in prenova templja, da bi ga vrnili v prvotno obliko. Ta dela, ki jih je vodil [[José Menéndez Pidal|José Menéndez Pidal,]] so privedla do odkritja originalnih elementov in cerkvi povrnila prvotni videz. Poleg tega je na podlagi arheoloških najdb videti, da je bila palača zgrajena z uporabo starejše strukture iz rimskega obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|last=Arias Páramo|first=Lorenzo|title=Enciclopedia del Prerrománico en Asturias|url=|year=2007|publisher=Fundación Santa María la Real|isbn=978-84-89483-29-3|page=378}}</ref> Tempelj je imel tri [[Cerkvena ladja|ladje]]: osrednja ladja je bila dolga 8 metrov in široka 5,5 metra, stranski ladji pa 2,5 metra, ločeni s [[Polkrožni lok|polkrožnimi opečnimi loki]], ki so se opirali na kvadratne [[Slop|stebre]]. Osrednja ladja je bila širša od obeh stranskih ladij. Ladje so tvorile pravokotno strukturo z odprtim [[Narteks|narteksom]] na zahodnem koncu, ki je bil kasneje preurejen v kraljevi panteon, kjer so po izročilu [[Grob|pokopali]] trupla Sila in Adosinde. Panteon je imel majhno leseno galerijo, ki je zdaj spremenjena. Ima tudi 4,5 metra širok transept, ki v tlorisu ni viden, čeprav je viden od zunaj. Loki imajo mešano zidarsko gradnjo, na začetku lomljence, v osrednjem delu pa opeko. Prvotni [[Križni kvadrat|križ]], ki je danes izgubljen, je bil sestavljen iz triladijske arkade, ki se je povezovala z arkado osrednje ladje. [[Transept|Prečna ladja]], ki so jo podpirali križni stebri, se je odpirala v tri pravokotne [[Kapela|kapele]]. [[Apsida]] je bila polkrožna, dvignjena na notranji strani, s pravokotnimi stenami na zunanji strani. Zaradi kasnejših prenov je bila prvotna polkrožna apsida nadomeščena z apsido z ravnim koncem in obokanim stropom. Na vsaki strani sta bili zgrajeni dve zakristiji, od katerih se ena danes uporablja kot arheološko skladišče. Osrednja in stranske ladje so ostale od prvotne konstrukcije. Portik in kraljeva tribuna, ki sta videti starodavna, sta sodobni rekonstrukciji. Telo cerkve je bilo prekrito z [[Les|lesom]], [[Apsida|apside]] pa z [[Banjast obok|banjastimi oboki]]. Zunanje stene stranskih ladij so ohranile originalne dele z nekaj majhnimi okni v obliki podkve. Vse to spominja na prvo gradbeno obdobje cerkve. Teh značilnosti se niso več pojavile v nobeni drugi asturijski stavbi visokega srednjega veka. Okna, ki so se danes ohranila, kažejo, da so bila oblikovana z enojnimi in dvojnimi [[Podkvasti lok|podkvastimi loki]]. Med vsemi okni je izstopalo tisto v apsidi. To okno je bilo sestavljeno iz trojnega podkvastega loka, skrbno izdelanega, kar dokazujejo fragmenti, najdeni in shranjeni v predromanskem muzeju v Santianesu. Na tem oknu najdemo tudi napis ustanovne posvetitve cerkve, ki se po popolni rekonstrukciji besedila glasi: {{Citatni blok|ESTA SANTA CASA SE MANTIENE FIRME EN HONOR DE SAN JUAN APOSTOL Y EVANGELISTA}} Značilnosti rastlin in okrasnih motivov kažejo sled pozne rimske tradicije, ki je bolj povezana z zgodnjekrščanskimi primeri kot s templji iz druge polovice 7. stoletja. Raziskovalcem še vedno ni jasno ali je takšna dediščina posledica lokalnega substrata ali zunanje kontaminacije. == Kraljeve grobnice in epigrafija == [[Slika:Tumba_Adosinda_y_Rey_Silo_-_1.jpg|sličica|Grobnica kralja [[Silo Asturijski|Sila]] in njegove žene, kraljice Adosinde]] Po mnenju različnih avtorjev so bili v cerkvi Svetega Janeza (Huana) v Santianes de Pravia pokopani trije člani asturijske kraljeve družine: * [[Silo Asturijski]] (?-783); [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]. * Adosinda, kraljica soproga Asturije in žena prvega. Bila je hči [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I. Katoliškega]], [[Seznam asturijskih monarhov|kralja Asturije]], in kraljice Ermesinde. * Mavregat Asturijski (?-789). [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]. Bil je biološki sin kralja [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I. Katoliškega]] in muslimanske sužnje Sisalde. Po njegovi smrti so truplo kralja [[Silo Asturijski|Sila]] pokopali v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia, ki jo je dal postaviti asturijski monarh in v kateri je še vedno ohranjena grobnica, v kateri naj bi počivali posmrtni ostanki kralja in njegove žene, kraljice Adosinde, ki je bila pokopana v istem templju, čeprav je mojster kustodij ne glede na zgoraj navedeno poudaril, da so bili posmrtni ostanki kralja Sila preneseni v samostan Svetega Janeza v las Dueñas v mestu [[Oviedo]] in da se za glavnim oltarjem cerkve omenjenega samostana nahaja grobnica asturijskega monarha. Truplo asturijskega kralja Mavregata je bilo prav tako pokopano v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia v preprosti grobnici.<ref>{{Navedi knjigo|last=Del Arco y Garay|first=Ricardo|authorlink=Ricardo del Arco y Garay|publisher=|editor-last=Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas|title=Sepulcros de la Casa Real de Castilla|url=|edition=|year=1954|location=Madrid|isbn=|pages=134|chapter=X|quote=}}</ref> Zgodovinar Tirso de Avilés y Hevia je zapisal, da je bil na grobnici kralja Mavregata vklesan naslednji epitaf: {{Citatni blok|Hic iacet in Pravia qui pravus fuit|Prevod José María Solé<ref> | apellidos = Solé | nombre = José María | enlaceautor = José María Solé | editorial = La Esfera de los Libros S.L. | título = Apodos de los reyes de España | edición = 1.ª | año = 2007 | isbn = 84-9734-593-2 | páginas = 26}}</ref>}} Kar zadeva epigrafijo, je pomemben napis posvečen [[Janez Evangelist|svetemu Janezu Evangelistu]], zavetniku cerkve, in še en napis, povezan z darilom cerkve. {{Citatni blok|In honore Io[a]nnis apos[to]li eva[n]/ge[listae haec d]omus sct[a co]nsistit|Prevod IMA 177.}} == Krstilnica == [[Slika:Baptisterio_-_2.jpg|sličica|Slika krstilnice, odkrite med obnovitvenimi deli templja]] Izkopavanja in restavratorska dela na cerkvi, ki jih je izvedel [[José Menéndez Pidal y Álvarez|José Menéndez Pidal y Álvarez,]] so obnovila njen prvotni tlak. Pri tem se je razkrilo, da ni bil položen v pravilnem vzorcu, temveč prilagojen terenu. Odkrili so tudi krstilnico, ki se nahaja v jugozahodnem kotu cerkve in je bila prej skrita. Velja za najstarejšo in edino ohranjeno v [[Asturija|Asturiji]]. Krstni bazen meri 56,5 [[Centimeter|cm]] v širino in 61,5 cm v globino cm dolg in 26,5 cm. == Pohištvo in dekorativni elementi == Oltar in prezbiterij, ki sta trenutno razstavljena v cerkvi, sta kopiji originalov, ki jih je Fortunato de Selgas preselil na posestvo Quinta de los Selgas v El Pitu (Cudillero) in jih do leta 2008 hranil v [[Kripta|kripti]] sosednje cerkve Jezusa iz Nazareta, nato pa so jih preselili v sobo znotraj palače oziroma posestva Selgas. Oltar je najstarejši v [[Španija|Španiji]]. Med ostanki izstopa plošča, okrašena z reliefom stolpaste zgradbe, kjer je mogoče opaziti uporabo klesanega zidu (vrsta zidu, sestavljenega iz slojev velikih, izklesanih kamnov). == Zgodnjesrednjeveška nekropola == Med izkopavanji, opravljenimi leta 1988, so v severni zakristiji templja odkrili ostanke srednjeveške nekropole. == Galerija slik == <gallery mode="packed" caption="Zunanji pogled"> Slika:Santianes_de_Pravia_-_08.jpg|Cerkev v Santianesu. Slika:Iglesia_prerromancia_Santianes_de_Pravia_S.VIII_con_nieve.jpg| Cerkev prekrita s snegom Slika:Espadaña_de_Santianes_de_Pravia_-_1.jpg|Zvon je bil dodan v 18. stoletju in odstranjen po obnovi Slika:Santianes_de_Pravia.jpg|Zunanji pogled Slika:Santianes_de_Pravia_-_10.jpg|Vhodni portik v cerkev </gallery><gallery mode="packed" caption="Notranji pogledi"> Slika:Santianes_de_Pravia_-_02.jpg|Notranji pogled Slika:Interior_santianes.JPG|Notranjost templja Slika:Santianes_de_Pravia_-_14.jpg|Notranjost cerkve Slika:Santianes_de_Pravia_-_11.jpg|Vhodni portik, kjer se je nahajal kraljevi panteon </gallery><gallery mode="packed" caption="Podrobnosti"> Slika:Ventana_prerrománica_-_02.jpg|Predromansko okno z dvojnim podkvastim lokom Slika:Ventana_prerrománica_-_07.jpg|Preprosto predromansko podkvasto obokano okno Slika:Santianes_de_Pravia_-_15.jpg|Podrobnosti stolpca Slika:Silo_princeps_fecit.JPG|Silo princeps fecit, kopija nagrobnika ob ustanovitvi Slika:Altar_-_3.jpg|Kopija originalnega oltarja </gallery> == Glej tudi == * Kralj Silojev labirintni kamen * Muzej Santianes (Pravia) == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Del Arco y Garay|first=Ricardo|authorlink=Ricardo del Arco y Garay|publisher=|editor-last=Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas.|title=Sepulcros de la Casa Real de Castilla|url=|edition=|year=1954|location=Madrid|pages=|chapter=|quote=}} * Lorenzo Arias Páramo. ''Enciclopedia del Prerrománico en Asturias''. Aguilar de Campoo (Palencia): Fundación Santa María la Real, Centro de Estudios del Románico, 2007. ISBN: 978848948329. * César García de Castro Valdés. ''Arte Prerrománico en Asturias''. Oviedo: Nobel, 2004. ISBN: 8484591816. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Church of Santianes de Pravia}} [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Santianes de Pravia]] mvtlq2s719392m5hvpg1tmhs86cramp 6682918 6682917 2026-05-30T12:24:20Z Doncsecz~slwiki 9581 /* */ 6682918 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name= Cerkev sv. Janeza Apostola in Evangelista<br /><small>Iglesia de San Juan Apóstol y Evangelista (špansko)</small><br /><small>Ilesia de San Xuan Apóstol y Evanxelista de Santianes (asturijsko)</small> | image= Santianes de Pravia - 04.jpg | caption= | country = {{ESP}} | location= [[Santianes (Pravia)|Santianes de Pravia]], [[Španija]] | geo = {{coord|43|30|07.02|N|6|05|56.92|W|region:ES-O_type:landmark|display=inline,title}} | religious_affiliation=[[Rimskokatoliška cerkev]] | rite= | province= [[Asturija]] | district= | consecration_year= | status= Cerkev | leadership= | website= [http://iglesiasantianes.galeon.com Official Website] | architect= | architecture_type= [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] | architecture_style= [[Predromanska umetnost|Pred-Romanska]] | heritage_designation = | facade_direction= | groundbreaking = 774 | year_completed= 783 | diocese = [[Škofija Oviedo|Oviedo]] | construction_cost= | specifications= | capacity= | length= 8 m | width= 5,5 m | width_nave= | height_max= | materials= }} '''Cerkev svetega Janeza Apostola in Evangelista''' ({{lang-es|Iglesia de San Juan Apóstol y Evangelista de Santianes de Pravia}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Ilesia de San Xuan Apóstol y Evanxelista de Santianes'') iz Santianes de Pravia je krščanska cerkev iz 8. stoletja, ki se nahaja v župniji Santianes v [[Asturija|asturijskem]] občini [[Pravia]] v severni [[Španija|Španiji]]. Cerkev je bila zgrajena v 8. stoletju na pobudo [[Silo Asturijski|kralja Sila Asturijskega]] in njegove žene Adosinde<ref>{{Navedi knjigo|last=Arias Páramo|first=Lorenzo|title=Enciclopedia del Prerrománico en Asturias|url=|year=2007|publisher=Fundación Santa María la Real|isbn=978-84-89483-29-3|page=377}}</ref>, kot je navedeno na temeljnem kamnu cerkve, in je morala biti zgrajena med letoma 774 in 783. Kralj Asturije [[Silo Asturijski|Silo]] je je svoj kraljevski dvor preselil iz Cangas de Onís v Pravio. Tam je bilo križišče več rimskih cest, vključno s tisto, ki je vodila v [[Astorga, Španija|Asturica Augusta]] ([[Astorga, Španija|Astorga]]), kar je olajšalo dobro komunikacijo v kraljevstvu''.'' Velja za najstarejšo cerkev v Asturiji in je bila del dvornega kompleksa, ki je vključeval tudi kraljevo palačo, ki je danes popolnoma izginila in je bila zgrajena v bližini cerkve, verjetno na mestu starejše zgradbe. Velja za enega najzgodnejših primerov tako imenovane asturijske predromanske ali asturijske umetnosti. Cerkev je bila prizorišče razprave med Beatom iz Liébane in [[Elipando Toledski|Elipandom iz Toleda]] o [[Adopcionizem|adopcionistični]] razlagi Kristusove božanskosti. V cerkvi Sveatega Janeza so bili po takratnih kronikah pokopani [[Silo Asturijski|asturijski kralj Silo]], njegova žena, kraljica Adosinda, in asturijski kralj Mavregat. Ob cerkvi je od julija 2007 odprt muzej Santianes de Pravia. == Arhitektura in morfologija == [[Slika:Planta_santianes.JPG|sličica|Načrt templja]] Glede vse asturijske arhitekturne dejavnosti v 8. stoletju se je ohranil le tloris in strukturni ostanki te cerkve. Stavba je v prvotnem stanju ostala do 16. stoletja. Cerkev je v naslednjih dveh stoletjih, začela doživljati različne preobrazbe in spremembe. Te spremembe so cerkev temeljito reformirale. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela obnova in prenova templja, da bi ga vrnili v prvotno obliko. Ta dela, ki jih je vodil [[José Menéndez Pidal|José Menéndez Pidal,]] so privedla do odkritja originalnih elementov in cerkvi povrnila prvotni videz. Poleg tega je na podlagi arheoloških najdb videti, da je bila palača zgrajena z uporabo starejše strukture iz rimskega obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|last=Arias Páramo|first=Lorenzo|title=Enciclopedia del Prerrománico en Asturias|url=|year=2007|publisher=Fundación Santa María la Real|isbn=978-84-89483-29-3|page=378}}</ref> Tempelj je imel tri [[Cerkvena ladja|ladje]]: osrednja ladja je bila dolga 8 metrov in široka 5,5 metra, stranski ladji pa 2,5 metra, ločeni s [[Polkrožni lok|polkrožnimi opečnimi loki]], ki so se opirali na kvadratne [[Slop|stebre]]. Osrednja ladja je bila širša od obeh stranskih ladij. Ladje so tvorile pravokotno strukturo z odprtim [[Narteks|narteksom]] na zahodnem koncu, ki je bil kasneje preurejen v kraljevi panteon, kjer so po izročilu [[Grob|pokopali]] trupla Sila in Adosinde. Panteon je imel majhno leseno galerijo, ki je zdaj spremenjena. Ima tudi 4,5 metra širok transept, ki v tlorisu ni viden, čeprav je viden od zunaj. Loki imajo mešano zidarsko gradnjo, na začetku lomljence, v osrednjem delu pa opeko. Prvotni [[Križni kvadrat|križ]], ki je danes izgubljen, je bil sestavljen iz triladijske arkade, ki se je povezovala z arkado osrednje ladje. [[Transept|Prečna ladja]], ki so jo podpirali križni stebri, se je odpirala v tri pravokotne [[Kapela|kapele]]. [[Apsida]] je bila polkrožna, dvignjena na notranji strani, s pravokotnimi stenami na zunanji strani. Zaradi kasnejših prenov je bila prvotna polkrožna apsida nadomeščena z apsido z ravnim koncem in obokanim stropom. Na vsaki strani sta bili zgrajeni dve zakristiji, od katerih se ena danes uporablja kot arheološko skladišče. Osrednja in stranske ladje so ostale od prvotne konstrukcije. Portik in kraljeva tribuna, ki sta videti starodavna, sta sodobni rekonstrukciji. Telo cerkve je bilo prekrito z [[Les|lesom]], [[Apsida|apside]] pa z [[Banjast obok|banjastimi oboki]]. Zunanje stene stranskih ladij so ohranile originalne dele z nekaj majhnimi okni v obliki podkve. Vse to spominja na prvo gradbeno obdobje cerkve. Teh značilnosti se niso več pojavile v nobeni drugi asturijski stavbi visokega srednjega veka. Okna, ki so se danes ohranila, kažejo, da so bila oblikovana z enojnimi in dvojnimi [[Podkvasti lok|podkvastimi loki]]. Med vsemi okni je izstopalo tisto v apsidi. To okno je bilo sestavljeno iz trojnega podkvastega loka, skrbno izdelanega, kar dokazujejo fragmenti, najdeni in shranjeni v predromanskem muzeju v Santianesu. Na tem oknu najdemo tudi napis ustanovne posvetitve cerkve, ki se po popolni rekonstrukciji besedila glasi: {{Citatni blok|ESTA SANTA CASA SE MANTIENE FIRME EN HONOR DE SAN JUAN APOSTOL Y EVANGELISTA}} Značilnosti rastlin in okrasnih motivov kažejo sled pozne rimske tradicije, ki je bolj povezana z zgodnjekrščanskimi primeri kot s templji iz druge polovice 7. stoletja. Raziskovalcem še vedno ni jasno ali je takšna dediščina posledica lokalnega substrata ali zunanje kontaminacije. == Kraljeve grobnice in epigrafija == [[Slika:Tumba_Adosinda_y_Rey_Silo_-_1.jpg|sličica|Grobnica kralja [[Silo Asturijski|Sila]] in njegove žene, kraljice Adosinde]] Po mnenju različnih avtorjev so bili v cerkvi Svetega Janeza (Huana) v Santianes de Pravia pokopani trije člani asturijske kraljeve družine: * [[Silo Asturijski]] (?-783); [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]. * Adosinda, kraljica soproga Asturije in žena prvega. Bila je hči [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I. Katoliškega]], [[Seznam asturijskih monarhov|kralja Asturije]], in kraljice Ermesinde. * Mavregat Asturijski (?-789). [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]. Bil je biološki sin kralja [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I. Katoliškega]] in muslimanske sužnje Sisalde. Po njegovi smrti so truplo kralja [[Silo Asturijski|Sila]] pokopali v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia, ki jo je dal postaviti asturijski monarh in v kateri je še vedno ohranjena grobnica, v kateri naj bi počivali posmrtni ostanki kralja in njegove žene, kraljice Adosinde, ki je bila pokopana v istem templju, čeprav je mojster kustodij ne glede na zgoraj navedeno poudaril, da so bili posmrtni ostanki kralja Sila preneseni v samostan Svetega Janeza v las Dueñas v mestu [[Oviedo]] in da se za glavnim oltarjem cerkve omenjenega samostana nahaja grobnica asturijskega monarha. Truplo asturijskega kralja Mavregata je bilo prav tako pokopano v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia v preprosti grobnici.<ref>{{Navedi knjigo|last=Del Arco y Garay|first=Ricardo|authorlink=Ricardo del Arco y Garay|publisher=|editor-last=Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas|title=Sepulcros de la Casa Real de Castilla|url=|edition=|year=1954|location=Madrid|isbn=|pages=134|chapter=X|quote=}}</ref> Zgodovinar Tirso de Avilés y Hevia je zapisal, da je bil na grobnici kralja Mavregata vklesan naslednji epitaf: {{Citatni blok|Hic iacet in Pravia qui pravus fuit|Prevod José María Solé<ref> | apellidos = Solé | nombre = José María | enlaceautor = José María Solé | editorial = La Esfera de los Libros S.L. | título = Apodos de los reyes de España | edición = 1.ª | año = 2007 | isbn = 84-9734-593-2 | páginas = 26}}</ref>}} Kar zadeva epigrafijo, je pomemben napis posvečen [[Janez Evangelist|svetemu Janezu Evangelistu]], zavetniku cerkve, in še en napis, povezan z darilom cerkve. {{Citatni blok|In honore Io[a]nnis apos[to]li eva[n]/ge[listae haec d]omus sct[a co]nsistit|Prevod IMA 177.}} == Krstilnica == [[Slika:Baptisterio_-_2.jpg|sličica|Slika krstilnice, odkrite med obnovitvenimi deli templja]] Izkopavanja in restavratorska dela na cerkvi, ki jih je izvedel [[José Menéndez Pidal y Álvarez|José Menéndez Pidal y Álvarez,]] so obnovila njen prvotni tlak. Pri tem se je razkrilo, da ni bil položen v pravilnem vzorcu, temveč prilagojen terenu. Odkrili so tudi krstilnico, ki se nahaja v jugozahodnem kotu cerkve in je bila prej skrita. Velja za najstarejšo in edino ohranjeno v [[Asturija|Asturiji]]. Krstni bazen meri 56,5 [[Centimeter|cm]] v širino in 61,5 cm v globino cm dolg in 26,5 cm. == Pohištvo in dekorativni elementi == Oltar in prezbiterij, ki sta trenutno razstavljena v cerkvi, sta kopiji originalov, ki jih je Fortunato de Selgas preselil na posestvo Quinta de los Selgas v El Pitu (Cudillero) in jih do leta 2008 hranil v [[Kripta|kripti]] sosednje cerkve Jezusa iz Nazareta, nato pa so jih preselili v sobo znotraj palače oziroma posestva Selgas. Oltar je najstarejši v [[Španija|Španiji]]. Med ostanki izstopa plošča, okrašena z reliefom stolpaste zgradbe, kjer je mogoče opaziti uporabo klesanega zidu (vrsta zidu, sestavljenega iz slojev velikih, izklesanih kamnov). == Zgodnjesrednjeveška nekropola == Med izkopavanji, opravljenimi leta 1988, so v severni zakristiji templja odkrili ostanke srednjeveške nekropole. == Galerija slik == <gallery mode="packed" caption="Zunanji pogled"> Slika:Santianes_de_Pravia_-_08.jpg|Cerkev v Santianesu. Slika:Iglesia_prerromancia_Santianes_de_Pravia_S.VIII_con_nieve.jpg| Cerkev prekrita s snegom Slika:Espadaña_de_Santianes_de_Pravia_-_1.jpg|Zvon je bil dodan v 18. stoletju in odstranjen po obnovi Slika:Santianes_de_Pravia.jpg|Zunanji pogled Slika:Santianes_de_Pravia_-_10.jpg|Vhodni portik v cerkev </gallery><gallery mode="packed" caption="Notranji pogledi"> Slika:Santianes_de_Pravia_-_02.jpg|Notranji pogled Slika:Interior_santianes.JPG|Notranjost templja Slika:Santianes_de_Pravia_-_14.jpg|Notranjost cerkve Slika:Santianes_de_Pravia_-_11.jpg|Vhodni portik, kjer se je nahajal kraljevi panteon </gallery><gallery mode="packed" caption="Podrobnosti"> Slika:Ventana_prerrománica_-_02.jpg|Predromansko okno z dvojnim podkvastim lokom Slika:Ventana_prerrománica_-_07.jpg|Preprosto predromansko podkvasto obokano okno Slika:Santianes_de_Pravia_-_15.jpg|Podrobnosti stolpca Slika:Silo_princeps_fecit.JPG|Silo princeps fecit, kopija nagrobnika ob ustanovitvi Slika:Altar_-_3.jpg|Kopija originalnega oltarja </gallery> == Glej tudi == * Kralj Silojev labirintni kamen * Muzej Santianes (Pravia) == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Del Arco y Garay|first=Ricardo|authorlink=Ricardo del Arco y Garay|publisher=|editor-last=Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas.|title=Sepulcros de la Casa Real de Castilla|url=|edition=|year=1954|location=Madrid|pages=|chapter=|quote=}} * Lorenzo Arias Páramo. ''Enciclopedia del Prerrománico en Asturias''. Aguilar de Campoo (Palencia): Fundación Santa María la Real, Centro de Estudios del Románico, 2007. ISBN: 978848948329. * César García de Castro Valdés. ''Arte Prerrománico en Asturias''. Oviedo: Nobel, 2004. ISBN: 8484591816. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Church of Santianes de Pravia}} [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Santianes de Pravia]] qkqjk869cfve2v0gtv190heovwxphj6 0 602230 6682922 6682860 2026-05-30T12:29:04Z Ihana Aneta 242446 6682922 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=150px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] 1l6afv8fmt36j9lra1lczflcw84uszh 6682923 6682922 2026-05-30T12:36:47Z Ihana Aneta 242446 6682923 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=140px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] a76pqrf74pur0kxqtggayuc2lvvyb8x 6682926 6682923 2026-05-30T12:45:37Z Ihana Aneta 242446 6682926 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=140px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in [[Ameriška domovina|Ameriško domovino]]. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] 12w8914qt42ua594v4mitejqn9pv8jl 6682927 6682926 2026-05-30T12:47:25Z Ihana Aneta 242446 6682927 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=140px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časopisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo materjo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in [[Ameriška domovina|Ameriško domovino]].<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja 58725475 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/advanced?ar=58725475&db=cobib&mat=allmaterials&no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] 20dnb9w4j62vptn9d2c1sri1ll6u6vp 6683148 6682927 2026-05-30T21:40:55Z Ihana Aneta 242446 6683148 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=140px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časopisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo materjo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]], slikarka Estelle Zorman McGuckin in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in [[Ameriška domovina|Ameriško domovino]].<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja 58725475 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/advanced?ar=58725475&db=cobib&mat=allmaterials&no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] br9k6qewj2odg8ejsg5kfkcgdai9ddh 0 602730 6683133 6682571 2026-05-30T20:38:20Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč */ 6683133 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] qsl2cls3z0s3b3hgq4bxnzuzhkl8ar2 6683138 6683133 2026-05-30T20:53:30Z Stebunik 55592 /* Demonstracije 9. marca */ 6683138 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] cqouxds5rinj5ovbveqsk5p0spoffa7 828 603031 6682948 6679307 2026-05-30T13:51:41Z Pinky sl 2932 sl 6682948 Scribunto text/plain local p = {} local function trim(s) return s:match('^%s*(.-)%s*$') end local function isnotempty(s) return s and s:match('%S') end function p.check(frame) local args = frame.args local pargs = frame:getParent().args local checknested = isnotempty(args['nested']) local delimiter = isnotempty(args['delimiter']) and args['delimiter'] or ';' local argpairs = {} for k, v in pairs(args) do if type(k) == 'number' then local plist = mw.text.split(v, delimiter) local pfound = {} local count = 0 for ii, vv in ipairs(plist) do vv = trim(vv) if checknested and pargs[vv] or isnotempty(pargs[vv]) then count = count + 1 table.insert(pfound, vv) end end if count > 1 then table.insert(argpairs, pfound) end end end local warnmsg = {} local res = '' local cat = '' if args['cat'] and mw.ustring.match(args['cat'],'^[Kk][Aa][Tt][Ee][Gg][Oo][Rr][Ii][Jj][Aa]:') then cat = args['cat'] end local template = args['template'] and ' in ' .. args['template'] or '' if #argpairs > 0 then for i, v in ipairs( argpairs ) do table.insert( warnmsg, mw.ustring.format( 'Uporaba več kot enega izmed sledečih parametrov%s: <code>%s</code>.', template, table.concat(v, '</code>, <code>') ) ) if cat ~= '' then res = res .. '[[' .. cat .. '|' .. (v[1] == '' and ' ' or '') .. v[1] .. ']]' end end end if #warnmsg > 0 then res = require('Module:If preview')._warning({ table.concat(warnmsg, '<br>') }) .. res end return res end return p 47y4hh2njcv90xoqg7pmvl6xviepj9b 0 603217 6683159 6682888 2026-05-30T22:38:35Z SirFranzPaul 189873 6683159 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = župnik | honorific-prefix = | name = Franc Ornik | honorific-suffix = | title = [[župnik]] župnij [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] in [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol Pri Hrastniku]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | see = | appointed = 2000 (Dol pri Hrastniku)<br>2017 (Hrastnik) | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Marijan Veternik]] (Dol pri Hrastniku)<br>[[Marko Tostovršnik]] (Hrastnik) | successor = [[Rok Metličar]] <small>(začasni župnijski upravitelj do avgusta 2022)</small><ref>Ožir, Š. (2022)</ref><br>[[Matej Dečman]] | opposed = | other_post = župnijski upravitelj in župnik [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]] | ordination = 1980 | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[Rimskokatoliška Cerkev]] | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]] }} '''Franc Ornik''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[30. december]] [[1953]], [[Spodnji Gasteraj]], † [[16. december]] [[2021]], [[Dol pri Hrastniku]]. == Življenje == Franc Ornik se je rodil 30. decembra 1953 v [[Spodnji Gasteraj|Spodnjem Gasteraju]] v [[Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Župniji Sv. Jurij v Slovenskih goricah]].<ref name=":0" /><ref name=":1">Matjaž, M. (2021)</ref> Mašniško posvečenje je prejel leta 1980 v [[Maribor]]u.<ref name=":0" /> Prva tri leta duhovništva je bil kaplan v [[Župnija Brestanica|Brestanici]].<ref name=":1" /> Nato je bil tri leta kaplan pri [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Juriju ob Ščavnici]].<ref name=":1" /> Leta 1986 je postal župnijski upravitelj [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]], pozneje pa tam župnik do leta 2000, ko je prevzel [[Župnija Dol pri Hrastniku|Župnijo Dol pri Hrastniku]] in 17 let kasneje prevzel v soupravo še [[Župnija Hrastnik|Župnijo Hrastnik]].<ref name=":1" /> === Prenavljanje cerkva === Ornik je načeloval več projektom obnov slovenskih cerkva.<ref name=":1" /><ref name=":7">Moljk, F. (2020)</ref> ==== Cerkev Karmelske Matere Božje v Dragi ==== [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Draga|Cerkev Karmelske Matere Božje v Dragi]] ([[Občina Hrastnik]]) je dolga leta služila svojemu namenu in je bila tudi cilj romarske poti, dokler ni utonila v pozabo za več let.<ref name=":5">Plahuta, M. (2017)</ref> Zgradbo je zapuščenost močno zaznamovala: streha je puščala, vrh zvonika se je nevarno pobesil, v orgelski piščali so se ugnezdile kune, dragocen Križev pot je bil izpostavljen vlagi.<ref name=":5" /> Občina Hrastnik cerkve kljub vsemu ni povsem pozabila in jo je leta 2006 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena.<ref name=":5" /> Okoliški prebivalci so si začeli prizadevati, da bi jo rešili pred propadanjem in bi lahko zopet služila svojemu namenu.<ref name=":5" /> Leta 2016 je hrastniško župnijo prevzel Ornik in kmalu pričel najprej z deli čiščenja notranjosti in okolice cerkve.<ref name=":3">Hild, M. (2024)</ref> Konec junija 2017 je stopil na občino in tam dobil polno podporo pri projektu obnove cerkve.<ref name=":5" /><ref name=":3" /><ref name=":8">KE (2017)</ref> Projekt je hitro stekel: cerkev je bila očiščena, odstranili so povešeno konico zvonika, porezali so debelo bršljanasto oblogo po zunanjih zidovih. 16. julija, na praznik [[Karmelska Mati Božja|Karmelske Matere Božje]], je bila po dolgih letih ponovno darovana sveta maša.<ref name=":5" /> Maševali so celjski škof [[Stanislav Lipovšek]], dekan in župnik iz [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartna ob Paki]] [[Ivan Napret]], dekan in župnik [[Rok Metličar]] iz [[Župnija Laško|Laškega]], [[Župnija Trbovlje|trboveljski župnik]] [[Tomaž Šojč]] ter Ornik.<ref name=":5" /> Po maši je sledilo ljudsko slavje, ki ga je popestrila [[Rudarska godba Hrastnik]], članice Društva kmečkih žena in deklet pa so poskrbele za hrano in pijačo.<ref name=":5" /> Po prvem koraku je bilo potrebno zamenjati streho na zvoniku in cerkveni ladji, restavrirati notranjost, ometati notranje zidove, izdelati drenažo in toplozračno kineto, zunanjo fasado in napeljati elektriko, pred tem pa je bilo potrebno dobiti soglasje Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine Celje.<ref name=":5" /> Ornik je pri tem imel veliko dela s papirologijo pri prijavljanju na različne druge razpise.<ref name=":5" /> Nadalje so obnovili omete, izvedli fasaderska dela, zamenjali strešno kritino z vsemi potrebnimi kleparskimi deli, strelovodom in uredili odvodnjavanje ob temeljih objekta.<ref name=":3" /> Zaključna dela je ob godu Karmelske Matere Božje 18. julija 2021 blagoslovil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, prenove pa je bila potrebna še notranjost.<ref name=":3" /> === Spomin žrtev povojnih pobojev === Maševal je tudi ob vsakoletnih komemoracijah žrtev povojnih pobojev na [[Stari Hrastnik|Starem Hrastniku]].<ref name=":2">Gošte, I. (2018)</ref><ref name=":4">Urednik NSZ (2021)</ref> Na komemoraciji 17. junija 2020 je med mašo tudi sam spregovoril nekaj besed o povojnem dogajanju.<ref name=":2" /> === Bolezen in smrt === V zadnjih letih življenja je Ornik resno zbolel, vendar je z delom nadaljeval.<ref name=":1" /> 6. novembra 2021 je ob 90-letnici [[Martina Orožen|Martine Orožen]] daroval sveto mašo v [[Cerkev sv. Štefana, Turje|cerkvi sv. Štefana v Turju]] skupaj s celjskim škofom [[Maksimilijan Matjaž|Maksimilijanom Matjažem]], s katerim je daroval mašo prvič in zadnjič, in Rokom Metličarjem.<ref name=":6">Herek, B. (2021), str. 5</ref><ref name=":1" /> Ornik je v isti cerkvi redno maševal opolnoči na [[silvestrovo]].<ref>Medved, D. (2014)</ref> Do zadnjega je pri zavesti spremljal in usklajeval potek svetih maš.<ref name=":1" /> Z zadnjimi močmi je daroval mašni daritvi v nedeljo 14. novembra pred praznikom [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]].<ref name=":1" /> Mnogi župljani so čutili, da se poslavlja, ko jih je nagovoril: »Dragi moji, bliža se onemoglost, bliža se konec cerkvenega leta. Človek mora delati obračun. Tudi sami to delamo, da lahko vidimo, kje je in kolikšna je naša ljubezen. Pa tudi, koliko smo zgrešili ali zagrešili.«<ref name=":1" /> V zadnjih tednih življenja mu je pri delu pomagal dekan Rok Metličar. Franc Ornik je umrl 16. decembra 2021 na Dolu pri Hrastniku.<ref name=":0">Škofija Celje (2021)</ref> Naslednjega dne so se s sveto mašo ob 20. uri od njega poslovili soduhovniki, pogrebna maša, do katere je truplo počivalo v [[Cerkev sv. Jakoba, Dol pri Hrastniku|dolski župnijski cerkvi]], pa se je vršila dan kasneje, v soboto 18. decembra ob 12. uri, pogreb pa na tamkajšnjem pokopališču uro kasneje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Celjski škof Maksimilijan Matjaž je pogrebni govor zaključil z Ornikovo osebno molitvijo:<ref name=":1" /> {{Citatni blok|text=Bog! Tisti dan, ko me boš poklical »Pridi!«, bom prišel k Tebi. K Tebi, ki sem te v tem življenju videl milijonkrat zablisniti kakor sončne žarke na morski gladini, po hribih in gorah, zjutraj in zvečer. Prišel bom z vsemi solzami, ki sem jih pretočil. Prišel bom s spomini na pogovore z ljudmi; na soočanja z vprašanji, ki niso dopuščala odgovora. Prišel bom in rekel samo to: »TI, TUKAJ SEM!«}} Za upravitelja obeh župnij je bil začasno postavljen Metličar, avgusta naslednjega leta pa sta župniji prešli v soupravo trboveljskega župnika, katerega mesto je zasedel [[Matej Dečman]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{Navedi splet|url=https://skofija-celje.si/umrl-je-duhovnik-fran-ornik/|title=Umrl je duhovnik Franc Ornik|date=2021-12-16|accessdate=2026-05-24|website=Škofija Celje}} * {{Navedi splet|url=https://skofija-celje.si/skofova-beseda-na-pogrebu-duhovnika-franca-ornika/|title=Škofova beseda na pogrebu duhovnika Franca Ornika, 18.12.2021|date=2021-12-18|accessdate=2026-05-24|website=Škofija Celje|last=Matjaž|first=Maksimilijan}} * {{Navedi splet|url=https://svet24.si/lokalno/osrednja/novice/kronika/eni-odhajajo-drugi-prihajajo-boste-novega-zupnika-dobili-tudi-vi-1435821|title=Eni odhajajo, drugi prihajajo. Boste novega župnika dobili tudi vi?|date=2022-08-15|accessdate=2026-05-24|website=Svet24|last=Ožir|first=Špela}} * {{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/video-povojno-morisce-stari-hrastnik-645655|title=(VIDEO) Povojno morišče Stari Hrastnik: Tisti, ki so morili, so dobro prikrili sledi|date=2018-06-23|accessdate=2026-05-14|last=Gošte|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/obvestila/stari-hrastnik-2021/|title=Stari Hrastnik 2021|date=2021-06-15|accessdate=2026-05-24|website=Nova Slovenska zaveza|publisher=Urednik NSZ|first=}} * {{Navedi splet|url=https://savus.si/ugriznili-so-v-prenovo/|title=Ugriznili so v prenovo|date=2017-08-19|accessdate=2026-05-24|website=Savus|last=Milko|first=Plahuta}} * {{Navedi novice|title=Vse to oživi, ko se vrnem v Turje|url=https://hrastov-list.si/image/HrastovList_zasplet-36.pdf#page=4|last=Herek|first=Boža|newspaper=Hrastov list|accessdate=2026-05-24|pages=2-5|location=Občina Hrastnik}} * {{Navedi splet|url=https://www.hrastnik.si/obvestila/aktualno/spoznavanje-obronkov-hrastnika-s-tic-em-1464.html|title=Spoznavanje obronkov Hrastnika s TIC-em|date=2020-09-10|accessdate=2026-05-24|website=Občina Hrastnik|last=Moljk|first=Fani}} * {{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slikovito-turje-varuje-sv-stefan|title=Slikovito Turje varuje sv. Štefan|date=2014-03-23|accessdate=2026-05-24|website=Slovenske novice|last=Medved|first=Drago}} * {{Navedi splet|url=https://svet24.si/lokalno/osrednja/novice/slovenija/cerkev-v-dragi-cakajo-boljsi-casi-527855|title=Cerkev v Dragi čakajo boljši časi|date=2017-08-09|accessdate=2026-05-24|website=Svet24|publisher=KE}} {{DEFAULTSORT:Ornik, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Župnija Brestanica]] [[Kategorija:Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici]] [[Kategorija:Župnija Pišece]] [[Kategorija:Župnija Dol pri Hrastniku]] [[Kategorija:Župnija Hrastnik]] 70j3crf5ncrc2w130hezci5xx2efnvd 0 603300 6682943 6682861 2026-05-30T13:42:30Z Stebunik 55592 /* Mladost in izobrazba */ 6682943 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil sin častnika črnogorske vojske Vasa Boškovića, ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 3ifotnn6y9p3o59j3telrjbrloyhxe3 6682947 6682943 2026-05-30T13:48:02Z Stebunik 55592 /* Mladost in izobrazba */ 6682947 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vasa Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] i7mz911cwusnucgz8o86l8gkf2op5qw 6682949 6682947 2026-05-30T13:51:52Z Stebunik 55592 /* Mladost in izobrazba */ 6682949 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] t569b4p7riwqvct45to4gn996hhvfit 6682955 6682949 2026-05-30T13:55:51Z Stebunik 55592 /* Mladost in izobrazba */ 6682955 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] b63kmga9qcc36o77zckr9wp9h77ia93 6682961 6682955 2026-05-30T13:58:45Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6682961 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] e0qzzdhik2uz5dh2gfigpa8pc0t82p8 6682966 6682961 2026-05-30T14:01:40Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6682966 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 8voms6n2ai305rfvo7tlxyy80oolulg 6683070 6682966 2026-05-30T16:52:57Z Stebunik 55592 /* Spleti */ 6683070 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] sjrdhjhb0f624jvi5lnigymklsy5us2 6683073 6683070 2026-05-30T16:56:27Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6683073 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] hxdz7s9yk8gt8g1z34z30v2a37rk8fe 6683086 6683073 2026-05-30T17:26:57Z Stebunik 55592 /* Spleti */ 6683086 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] gvohat351iwac751z8vrlvhduzf3hqj 6683104 6683086 2026-05-30T18:26:40Z Stebunik 55592 /* Spleti */ 6683104 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] fkhzuwt281ygxklh5br9v3367j0ywah 6683113 6683104 2026-05-30T18:58:39Z Stebunik 55592 /* Med razpadanjem Jugoslavije */ 6683113 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] o3pt1w1brt8v6m2jvmt7e8eykwc8z9m 6683118 6683113 2026-05-30T19:33:41Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6683118 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mirjana Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] i811rxsad3f359zsb22empvxlptdgxi 6683131 6683118 2026-05-30T20:34:31Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6683131 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mirjana Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] oqckapz3ulbirnztb5bfpksfnn44flx 6683142 6683131 2026-05-30T21:03:20Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6683142 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mirjana Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] o3dcplafsiotjxx1wtzxjz2ytmn53fi 6683143 6683142 2026-05-30T21:23:11Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6683143 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 0gib3g60idfvsx6bi31q5wj1phlgu6l 6683144 6683143 2026-05-30T21:26:09Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6683144 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] eejuyse8rrvx20z7ie0gcoy055or1ws 6683145 6683144 2026-05-30T21:28:01Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6683145 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] r2nb4588y0jtclo1pvjp9se4fw609dx 6683146 6683145 2026-05-30T21:29:18Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6683146 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 8fax0yf3agb8me9pqphocblcqz3h47e 6683149 6683146 2026-05-30T21:41:24Z Stebunik 55592 /* Politična stališča */ 6683149 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 5wgpd1w1l6x1f5cv8b5a93buetlt0rc 6683152 6683149 2026-05-30T21:43:05Z Stebunik 55592 /* Politična stališča */ 6683152 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] mny1k96hlwv6aj03enr4m4tsv1szo53 6683155 6683152 2026-05-30T22:07:07Z Stebunik 55592 /* Politična stališča */ 6683155 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo agresorji,<br>prodajamo patriotizem" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] i4ryzy30m7u40107djeeol9p4eixxtu 6683158 6683155 2026-05-30T22:21:21Z Stebunik 55592 /* Obsodba vojnega hujskaštva */ 6683158 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 4dag0hnjanqk29fkoi1myv5l2o0hy93 6683171 6683158 2026-05-31T05:05:36Z Stebunik 55592 /* Obsodba vojnega hujskaštva */ 6683171 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 8im574zh51vh9i7jmriwecnfuiq9et6 6683173 6683171 2026-05-31T05:15:13Z Stebunik 55592 6683173 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] gc4lz8dtgrtwtniwhn2du1avcibs02u 6683174 6683173 2026-05-31T05:18:10Z Stebunik 55592 /* Živjenjepis */ 6683174 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 0w0anfurjkwu6bedey3t6tyk12mxkkx 6683175 6683174 2026-05-31T05:22:31Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6683175 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] lqaev4agusvc4rgjde6mhbehskpalc7 6683176 6683175 2026-05-31T05:27:05Z Stebunik 55592 /* "Močna žena""Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s) */ 6683176 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 0keuvcqlg7a43pz5rczj7naak3mg5uf 6683177 6683176 2026-05-31T05:28:36Z Stebunik 55592 /* "Močna žena""Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s) */ 6683177 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] jfsnevyz4qisf294w39lj7fsv04f395 6683179 6683177 2026-05-31T05:39:30Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6683179 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki bili zaradi preprodajanja na "placu" zaprti, ni bila več [[moralno-politična neoporečnost|moralno-politično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] byhnebl2aoylzbphmevvq8ln8f772u5 6683189 6683179 2026-05-31T07:02:12Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6683189 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralno-politična neoporečnost|moralno-politično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] ekdncf08y0mr0m591vatykb0t5ymkf0 6683190 6683189 2026-05-31T07:09:59Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6683190 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralno-politična neoporečnost|moralno-politično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] g1y8xyx7gj41zdna5hoqug01q4qdmf3 6683193 6683190 2026-05-31T07:14:37Z Stebunik 55592 /* Med razpadanjem Jugoslavije */ 6683193 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralno-politična neoporečnost|moralno-politično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] lqo9atvyhl3g9n9qfqdhh1pyrhwq3sa 6683235 6683193 2026-05-31T09:43:03Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6683235 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralno-politična neoporečnost|moralno-politično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 2ed9yzukq2xm6uhvqm8rzdybhf6ztmy 6683238 6683235 2026-05-31T09:49:12Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6683238 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi lepe plače in vestnega dela je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] oiapthk4dihu4si7bpvcxwo0u5aaxr2 6683240 6683238 2026-05-31T09:57:04Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6683240 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi dobrega zaslužka si je finančno dobro opomogla.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] bz5wl6drvxo0tsz4l1oji2ky34vekdg 6683257 6683240 2026-05-31T11:03:30Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6683257 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi dobrega zaslužka si je finančno dobro opomogla.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] qbpsm8te55x3t47vwrc5axca78ydalt 6683264 6683257 2026-05-31T11:13:02Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6683264 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] doegi3yly00f2e3n8875xmfkfihhmz6 6683266 6683264 2026-05-31T11:15:00Z Stebunik 55592 /* "Močna žena""Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s) */ 6683266 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Haag|haaški]] [[tožilec|tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 9wwavzd814hmt9jeeymtybd76uigbc6 6683270 6683266 2026-05-31T11:19:40Z Stebunik 55592 /* Obsodba vojnega hujskaštva */ 6683270 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] fusbkhlxw6jq32l15ysszkxmwpcmil9 6683271 6683270 2026-05-31T11:21:15Z Stebunik 55592 /* Več hkratnih poklicev */ 6683271 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] b36pnq37r4xd13na4xa6p2c0rdis4se 6683272 6683271 2026-05-31T11:22:29Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6683272 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 3hb56i994nw28utkh4o0a3vau112444 6683273 6683272 2026-05-31T11:24:58Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6683273 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije"; za primerjavo se je njena plača gibala nekako v višini plače poslancev [[Robert Golob|Golobove vlade]].<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] aj8mtoojmcebdw4uiec81pk207ydwlv 0 603354 6683002 6682883 2026-05-30T15:03:56Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6683002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | image_name = Ada-Kaleh.jpg | image_caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | area_km2 = 0,875 | length_km = 1,75 | width_km = 0,5 | coastline_km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline_footnotes = | elevation_m = 59 | elevation_footnotes = | highest_mount = | Country_heading = | country = Romunija | country_admin_divisions_title = Okraj | country_admin_divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | ethnic_groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Romunije]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Rečni otoki]] [[Kategorija:Nekdanji otoki]] dfonzq259ou2zzt4x0frjm7nywstw7w 0 603390 6682924 6682846 2026-05-30T12:37:37Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Strnad | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[jazz]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[1987]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Na Konservatoriju za glasbo v Celovcu je končala študij [[Glasbena pedagogika|glasbene pedagogike]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/NINA_STRNAD__BIG_BAND_RTV_SLOVENIJA_DIRIGENT_LENART_KRECIC_TRENUTKI_Z_JOZETOm_PRIVSKOM_3/|title=Nina Strnad|accessdate=30. 5. 2026|website=www.zkp.rtvslo.si}}</ref> == Glasbena kariera == Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Zmagala je Nina Pušlar. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-zdruzila-moci-z-vrhunskimi-glasbeniki.html|title=Nina Strnad združila moči z vrhunskimi glasbeniki|date=23. 3. 2026|accessdate=30. 5. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> Leta 2016 je izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' z izbranimi skladbami šestih avtorjev. Pogosto sodeluje z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter je stalna gostja festivalov, koncertnih ciklusov in prireditev, ki se posvečajo zlatim letom [[Slovenska popevka|slovenske popevke]].<ref name=":0" /> == Zasebno življenje == Njen oče, [[Tone Strnad]], je ustanovitelj slovenskega farmacevtskega podjetja [[Medis]]. Ima dve sestri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/manager/kako-dalec-padejo-jabolka-od-drevesa/a/8350527|title=Kako daleč padejo jabolka od drevesa|date=6. 11. 2013|accessdate=30. 5. 2026|website=www.finance.si}}</ref> Živi s partnerjem in ima dva otroka.<ref name=":1" /> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] 6m8shc3yyv6ro2av9m4ti581364mfav 0 603397 6682913 6682901 2026-05-30T12:17:26Z Doncsecz~slwiki 9581 /* */ Druga županja 6682913 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Allande / Ayande | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Allande|italics=no}}<br />{{native name|ast|Ayande|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = PA120077-Pola de Allande.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Allande.svg | image_shield = Escudo de Allande.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Allande | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = María Victoria López Villamarzo | area_magnitude = | area_total_km2 = 342,24 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1506 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|36|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1416 | website = https://www.allande.es/ | footnotes = }} '''Allande''' ([[asturijščina|asturijsko]] in [[eonavščina|eonavsko]] ''Ayande'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]], blizu meje [[Galicija (Španija)|Galicije]]. Je 10 km zahodno od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Villayón]], na jugu na [[Cangas del Narcea]] in [[Ibias]], na zahodu na [[Illano]], [[Pesoz]], [[Grandas de Salime]] in [[Negueira de Muñiz]], na vzhodu pa na [[Tineo]]. Območje je večinoma naravovarstveno zaščiteno, ker se nahajajo tukaj stari gozdovi, kjer rastejo več sto let stare [[Tisa (rod)|tise]] in [[Hrast plutovec|hrastovi plutovci]]. == Zgodovina == Arheologi so odkrili sledi [[neolitik|neolitičnih]] skupnosti in ruševine megalitičnih kultur. Območje je bilo del t. i. [[Kultura Castro|kulture Castro]], ko so nastala stalna naselja, ki so bila ohranjena v [[bronasta doba|bronasti]] in [[železna doba|železni dobi]], dokler so jih osvojili [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. Rimljani so začeli izkop zlata. Kameni in zemlja, ki so bili izkopani iz rudnikov, še danes določajo podobo pokrajine. Po rimski oblasti so [[Svebi]] in [[Vizigoti]] obvladovali območje. Od 11. stoletja so različni samostani posedovali zemljišča okrog Allandeja. Kralj Kastilije Ferdinand IV. je večkrat uporabljal ta zemljišča kot sredstvo za barantanje, da bi odkupil zvestobo svojih podložnikov, čeprav so prebivalci Allandeja in njegove okolice ugovarjali proti kraljevemu izkoriščanju. Kljub temu so se zemljišča nenehno podajala med različnimi [[Španci|španskimi]] plemiči in ni bilo vedno zagotovljeno zastopstvo občine v asturijskem deželnem zboru. V novejših obdobjih niso bile večje spremembe in je bila občina zaostala poljedelska pokrajina, kjer so bila ohranjena stara [[fevdalizem|feudalna]] razmerja. V času [[španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]] so [[Francozi]] zasedli Allande in njegovo okolico. Po vojni se je kmalu razvijala železarska industrija. [[Španska državljanska vojna]] je komaj prizadevala Allande, ker so bili zelo redki spopadi v okolici. V 50. 20. stoletja zaradi gradnje akumulacijskega jezera v Salimeju se je več naselij izpraznilo. Veliko ljudi se je izselilo v večja mesta, druge [[Evropa|evropske]] države in [[Amerika|Ameriko]]. Danes je največji problem občine staranje prebivalstva. == Geografija == Allande leži na gorskem območju, kjer je veliko skal. Tukaj se nahaja več zaprtih gorskih verig v smeri iz severovzhoda proti jugozahodu. Ena mej občine je reka Navia. Tukaj so rokavi reke Oro: Cereza, Trabaces, Valledor in Carondio. Na gorah je podnebje soparno in hladno, medtem ko v dolinah zmerno. == Gospodarstvo == Danes poljedelstvo, ki je navadna gospodarska panoga, propada, zato upada obseg pašnikov in njiv. Allande in okolica sta ena najbolj nerazvitih regij Asturije. == Kultura == V lokalnih muzejih v Allandeju hranijo veliko spominov starih obdobij (kulture Castro, rimske oblasti in srednjega veka). Ima veliko cerkev kot cerkev Device Marije v Celónu ali cerkev Sv. Andraža v Poli de Allande. V 14. stoletju je bila zgrajena palača Cienfuegos. Drugi znamenitosti sta stolp San Emilliano in stolp Sv. Martina iz 16. stoletja. Leta 1907 je bila zgrajena mestna hiša v Poli v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Molina Salido |first=Juana |author-link= |year=2018 |title=From the Archaeological Record to Virtual Reconstruction : The Application of Information Technologies at an Iron Age Fortified Settlement (San Chuis Hillfort, Allande, Asturias, Spain) |location= |publisher=Archaeopress Publishing Limited |cobiss= |isbn=978-1784918750 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Allande}} * {{navedi novice| url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/allande |title=Allande |work=Turismo Asturias |date= |accessdate=30.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://facc.info/allande/ |title=Allande |work=Federación Asturiana de Concejos |date= |accessdate=30.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] achvf6nobj29se9i3ou7b27ody2n0ej 0 603400 6682914 2026-05-30T12:19:35Z Ljuba24b 92351 nov iz de wiki 6682914 wikitext text/x-wiki [[Slika:17-05-16-Graz Rathaus-aDSC 1282.jpg|thumb|Mestna hiša v mraku]] [[Slika:Graz - Rathaus2.jpg|thumb|Mestna hiša]] [[Slika:Graz Rathaus 4.jpg|thumb|Pogled na mestno hišo z grajskega griča]] [[Slika:16-07-06-Gemeinderatssitzungssaal-Graz-RR2 0131-0144.jpg|thumb|Sejna dvorana]] [[Slika:Conrad Kreuzer Rathaus.jpg|thumb|Stara mestna hiša, jeklorez avtorja Conrada Kreuzerja (1843)]] '''Mestna hiša v Gradcu''' gosti pisarne mestne uprave [[Gradec|Gradca]], tj. župana, mestnega sveta in dele mestne uprave. == Prejšnje stavbe == Prva mestna hiša v Gradcu je bila zgrajena leta 1450 v Judengasse (Judovski ulici). Ta stavba, imenovana ''Alte Kanzlei'', je kmalu postala premajhna, zato je bila leta 1550 na sedanji lokaciji na Glavnem trgu (''Hauptplatz'') zgrajena nova mestna hiša v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]]. Ta stavba je bila zelo preprosta in okrašena le na vogalih. Takrat je imela v tretjem nadstropju tudi glavno stražarnico in zapor. Leta 1803 so stavbo porušili in jo nadomestili z novo, neoklasicistično zgradbo, ki je bila zgrajena med letoma 1805 in 1807 po načrtih Christopha Stadlerja. Gradnja je stala 150.000 guldnov, ki so jih zbrali s posebej uvedenim davkom na vino. Ta mestna hiša je bila razširjena leta 1869. Leta 1887 se je začela gradnja nove stavbe po načrtih arhitektov Alexandra Wielemansa in Theodorja Reuterja, ki je vključevala dele prejšnje stavbe. Za to širitev so bile odkupljene okoliške stavbe. Ker pa so se lastniki hiš na naslovih Herrengasse 4, 6 in 8 uspešno uprli rušenju, načrtov ni bilo mogoče v celoti izvesti. V 1960-ih so razpravljali o odstranitvi (modernizaciji) bogato členjene historicistične fasade in poenostavljeni prenovi v slogu prejšnje klasicistične stavbe. Vendar so se na referendumu julija 1966 prebivalci Gradca z veliko večino (83 %) izrekli za ohranitev znane fasade. == Mestna hiša danes == Sedanji videz pozno historicistične-stare nemške mestne hiše v veliki meri ustreza videzu njene zadnje gradnje; južno krilo stavbe je datirano v leto 1889, glavno krilo pa v leto 1893. Glavna fasada, obrnjena proti glavnemu trgu, ima osrednji [[rizalit]], okronan s [[kupola|kupolo]], ki se razteza čez celotno višino stavbe, in vogalne [[stolp]]e. Okrasitev fasade je bila leta 1922 bistveno poenostavljena. Takrat so odstranili imitacijo opeke v zgornjih nadstropjih, fasado zgladili, okrasje na strehah zmanjšali, večina kipov v stenskih nišah pa je bila izgubljenih; na zahodni fasadi sta ostali le dve figuri iz [[peščenjak]]a (''Landsknechti'') in peščenjakov doprsni kip. Izvirne figure so delo umetnikov Hansa Brandstetterja, Karla Lacherja, Karla Peckaryja, Emanuela Pendla in Rudolfa Vitala. Figure v nišah prikazujejo pomembne Avstrijce (kot so habsburški cesarji) ter štiri glavne alegorije: umetnost, znanost, trgovina in industrija. Te štiri so bile replicirane od leta 2001 naprej in postavljene na prvotno lokacijo. == Glavni portal, struktura, uporaba in dostop do strešne laterne == Pri portalu na Hauptplatz 1–2, ki štrli iz štirih stebrov, vodi osrednji prehod v dvorano in večinoma zaprto dvorišče. To dvorišče je bilo več let oddano v najem kot zunanji prostor za sedenje sosednji kavarni Sacher. Na pročelju nad vhodom stojijo štiri alegorične figure. Dolga leta je knjigarna Pock zasedala prostore v pritličju levo od prehoda. Desno od portala, ki se razteza v Schmiedgasse, je poslovalnica Štajerske hranilnice, katere pravica do uporabe prostora sega v čas financiranja gradnje mestne hiše. Trgovine so tudi v Landhausgasse, desno od vhoda, in v Herrengasse. Desno od vhoda se v dvorišče razteza prostorno stopnišče kvadratnega tlorisa s tremi desnimi stopnišči, ki se vzpenjajo v tretje nadstropje. Dvigalo za 8 oseb se povezuje s stopniščem in poleg tega omogoča neoviran dostop na dvoriščni strani v bližini prehoda. V prvem nadstropju, nad vhodno dvorano, je poročna dvorana. V zadnjih 20 letih je bila dvakrat prenovljena, od leta 2013 pa je odprta tudi za istospolne civilne partnerske zveze.<ref>[http://kurier.at/chronik/oesterreich/homosexuelle-paare-tuer-zum-trauungssaal-steht-offen/22.889.766 Homosexuelle Paare: Tür zum Trauungssaal steht offen], kurier.at vom 15. August 2013, abgerufen am 6. Juli 2016.</ref> Svetniška dvorana zgoraj ima višino stropa, ki je enakovredna dvema standardnima nadstropjema. V drugem nadstropju je vhod v sejno dvorano, vzdolž katere štrleče pročelje poteka plitek tristranski balkon. Od tu je [[Adolf Hitler]] v 1930-ih nagovoril veliko množico, zbrano na glavnem trgu. Desno od sejne dvorane (obrnjene proti glavnemu trgu), proti ulici Herrengasse, je v tem nadstropju županova pisarna. Nasproti vhoda v sejno dvorano sta predsoba in majhna dvorana, ki se uporablja za stoječe sprejeme, ter sejna soba mestnega senata, ki je obrnjena proti ulici Schmiedgasse. V tretjem nadstropju je vhod v galerijo za obiskovalce mestne svetniške dvorane. V krilih, ki vodijo do in vzdolž ulice Schmiedgasse ter naprej vzdolž ulice Landhausgasse, so pisarne mestnih svetnikov in svetniških skupin. V hodnikih, obrnjenih proti dvorišču, so razstavljene informativne table o pomembnih ženskah, ki so delovale v Gradcu. Hodniki v krilu ulice Landhausgasse se uporabljajo kot dvonadstropna galerija za fotografijo in sodobno umetnost, kjer se odvijajo menjajoče se razstave. Desno od glavnega vhoda vodijo vrata, običajno zaklenjena, do zavitega stopnišča na podstrešje. Od tu se pride do nadstropja nad mestno svetniško dvorano, kjer je v opečnati dvorani mehanski mehanizem mestne hišne ure. Osrednjo os prostora pod kupolasto streho tvori zakovičena pločevinasta cev (iz okoli leta 1890) – premera približno 102 cm in dolžine nekaj več kot 20 m – ki s pomočjo dimniškega učinka odvaja topel izpušni zrak iz dvorane navzgor. Ta cev sprejme štiri dodatne izpušne cevi enake zasnove, premera približno 40 cm, ki se povezujejo bočno, ter novejši pločevinasti izpušni kanal s pravokotnim prerezom. Iz hodnika se povzpnemo po skupno 11,5 stopnicah, od katerih se 83 spiralno vije neposredno okoli osrednje cevi, do luči na vrhu kupole, do katere je mogoče dostopati z balkona na vseh straneh. Tukaj so antene za mobilne telefone. Cev se odpira naokoli z režami z žaluzijami in dodatno – zaščitena pred dežjem – v manjši luči zgoraj. V tej luči je nad koncem cevi nameščena tudi sirena na stisnjen zrak za nacionalni opozorilni sistem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Rathaus, Graz|Grazer Rathaus|3=S}} * [http://www.graz.at/cms/beitrag/10058666/1088931 Das Grazer Rathaus auf der Website der Stadt] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1893]] b2fguwvd3wgju3xgm8erue0lm09l67g 0 603401 6682928 2026-05-30T12:59:09Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6682928 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Schlossberg | translation = Grajski hrib | language = | image = Graz - Uhrturm (c).JPG | image_caption = Schlossberg z urnim stolpom | elevation_m = 473 | elevation_ref = | prominence_ref = | prominence_m = 370 | location = [[Gradec]], Štajerska, Avstrija | coordinates = {{Coord|47|04|34|N|15|26|14|E|type:landmark_region:AT-6|display=inline,title}} | coordinates_ref = | type = Obdano z drevesi | easiest_route = Schlossberg Funicular/ dvigalo | range = Grazer Bergland, 'Randgebirge' east of the Mur | age = [[Devon (geološka doba)|Devon]] | native_name_lang = }} '''Schlossberg''' ({{IPA|de|ˈʃlɔsbɛʁk|-|De-Schlossberg.ogg}}, 'Grajski hrib') je z drevesi porasel hrib in lokacija trdnjave v središču mesta [[Gradec]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Hrib, ki ima 473 m nadmorske višine, je danes javni park in ponuja obsežen razgled na mesto. Na njem je več zabaviščnih prizorišč, kavarn in restavracij, upravlja pa ga Holding Graz, mestno komunalno podjetje.<ref name=hgsbbh>{{cite web | url = http://www.holding-graz.at/freizeit/schlossberg/geschichte-des-berges.html | title = Die Geschichte des Berges | trans-title = The history of the mountain | language = German | publisher = Holding Graz | access-date = 2003-06-26 | archive-date = 2020-10-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201024212941/https://www.holding-graz.at/freizeit/schlossberg/geschichte-des-berges.html | url-status = dead }}</ref><ref name=gts>{{cite web | url = http://www.graztourismus.at/cms/beitrag/10030618/2866010/ | title = Schlossberg | publisher = Graz Tourism | access-date = 2003-06-26}}</ref> == Zgodovina == [[File:Topographia Austriacarum (Burg am Grazer Schlossberg) 200.jpg|thumb|Grad Schloßberg, upodobljen leta 1679]] Utrdba Schlossberga sega vsaj v 10. stoletje. Sredi 16. stoletja so arhitekti iz severne Italije zgradili 400 metrov dolgo trdnjavo. Obstajajo zapisi o dvigalu z žico, ki je bilo v uporabi med letoma 1528 in 1595 za prevoz gradbenega materiala za utrdbe. Grad ni bil nikoli osvojen, vendar so ga [[Napoleon]]ove sile v veliki meri porušile v skladu s Schönbrunnsko pogodbo iz leta 1809. Stolp z uro (''Uhrturm'') in zvonik (''Glockenturm'') sta bila ohranjena, potem ko so prebivalci Gradca plačali odkupnino za njuno ohranitev.<ref name=hgsbbh/><ref name=gts/><ref name=sbgh>{{cite web | url = http://www.seilbahngeschichte.de/schlossbergbahn_graz.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20100822010109/http://www.seilbahngeschichte.de/schlossbergbahn_graz.htm | archive-date = 2010-08-22 | url-status = dead | title = Schlossbergbahn Graz | language = German | work = seilbahngeschichte.de | access-date = 2003-06-26}}</ref><ref name=graz-sh>{{cite web | url = http://www.graz.at/cms/ziel/606777/EN/ | title = A Short History of the City | last = Strobl | first = Alexander | date = 8 July 2008 | publisher = Stadt Graz - Magistratsdirektion, Abteilung für Öffentlichkeitsarbeit. | access-date = 2 July 2013 | location = Graz | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20100522181031/http://www.graz.at/cms/ziel/606777/EN | archive-date = 22 May 2010 }}</ref> Ostanke gradu je leta 1839 Ludwig von Welden spremenil v javni park. V parku so Urni stolp (Urturm), zvonik, cisterna (''Türkenbrunnen'') in dva [[bastijon]]a iz starega gradu. Urni stolp je prepoznavna ikona mesta in je nenavaden, saj imajo kazalci ure nasprotne vloge od običajnega pojmovanja, saj večji označuje ure, manjši pa minute. V zvoniku je ''Liesl'', najtežji zvon v Gradcu.<ref>{{cite web | url = http://www.graz-reise.de/grazer_altstadt_uhrturm.html | title = Grazer Uhrturm | work = Graz-Reise.de | access-date = 2003-06-26}}</ref> V bližini Urnega stolpa je kavarna s pogledom na staro mestno jedro. Poleg tega sta na zahodni strani Schlossberga dve majhni kavarni, ena s postrežbo pri mizah in druga s samopostrežbo. Ob končni postaji vzpenjače je restavracija na vrhu hriba s pogledom na zahodni Gradec. V nekdanji kleti enega od porušenih bastijonov je ''Kasemattenbühne'', oder na prostem za koncerte in predstave.<ref name=hgsbg>{{cite web | url = http://www.holding-graz.at/freizeit/schlossberg/gastronomie-am-schlossberg.html | title = Die Gastronomie am Schlossberg | language = German | publisher = Holding Graz | access-date = 2003-06-26}}</ref><ref name=hgsbk>{{cite web | url = http://www.holding-graz.at/freizeit/schlossberg/kasemattenbuehne.html | title = Die Kasemattenbühne | language = German | publisher = Holding Graz | access-date = 2003-06-26}}</ref> Pod hribom Schlossberg je obsežen sistem [[predor]]ov, ki so bili zgrajeni med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] za zaščito civilnega prebivalstva Gradca pred letalskim bombardiranjem. Nekateri od teh predorov, vključno s prehodom od Schlossbergplatza do Karmeliterplatza, so še vedno dostopni, mnogi pa so zaprti za javnost. == Lokacija in dostopnost == Schlossberg leži v središču Gradca, severovzhodno od glavnega trga in vzhodno od reke [[Mura|Mure]]. Z vseh štirih strani vodijo strme poti z nekaj medsebojnimi povezavami (ena je nagnjen predor). Promet dostavnih vozil je mogoč z Wickenburggasse (na severu) in Karmeliterplatza (jug prek Sporgasse), vendar je omejen na jutra in nadzorovan z ovirami in kamerami. Kolesarji se zelo redko vzpenjajo, saj je to formalno prepovedano. Vzpenjača Schlossberg (''Schloßbergbahn'') prevaža potnike od zahodnega vznožja hriba do restavracije blizu vrha, medtem ko par dvigal vodi do druge restavracije s pogledom na urni stolp. Do dvigala na tleh se pride skozi kratek predor z Schloßbergplatza na zahodni strani hriba.<ref name="hgsbb">{{cite web |url=http://www.holding-graz.at/freizeit/schlossberg/schlossbergbahn.html |title=Schlossbergbahn - Fahrspaß mit Panoramablick... |trans-title=Schlossbergbahn - fun with a panoramic view |language =German |publisher=Holding Graz |access-date=2003-06-26}}</ref><ref name="hgsbl">{{cite web |url=http://www.holding-graz.at/freizeit/schlossberg/schlossberglift.html |title=Schlossberglift |language=German |publisher=Holding Graz |access-date=2003-06-26}}</ref> Dve poti iz Wickenburggasse omogočata dostop skozi z drevesi poraslo severno stran. Druga pot omogoča dostop z vzhoda, med Paulustorjem in Landessportzentrumom ter pri spomeniku Friedrichu Ludwigu Jahnu v mestnem parku. <gallery widths=250 heights=250> File:Graz clock tower.jpg|Urni stolp in park File:IMG 0559 - Graz - Schlossbergplatz.JPG|Schlossbergplatz ponoči s stopniščem, ki vodi do gradu File:Graz 25.jpg|Predor pod Schlossbergom s pogledom proti žičnici Schlossberg </gallery> == Zabava == Vsako leto se na različnih prizoriščih v in okoli Schlossberga odvija ''Elevate Festival'', festival sodobne glasbe, umetnosti in političnega diskurza. V velikem predoru, ki povezuje dvigalo s Schlossbergplatzom, je Fairytale Express Graz. To je priljubljena vožnja z jamsko železnico za otroke. Februarja 2017 je bila zaključena gradnja velikega notranjega tobogana Sclossbergrutsche Graz.<ref name=":0">{{Cite web|date=2019-08-05|title=Schlossbergrutsche in Graz ✓ Preise, Video, Foto, Öffnungszeiten|url=https://www.graz.net/schlossbergrutsche-graz-6536/|access-date=2021-05-13|website=Graz - Das Stadtmagazin mit tollen Fotos und aktuellen Infos|language=de-DE}}</ref> Tobogan je zgrajen iz velikih kovinskih cevi in ​​se vije okoli dvigala.<ref>{{Cite web|last=GmbH|first=Diesel|title=Graz|url=https://www.schlossbergrutsche.at/en/the-slide/construction/|access-date=2021-05-13|website=www.schlossbergrutsche.at|language=en-US}}</ref> Tobogan se dviga 64 metrov in je dolg 170 metrov. Vožnja traja približno 40 sekund in stane do 7,80 €. Na vrhu gore je Kasemattenbühne, koncertno prizorišče na prostem. Je eno najbolj priljubljenih prizorišč v Gradcu in ima zložljivo streho, ki jo je mogoče uporabljati v slabem vremenu.<ref>{{Cite web|title=Kasematten Graz - Freilichtbühne am Schlossberg {{!}} Graz Tourismus|url=https://www.graztourismus.at/de/sehen-und-erleben/veranstaltungen/buehnen-graz-schauspielhaus-oper-co/kasematten|access-date=2021-05-13|website=www.graztourismus.at}}</ref><ref>{{Cite web|title=Kasematten|url=https://www.steiermark.com/de/steiermark/ausflugsziele/kasematten_p162734|access-date=2021-05-13|website=www.steiermark.com|language=de}}</ref> Prizorišče ima kapaciteto 1310 ljudi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Schloßberg, Graz}} * [http://www.graztourismus.at/cms/beitrag/10030618/2866010/ Schlossberg page on Graz Tourism web site] * [http://www.holding-graz.at/schlossberg.html Schlossberg page on Holding Graz web site] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Gore v Avstriji]] flkhg0c7fju31o8pmbjuudep81fd72l 0 603402 6682939 2026-05-30T13:26:33Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6682939 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | image_skyline = Graz, Rathaus, Bild 3.jpg | area_total_km2 = 1.16 | population_total = 3314 | population_as_of = 2023 | population_density_km2 = auto | postal_code = 8010 | settlement_type = 1. mestno okrožje Gradca | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežeka)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Statutarno mesto | subdivision_name2 = [[Gradec]] | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |Official_name = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} }} '''Zgodovinsko mestno jedro Gradca''' ali '''Notranje mesto''' ({{langx|de|Innere Stadt}}) je prvo mestno okrožje avstrijskega mesta [[Gradec]], glavnega mesta [[Štajerska (zvezna dežeka)|zvezne dežele Štajerske]]. Je del starega mestnega jedra ({{langx|de|Altstadt}}), ki obsega [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]] in mestni park (''Stadtpark''). Meje okrožja tvorijo reka [[Mura]] med Radetzkybrücke in Keplerbrücke, Wickenburggasse, Glacis, Jakominiplatz in Radetzkystraße.<ref>{{Cite web |last=Service) |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Admin (Graz Press |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/Zahlen_Fakten_Bevoelkerung_Bezirke_Wirtschaft.html |access-date=2023-11-01 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Leta 1999 je bilo staro mestno jedro vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. [[File:Graz Dom mit Platz Hofgasse Bürgergasse-4186.jpg|thumb|[[Stolnica v Gradcu]]]] == Zgodovina == Zgodovina notranjega mesta je večinoma zgodovina Gradca. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. Mavzolej cesarja Ferdinanda II. ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Graz#Old Town|Graz Old Town}} * [https://web.archive.org/web/20070304220920/http://graz.at/ Website of the city of Graz] {{in lang|de|en}} * [https://whc.unesco.org/en/list/931 UNESCO World Heritage Centre entry] {{Coord|47|4|19|N|15|26|27|E|display=title|type:city(3302)_region:AT-6}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] m07ux0tzlzeg2msc82jaui9qqmz2qgt 6682940 6682939 2026-05-30T13:27:07Z Ljuba24b 92351 6682940 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | image_skyline = Graz, Rathaus, Bild 3.jpg | area_total_km2 = 1.16 | population_total = 3314 | population_as_of = 2023 | population_density_km2 = auto | postal_code = 8010 | settlement_type = 1. mestno okrožje Gradca | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežeka)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Statutarno mesto | subdivision_name2 = [[Gradec]] | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |Official_name = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} }} '''Zgodovinsko mestno jedro Gradca''' ali '''Notranje mesto''' ({{langx|de|Innere Stadt}}) je prvo mestno okrožje avstrijskega mesta [[Gradec]], glavnega mesta [[Štajerska (zvezna dežela)|zvezne dežele Štajerske]]. Je del starega mestnega jedra ({{langx|de|Altstadt}}), ki obsega [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]] in mestni park (''Stadtpark''). Meje okrožja tvorijo reka [[Mura]] med Radetzkybrücke in Keplerbrücke, Wickenburggasse, Glacis, Jakominiplatz in Radetzkystraße.<ref>{{Cite web |last=Service) |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Admin (Graz Press |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/Zahlen_Fakten_Bevoelkerung_Bezirke_Wirtschaft.html |access-date=2023-11-01 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Leta 1999 je bilo staro mestno jedro vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. [[File:Graz Dom mit Platz Hofgasse Bürgergasse-4186.jpg|thumb|[[Stolnica v Gradcu]]]] == Zgodovina == Zgodovina notranjega mesta je večinoma zgodovina Gradca. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. Mavzolej cesarja Ferdinanda II. ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Graz#Old Town|Graz Old Town}} * [https://web.archive.org/web/20070304220920/http://graz.at/ Website of the city of Graz] {{in lang|de|en}} * [https://whc.unesco.org/en/list/931 UNESCO World Heritage Centre entry] {{Coord|47|4|19|N|15|26|27|E|display=title|type:city(3302)_region:AT-6}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] b899eu0hizsuuls8zc98aulou6557e1 6683029 6682940 2026-05-30T16:03:03Z Ljuba24b 92351 tp 6683029 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | image_skyline = Graz, Rathaus, Bild 3.jpg | area_total_km2 = 1.16 | population_total = 3314 | population_as_of = 2023 | population_density_km2 = auto | postal_code = 8010 | settlement_type = 1. mestno okrožje Gradca | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Statutarno mesto | subdivision_name2 = [[Gradec]] | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |Official_name = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} }} '''Zgodovinsko mestno jedro Gradca''' ali '''Notranje mesto''' ({{langx|de|Innere Stadt}}) je prvo mestno okrožje avstrijskega mesta [[Gradec]], glavnega mesta [[Štajerska (zvezna dežela)|zvezne dežele Štajerske]]. Je del starega mestnega jedra ({{langx|de|Altstadt}}), ki obsega [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]] in mestni park (''Stadtpark''). Meje okrožja tvorijo reka [[Mura]] med Radetzkybrücke in Keplerbrücke, Wickenburggasse, Glacis, Jakominiplatz in Radetzkystraße.<ref>{{Cite web |last=Service) |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Admin (Graz Press |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/Zahlen_Fakten_Bevoelkerung_Bezirke_Wirtschaft.html |access-date=2023-11-01 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Leta 1999 je bilo staro mestno jedro vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. [[File:Graz Dom mit Platz Hofgasse Bürgergasse-4186.jpg|thumb|[[Stolnica v Gradcu]]]] == Zgodovina == Zgodovina notranjega mesta je večinoma zgodovina Gradca. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. Mavzolej cesarja Ferdinanda II. ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Graz#Old Town|Graz Old Town}} * [https://web.archive.org/web/20070304220920/http://graz.at/ Website of the city of Graz] {{in lang|de|en}} * [https://whc.unesco.org/en/list/931 UNESCO World Heritage Centre entry] {{Coord|47|4|19|N|15|26|27|E|display=title|type:city(3302)_region:AT-6}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] l13l6xzqm9odutjv1lg0w08jfvm7xng 6683069 6683029 2026-05-30T16:48:20Z Ljuba24b 92351 np 6683069 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | image_skyline = Graz, Rathaus, Bild 3.jpg | area_total_km2 = 1.16 | population_total = 3314 | population_as_of = 2023 | population_density_km2 = auto | postal_code = 8010 | settlement_type = 1. mestno okrožje Gradca | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Statutarno mesto | subdivision_name2 = [[Gradec]] | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |Official_name = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} }} '''Zgodovinsko mestno jedro Gradca''' ali '''Notranje mesto''' ({{langx|de|Innere Stadt}}) je prvo mestno okrožje avstrijskega mesta [[Gradec]], glavnega mesta [[Štajerska (zvezna dežela)|zvezne dežele Štajerske]]. Je del starega mestnega jedra ({{langx|de|Altstadt}}), ki obsega [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]] in mestni park (''Stadtpark''). Meje okrožja tvorijo reka [[Mura]] med Radetzkybrücke in Keplerbrücke, Wickenburggasse, Glacis, Jakominiplatz in Radetzkystraße.<ref>{{Cite web |last=Service) |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Admin (Graz Press |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/Zahlen_Fakten_Bevoelkerung_Bezirke_Wirtschaft.html |access-date=2023-11-01 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Leta 1999 je bilo staro mestno jedro vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. [[File:Graz Dom mit Platz Hofgasse Bürgergasse-4186.jpg|thumb|[[Stolnica v Gradcu]]]] == Zgodovina == Zgodovina notranjega mesta je večinoma zgodovina Gradca. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. [[Mavzolej cesarja Ferdinanda II.]] ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Graz#Old Town|Graz Old Town}} * [https://web.archive.org/web/20070304220920/http://graz.at/ Website of the city of Graz] {{in lang|de|en}} * [https://whc.unesco.org/en/list/931 UNESCO World Heritage Centre entry] {{Coord|47|4|19|N|15|26|27|E|display=title|type:city(3302)_region:AT-6}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] ecficb7vp4u05h0yeefbh91zkv0jepu 14 603403 6682942 2026-05-30T13:41:42Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{conflicting parameters category|Infopolje Otoki}}« 6682942 wikitext text/x-wiki {{conflicting parameters category|Infopolje Otoki}} 2s41tgnc6axr02dceixmr3g75gj4nhj 14 603404 6682944 2026-05-30T13:43:35Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Unknown params category|Infopolje Otoki}}« 6682944 wikitext text/x-wiki {{Unknown params category|Infopolje Otoki}} kcolrkt83agxs7rfuier45bj4zuvvss 14 603405 6682945 2026-05-30T13:46:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{tracking category}} {{polluted category}}« 6682945 wikitext text/x-wiki {{tracking category}} {{polluted category}} 1jyz6764ta5fuq6j0ruwo0l6vqpg99v 0 603406 6683018 2026-05-30T15:43:18Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:de:Special:Redirect/revision/245795628|Burg Strechau]]« 6683018 wikitext text/x-wiki [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prva utrdba na grajskem griču Strechau je bila zgrajena okoli druge polovice 11. stoletja. Verjetno je bila sestavljena le iz stolpa. Od okoli leta 1120 so člani družine, ki se je imenovala "von Strechau", tudi "von Winklern" ali "von Ennstal", prebivali kot gradiščani na Strechauu. Na začetku 13. stoletja sta jih kot nosilca nasledila brata Rudolf in Konrad Trensteinski (tudi "Kindberški"). Takrat je grad pripadal [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškemu nadškofu]], družina Trenstein pa ga je upravljala kot [[fevd]] v njegovem imenu. V tistem času sta bila omenjena tudi dva gradova na hribu: zgornji in spodnji grad. Leta 1282 je Strechau padel v roke [[Vojvoda|vojvode]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechta I.]] Tako je postal vojvodska posest in ga je upravljal [[opat]] iz Admonta. [[Gospostvo]] je pogosto menjavalo lastnike vse do 15. stoletja, nakar so ga dobili v fevd Celjski grofje. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"). Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|alt=Eine Hexe als Wetterfahne auf der Bastei| Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|link=Datei:Strechau_Hof.jpg|alt=Der Burghof mit Wirtschaftsgebäuden und Pflegerhaus rechts im Bild| Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|alt=Das Kaiserzimmer| Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|link=Datei:Strechau_barocke_Tür.jpg|alt=Barocke Tür von 1637 im Kaiserzimmer| Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|alt=Zentrale Teilansicht der Decke des Betraumes| Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|alt=Blick in den Festsaal| Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|link=Datei:Strechau_Gemälde.jpg|alt=Barocke Darstellung des neutestamentlichen Gleichnisses vom Hochzeitsmahl| Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|link=Datei:Strechau.jpg|alt=Matthäus Loder: Erzherzog Johann und Anna Plochl – Spaziergang bei Burg Strechau| Matthäus Loder : [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg|link=Datei:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg|alt=Das „Burgfräulein von Strechau“ (17. Jh., Sammlung Stift Admont)| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Datei:Wappen-Lassing_2.png|alt=Der Turm im Wappen von Lassing symbolisiert die Burg Strechau| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] rb53key79o60s38driyrzarmy5q0f3x 6683022 6683018 2026-05-30T15:47:28Z JozefD 5744 6683022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = Avstrijska Štajerska | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. Stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prva utrdba na grajskem griču Strechau je bila zgrajena okoli druge polovice 11. stoletja. Verjetno je bila sestavljena le iz stolpa. Od okoli leta 1120 so člani družine, ki se je imenovala "von Strechau", tudi "von Winklern" ali "von Ennstal", prebivali kot gradiščani na Strechauu. Na začetku 13. stoletja sta jih kot nosilca nasledila brata Rudolf in Konrad Trensteinski (tudi "Kindberški"). Takrat je grad pripadal [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškemu nadškofu]], družina Trenstein pa ga je upravljala kot [[fevd]] v njegovem imenu. V tistem času sta bila omenjena tudi dva gradova na hribu: zgornji in spodnji grad. Leta 1282 je Strechau padel v roke [[Vojvoda|vojvode]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechta I.]] Tako je postal vojvodska posest in ga je upravljal [[opat]] iz Admonta. [[Gospostvo]] je pogosto menjavalo lastnike vse do 15. stoletja, nakar so ga dobili v fevd Celjski grofje. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"). Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|alt=Eine Hexe als Wetterfahne auf der Bastei| Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|link=Datei:Strechau_Hof.jpg|alt=Der Burghof mit Wirtschaftsgebäuden und Pflegerhaus rechts im Bild| Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|alt=Das Kaiserzimmer| Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|link=Datei:Strechau_barocke_Tür.jpg|alt=Barocke Tür von 1637 im Kaiserzimmer| Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|alt=Zentrale Teilansicht der Decke des Betraumes| Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|alt=Blick in den Festsaal| Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|link=Datei:Strechau_Gemälde.jpg|alt=Barocke Darstellung des neutestamentlichen Gleichnisses vom Hochzeitsmahl| Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|link=Datei:Strechau.jpg|alt=Matthäus Loder: Erzherzog Johann und Anna Plochl – Spaziergang bei Burg Strechau| Matthäus Loder : [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] 2br6hgb8ei7wbwl57gbb06obcbl0w8r 6683025 6683022 2026-05-30T15:50:37Z JozefD 5744 6683025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = Avstrijska Štajerska | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. Stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prva utrdba na grajskem griču Strechau je bila zgrajena okoli druge polovice 11. stoletja. Verjetno je bila sestavljena le iz stolpa. Od okoli leta 1120 so člani družine, ki se je imenovala "von Strechau", tudi "von Winklern" ali "von Ennstal", prebivali kot gradiščani na Strechauu. Na začetku 13. stoletja sta jih kot nosilca nasledila brata Rudolf in Konrad Trensteinski (tudi "Kindberški"). Takrat je grad pripadal [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškemu nadškofu]], družina Trenstein pa ga je upravljala kot [[fevd]] v njegovem imenu. V tistem času sta bila omenjena tudi dva gradova na hribu: zgornji in spodnji grad. Leta 1282 je Strechau padel v roke [[Vojvoda|vojvode]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechta I.]] Tako je postal vojvodska posest in ga je upravljal [[opat]] iz Admonta. [[Gospostvo]] je pogosto menjavalo lastnike vse do 15. stoletja, nakar so ga dobili v fevd Celjski grofje. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"). Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|alt=Eine Hexe als Wetterfahne auf der Bastei| Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|link=Datei:Strechau_Hof.jpg|alt=Der Burghof mit Wirtschaftsgebäuden und Pflegerhaus rechts im Bild| Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|alt=Das Kaiserzimmer| Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|link=Datei:Strechau_barocke_Tür.jpg|alt=Barocke Tür von 1637 im Kaiserzimmer| Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|alt=Zentrale Teilansicht der Decke des Betraumes| Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|alt=Blick in den Festsaal| Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|link=Datei:Strechau_Gemälde.jpg|alt=Barocke Darstellung des neutestamentlichen Gleichnisses vom Hochzeitsmahl| Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|link=Datei:Strechau.jpg|alt=Matthäus Loder: Erzherzog Johann und Anna Plochl – Spaziergang bei Burg Strechau| Matthäus Loder : [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] jy3l79rih2jipfhe91o76xknk6m3t3m 6683032 6683025 2026-05-30T16:04:24Z JozefD 5744 6683032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. Stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prva utrdba na grajskem griču Strechau je bila zgrajena okoli druge polovice 11. stoletja. Verjetno je bila sestavljena le iz stolpa. Od okoli leta 1120 so člani družine, ki se je imenovala "von Strechau", tudi "von Winklern" ali "von Ennstal", prebivali kot gradiščani na Strechauu. Na začetku 13. stoletja sta jih kot nosilca nasledila brata Rudolf in Konrad Trensteinski (tudi "Kindberški"). Takrat je grad pripadal [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškemu nadškofu]], družina Trenstein pa ga je upravljala kot [[fevd]] v njegovem imenu. V tistem času sta bila omenjena tudi dva gradova na hribu: zgornji in spodnji grad. Leta 1282 je Strechau padel v roke [[Vojvoda|vojvode]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechta I.]] Tako je postal vojvodska posest in ga je upravljal [[opat]] iz Admonta. [[Gospostvo]] je pogosto menjavalo lastnike vse do 15. stoletja, nakar so ga dobili v fevd Celjski grofje. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"). Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|alt=Eine Hexe als Wetterfahne auf der Bastei| Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|link=Datei:Strechau_Hof.jpg|alt=Der Burghof mit Wirtschaftsgebäuden und Pflegerhaus rechts im Bild| Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|alt=Das Kaiserzimmer| Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|link=Datei:Strechau_barocke_Tür.jpg|alt=Barocke Tür von 1637 im Kaiserzimmer| Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|alt=Zentrale Teilansicht der Decke des Betraumes| Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|alt=Blick in den Festsaal| Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|link=Datei:Strechau_Gemälde.jpg|alt=Barocke Darstellung des neutestamentlichen Gleichnisses vom Hochzeitsmahl| Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|link=Datei:Strechau.jpg|alt=Matthäus Loder: Erzherzog Johann und Anna Plochl – Spaziergang bei Burg Strechau| Matthäus Loder : [[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] hb6ideozvyvwu5ghmtbmcvybirulyyb 6683034 6683032 2026-05-30T16:07:27Z JozefD 5744 /* Opis stavbe */ 6683034 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. Stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prva utrdba na grajskem griču Strechau je bila zgrajena okoli druge polovice 11. stoletja. Verjetno je bila sestavljena le iz stolpa. Od okoli leta 1120 so člani družine, ki se je imenovala "von Strechau", tudi "von Winklern" ali "von Ennstal", prebivali kot gradiščani na Strechauu. Na začetku 13. stoletja sta jih kot nosilca nasledila brata Rudolf in Konrad Trensteinski (tudi "Kindberški"). Takrat je grad pripadal [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškemu nadškofu]], družina Trenstein pa ga je upravljala kot [[fevd]] v njegovem imenu. V tistem času sta bila omenjena tudi dva gradova na hribu: zgornji in spodnji grad. Leta 1282 je Strechau padel v roke [[Vojvoda|vojvode]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechta I.]] Tako je postal vojvodska posest in ga je upravljal [[opat]] iz Admonta. [[Gospostvo]] je pogosto menjavalo lastnike vse do 15. stoletja, nakar so ga dobili v fevd Celjski grofje. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"). Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|[[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] r5kygafcjqc5odcco9rnr84cy7c9ue5 6683042 6683034 2026-05-30T16:16:28Z JozefD 5744 6683042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] {{flag|Austria}} | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prva utrdba na grajskem griču Strechau je bila zgrajena okoli druge polovice 11. stoletja. Verjetno je bila sestavljena le iz stolpa. Od okoli leta 1120 so člani družine, ki se je imenovala "von Strechau", tudi "von Winklern" ali "von Ennstal", prebivali kot gradiščani na Strechauu. Na začetku 13. stoletja sta jih kot nosilca nasledila brata Rudolf in Konrad Trensteinski (tudi "Kindberški"). Takrat je grad pripadal [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškemu nadškofu]], družina Trenstein pa ga je upravljala kot [[fevd]] v njegovem imenu. V tistem času sta bila omenjena tudi dva gradova na hribu: zgornji in spodnji grad. Leta 1282 je Strechau padel v roke [[Vojvoda|vojvode]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechta I.]] Tako je postal vojvodska posest in ga je upravljal [[opat]] iz Admonta. [[Gospostvo]] je pogosto menjavalo lastnike vse do 15. stoletja, nakar so ga dobili v fevd Celjski grofje. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"). Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|[[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] eit7dy03iig30c3b8uo5szzw3te7p2l 6683087 6683042 2026-05-30T17:27:26Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ 6683087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] {{flag|Austria}} | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prvo utrdbo ali grad je okoli leta 1036 na griču Strechau zgradila [[Nadškofija Salzburg|nadškofija Salzburg]]. Veljetno je šlo le za stolp. Podelili so ga v [[fevd]] plemiški rodbini [[Otokarji|Traungauskih]]. Ime Strechau se v dokumentih pojavi šele leta 1074. Rodbina Traungauskih je za upravljanje gradu uporabljala svoje ministeriale iz viteške rodbine Ennstalerskih, ki so se imenovali po gradu. Okoli leta 1120 je na primer omenjen Gerung Strechauski. Leta 1192 je rodbina [[Otokarji|Traungauskih]] izumrla in Strechau se je vrnil nadškofiji kot urejena fevdalna posest. Na začetku 13. stoletja je bil Strechau podeljen bratoma Rudolfu in Konradu Kindberškima. Sledil jima je Vulfing Trennsteinski. Nasilno je zasedel dvor [[Benediktinski samostan Admont|samostana Admont]] pod gradom, ki je Strechau razdelil na dva kompleksa. Vulfing je posedoval Spodnjem (Nieder)-Strechau, medtem ko je njegov sorodnik Henrik iz Ehrenfelsa živel na Gornjem (Ober)-Strecheau. Leta 1282 je nadškof Friderik Salzburški zamenjal oba gradova Strechau z [[Vojvoda|vojvodo]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechtom I. Habsburškim]] za grad Trautenfels v dolini Enns. Delilni kamni so kmalu izumrli in fevd, ki je bil zdaj deželni fevd, je bil prenesen na guvernerja Štajerske, [[opat]]a Henrika II. Admontskega. Strechau so večinoma upravljali [[Habsburžani|habsburški]] oskrbniki. Ker so Habsburžani nenehno potrebovali denar, so pogosto zastavljali svoje premoženje. Med hitro spreminjajočimi se zastavami Strechaua so to bili leta 1357 bratje Rudolf in Diepold Katzensteinski, [[Friderik I. Celjski]] in leta 1396 Oton iz Ehrenfelsa. Od 15. stoletja naprej ni več ločevanja med Spodnjim in Zgornjim Strechauom. Leta 1495 je trdnjavo, ki je bila medtem močno razširjena, cesar [[Maksimilijan I. Habsburški| Maksimilijan I. ]] prodal bratoma Sigmundu in Henriku Prueschenku. Maksimilijan I. si je pridržal pravico do odkupa in kmalu je grad spet postal deželnoknežji. Leta 1511 je bil Strechau dodeljen upravitelju soli v Ausseeju, Hansu Herzheimerju. Leta 1527 je [[Imperator|cesar]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] prodal posestvo Strechau trgovcu iz Rottenmanna Hansu Hofmannu. Ta rodbina je dosegla precejšnje bogastvo, Hans Hofmann je že zastarel in zanemarjeni grad od leta 1529 naprej preuredil v prijeten renesančni grad. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"). Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|[[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] kiptbdb2lbkuj73xefouyljxpanm5z8 6683089 6683087 2026-05-30T17:39:58Z JozefD 5744 /* Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont */ 6683089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] {{flag|Austria}} | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prvo utrdbo ali grad je okoli leta 1036 na griču Strechau zgradila [[Nadškofija Salzburg|nadškofija Salzburg]]. Veljetno je šlo le za stolp. Podelili so ga v [[fevd]] plemiški rodbini [[Otokarji|Traungauskih]]. Ime Strechau se v dokumentih pojavi šele leta 1074. Rodbina Traungauskih je za upravljanje gradu uporabljala svoje ministeriale iz viteške rodbine Ennstalerskih, ki so se imenovali po gradu. Okoli leta 1120 je na primer omenjen Gerung Strechauski. Leta 1192 je rodbina [[Otokarji|Traungauskih]] izumrla in Strechau se je vrnil nadškofiji kot urejena fevdalna posest. Na začetku 13. stoletja je bil Strechau podeljen bratoma Rudolfu in Konradu Kindberškima. Sledil jima je Vulfing Trennsteinski. Nasilno je zasedel dvor [[Benediktinski samostan Admont|samostana Admont]] pod gradom, ki je Strechau razdelil na dva kompleksa. Vulfing je posedoval Spodnjem (Nieder)-Strechau, medtem ko je njegov sorodnik Henrik iz Ehrenfelsa živel na Gornjem (Ober)-Strecheau. Leta 1282 je nadškof Friderik Salzburški zamenjal oba gradova Strechau z [[Vojvoda|vojvodo]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechtom I. Habsburškim]] za grad Trautenfels v dolini Enns. Delilni kamni so kmalu izumrli in fevd, ki je bil zdaj deželni fevd, je bil prenesen na guvernerja Štajerske, [[opat]]a Henrika II. Admontskega. Strechau so večinoma upravljali [[Habsburžani|habsburški]] oskrbniki. Ker so Habsburžani nenehno potrebovali denar, so pogosto zastavljali svoje premoženje. Med hitro spreminjajočimi se zastavami Strechaua so to bili leta 1357 bratje Rudolf in Diepold Katzensteinski, [[Friderik I. Celjski]] in leta 1396 Oton iz Ehrenfelsa. Od 15. stoletja naprej ni več ločevanja med Spodnjim in Zgornjim Strechauom. Leta 1495 je trdnjavo, ki je bila medtem močno razširjena, cesar [[Maksimilijan I. Habsburški| Maksimilijan I. ]] prodal bratoma Sigmundu in Henriku Prueschenku. Maksimilijan I. si je pridržal pravico do odkupa in kmalu je grad spet postal deželnoknežji. Leta 1511 je bil Strechau dodeljen upravitelju soli v Ausseeju, Hansu Herzheimerju. Leta 1527 je [[Imperator|cesar]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] prodal posestvo Strechau trgovcu iz Rottenmanna Hansu Hofmannu. Ta rodbina je dosegla precejšnje bogastvo, Hans Hofmann je že zastarel in zanemarjeni grad od leta 1529 naprej preuredil v prijeten renesančni grad. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Po smrti Hansa je njegov sin Hans Friderik starejši nadaljeval renesančno širitev. Postal je znan kot vodja protestantskih stanov. Strechau je postal steber protestantizma v Zgornji Štajerski. Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". V času [[Protireformacija|protireformacije]] je Hans Friderik leta 1589 zapustil Štajersko, in za Strechau se je začelo obdobje gospodarskega upada. Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je leta 1629 prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"), ki je leta 1637 dal zgraditi katoliško grajsko kapelo in naredil številne okraske. Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. Ker je bila uprava gospostva leta 1727 preseljena v rezidenco Thalhof, je grad Strechau zdaj služil predvsem kot prostor za rekreacijo duhovnikov Admonta in kot gostišče. Leta 1711 je bila ustanovljena filozofsko-teološka šola. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad kupil dunajski industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 je grad in posestvo kupil Adolf Boesch, ki ga je imel za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|[[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] su0v1b4fc2eu2nyotq03urgf9gddcri 6683096 6683089 2026-05-30T18:16:12Z JozefD 5744 /* Od 19. stoletja do danes */ 6683096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] {{flag|Austria}} | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Prvo utrdbo ali grad je okoli leta 1036 na griču Strechau zgradila [[Nadškofija Salzburg|nadškofija Salzburg]]. Veljetno je šlo le za stolp. Podelili so ga v [[fevd]] plemiški rodbini [[Otokarji|Traungauskih]]. Ime Strechau se v dokumentih pojavi šele leta 1074. Rodbina Traungauskih je za upravljanje gradu uporabljala svoje ministeriale iz viteške rodbine Ennstalerskih, ki so se imenovali po gradu. Okoli leta 1120 je na primer omenjen Gerung Strechauski. Leta 1192 je rodbina [[Otokarji|Traungauskih]] izumrla in Strechau se je vrnil nadškofiji kot urejena fevdalna posest. Na začetku 13. stoletja je bil Strechau podeljen bratoma Rudolfu in Konradu Kindberškima. Sledil jima je Vulfing Trennsteinski. Nasilno je zasedel dvor [[Benediktinski samostan Admont|samostana Admont]] pod gradom, ki je Strechau razdelil na dva kompleksa. Vulfing je posedoval Spodnjem (Nieder)-Strechau, medtem ko je njegov sorodnik Henrik iz Ehrenfelsa živel na Gornjem (Ober)-Strecheau. Leta 1282 je nadškof Friderik Salzburški zamenjal oba gradova Strechau z [[Vojvoda|vojvodo]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechtom I. Habsburškim]] za grad Trautenfels v dolini Enns. Delilni kamni so kmalu izumrli in fevd, ki je bil zdaj deželni fevd, je bil prenesen na guvernerja Štajerske, [[opat]]a Henrika II. Admontskega. Strechau so večinoma upravljali [[Habsburžani|habsburški]] oskrbniki. Ker so Habsburžani nenehno potrebovali denar, so pogosto zastavljali svoje premoženje. Med hitro spreminjajočimi se zastavami Strechaua so to bili leta 1357 bratje Rudolf in Diepold Katzensteinski, [[Friderik I. Celjski]] in leta 1396 Oton iz Ehrenfelsa. Od 15. stoletja naprej ni več ločevanja med Spodnjim in Zgornjim Strechauom. Leta 1495 je trdnjavo, ki je bila medtem močno razširjena, cesar [[Maksimilijan I. Habsburški| Maksimilijan I. ]] prodal bratoma Sigmundu in Henriku Prueschenku. Maksimilijan I. si je pridržal pravico do odkupa in kmalu je grad spet postal deželnoknežji. Leta 1511 je bil Strechau dodeljen upravitelju soli v Ausseeju, Hansu Herzheimerju. Leta 1527 je [[Imperator|cesar]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] prodal posestvo Strechau trgovcu iz Rottenmanna Hansu Hofmannu. Ta rodbina je dosegla precejšnje bogastvo, Hans Hofmann je že zastarel in zanemarjeni grad od leta 1529 naprej preuredil v prijeten renesančni grad. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Po smrti Hansa je njegov sin Hans Friderik starejši nadaljeval renesančno širitev. Postal je znan kot vodja protestantskih stanov. Strechau je postal steber protestantizma v Zgornji Štajerski. Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". V času [[Protireformacija|protireformacije]] je Hans Friderik leta 1589 zapustil Štajersko, in za Strechau se je začelo obdobje gospodarskega upada. Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je leta 1629 prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"), ki je leta 1637 dal zgraditi katoliško grajsko kapelo in naredil številne okraske. Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. Ker je bila uprava gospostva leta 1727 preseljena v rezidenco Thalhof, je grad Strechau zdaj služil predvsem kot prostor za rekreacijo duhovnikov Admonta in kot gostišče. Leta 1711 je bila ustanovljena filozofsko-teološka šola. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Med napoleonskimi vojnami so Strechau trikrat zasedli Francozi, grad pa je bil začasno uporabljen kot poljska bolnišnica. Od leta 1817 do 1848 je oskrbnik ponovno živel v gradu. Javne naloge posesti, kot so davčna uprava, zemljiški urad in varnost, so se prav tako opravljale iz gradu. Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad in posestvo kupil dunajski kemični industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 sta grad in posestvo kupila dr. Adolf in Gabriela Boesch, ki sta ga imela za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1945 so ruske čete začasno zasedle grad. Angleži so stavbo prilagodili v otroški rekreacijski dom. Leta 1955 je bil Strechau vrnjen v Terezianumu. Vendar je grad ostal prazen in je bil komaj vzdrževan. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|[[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] 57o6xd3tnw08wojgg5h6bwewut5uiim 6683111 6683096 2026-05-30T18:36:24Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ 6683111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] {{flag|Austria}} | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, ki se nahaja v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav grad leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano, ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Salzburški nadškofje so planoto Lassing s skalnim gričem Strechau prejeli kot darilo nemškega cesarja [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] leta 1036. Prvo utrdbo ali grad je okoli leta 1036 na griču Strechau zgradila [[Nadškofija Salzburg|nadškofija Salzburg]]. Veljetno je šlo le za stolp. Podelili so ga v [[fevd]] plemiški rodbini [[Otokarji|Traungauskih]]. Ime Strechau se v dokumentih pojavi šele leta 1074, ko je nadškof Gebhard iz Salzburga nekaj posesti "Strechowe" predal opatiji Admont, ki jo je ustanovil. Rodbina Traungauskih je za upravljanje gradu uporabljala svoje ministeriale iz viteške rodbine Ennstalerskih, ki so se imenovali po gradu. Okoli leta 1120 je na primer omenjen Gerung Strechauski. Leta 1192 je rodbina [[Otokarji|Traungauskih]] izumrla in Strechau se je vrnil nadškofiji kot urejena fevdalna posest. Na začetku 13. stoletja je bil Strechau podeljen bratoma Rudolfu in Konradu Kindberškima. Sledil jima je Vulfing Trennsteinski. Nasilno je zasedel dvor [[Benediktinski samostan Admont|samostana Admont]] pod gradom, ki je Strechau razdelil na dva kompleksa. Vulfing je posedoval Spodnjem (Nieder)-Strechau, medtem ko je njegov sorodnik Henrik iz Ehrenfelsa živel na Gornjem (Ober)-Strecheau. Leta 1282 je nadškof Friderik Salzburški zamenjal oba gradova Strechau z [[Vojvoda|vojvodo]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechtom I. Habsburškim]] za grad Trautenfels v dolini Enns. Delilni kamni so kmalu izumrli in fevd, ki je bil zdaj deželni fevd, je bil prenesen na guvernerja Štajerske, [[opat]]a Henrika II. Admontskega. Strechau so večinoma upravljali [[Habsburžani|habsburški]] oskrbniki. Ker so Habsburžani nenehno potrebovali denar, so pogosto zastavljali svoje premoženje. Med hitro spreminjajočimi se zastavami Strechaua so to bili leta 1357 bratje Rudolf in Diepold Katzensteinski, [[Friderik I. Celjski]] in leta 1396 Oton iz Ehrenfelsa. Od 15. stoletja naprej ni več ločevanja med Spodnjim in Zgornjim Strechauom. Leta 1495 je trdnjavo, ki je bila medtem močno razširjena, cesar [[Maksimilijan I. Habsburški| Maksimilijan I. ]] prodal bratoma Sigmundu in Henriku Prueschenku. Maksimilijan I. si je pridržal pravico do odkupa in kmalu je grad spet postal deželnoknežji. Leta 1511 je bil Strechau dodeljen upravitelju soli v Ausseeju, Hansu Herzheimerju. Leta 1527 je [[Imperator|cesar]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] prodal posestvo Strechau trgovcu iz Rottenmanna Hansu Hofmannu. Ta rodbina je dosegla precejšnje bogastvo, Hans Hofmann je že zastarel in zanemarjeni grad od leta 1529 naprej preuredil v prijeten renesančni grad. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so [[Imperator|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot "zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino". Po smrti Hansa je njegov sin Hans Friderik starejši nadaljeval renesančno širitev. Postal je znan kot vodja protestantskih stanov. Strechau je postal steber protestantizma v Zgornji Štajerski. Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno dvorišče]] [[Renesansa|v renesančnem slogu]] in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v "protestantski kapeli". V času [[Protireformacija|protireformacije]] je Hans Friderik leta 1589 zapustil Štajersko, in za Strechau se je začelo obdobje gospodarskega upada. Med [[Protireformacija|protireformacijo]] je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je leta 1629 prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot "Textor"), ki je leta 1637 dal zgraditi katoliško grajsko kapelo in naredil številne okraske. Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. Ker je bila uprava gospostva leta 1727 preseljena v rezidenco Thalhof, je grad Strechau zdaj služil predvsem kot prostor za rekreacijo duhovnikov Admonta in kot gostišče. Leta 1711 je bila ustanovljena filozofsko-teološka šola. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|dvorišča]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Med napoleonskimi vojnami so Strechau trikrat zasedli Francozi, grad pa je bil začasno uporabljen kot poljska bolnišnica. Od leta 1817 do 1848 je oskrbnik ponovno živel v gradu. Javne naloge posesti, kot so davčna uprava, zemljiški urad in varnost, so se prav tako opravljale iz gradu. Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad in posestvo kupil dunajski kemični industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857 v [[Praga|Pragi]], † 30. oktober 1934 v [[Gradec|Gradcu]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 sta grad in posestvo kupila dr. Adolf in Gabriela Boesch, ki sta ga imela za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1945 so ruske čete začasno zasedle grad. Angleži so stavbo prilagodili v otroški rekreacijski dom. Leta 1955 je bil Strechau vrnjen v Terezianumu. Vendar je grad ostal prazen in je bil komaj vzdrževan. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem bastionu. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje čarovnico, ki jaha na [[Čarovnica|metli]]. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani.<gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|Čarovnica kot vremenska loputa na Bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery>Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki se nahaja v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] [[Metamorfoze|Metamorfoz]]. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih ([[Evangelij po Mateju|Matej]] 22,1–14). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki se nahaja v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni križni obok. Opremljena je [[Barok|v baročnem slogu]]. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]], in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta sv. [[Sveta Barbara|Barbara]] na levi in sv. [[Katarina Aleksandrijska|Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem pedimentu.<gallery> Slika:Strechau.jpg|[[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) Slika:Wappen-Lassing_2.png| Stolp v grbu Lassinga simbolizira grad Strechau. </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] 7ncno6a7rfkx26aqx6rsnewdzefk2wu 6683114 6683111 2026-05-30T19:06:10Z Ljuba24b 92351 nahajati se!, tp, ponavljajoči np, pravilni narekovaji, eksonim, ... 6683114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strechau <br /> Burg Strechau<br />Schloss Strechau | image = Lassing - Burg Strechau (a).JPG | caption = Pogled na jugovzhodni kompleks gradu Strechau | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 47 |lat_minutes = 31 |lat_seconds = 41.82 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 19 | long_seconds= 02.06 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = [[Lassing (Štajerska)|Lassing]]/ [[Strechau (občina Rottenmann)|Strechau]] | area = [[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]] {{flag|Austria}} | built = 11. stoletje | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče | owner = [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|Salzburški nadškofje]] : v fevdu kot gradiščani vitezi Strechauski “Ennstalski”, od začetka 13. st. vitezi Trenštajnski “Kindberški”; od 1282 Deželni knezje Habsburžani: v fevdu številni plemiči do 15. stoletja, med drugimi [[Celjski grofje]], nato do 1528 gospodje Mosheimski, nato ga kupi gospod Hofman Grunbuhelski, ki ga spremeni v center reformacije; po izgonu protestantov grad kupi [[Benediktinski samostan Admont]] (1629–1892), dunajski industrijalec Julius Hofmeier, od 1909 Adolf Boesch, od 1929 Terezijanska akademija, od 1979 spet Boesch Private Foundation do danes }} [[Slika:Strechau_6427.JPG|sličica|Grad Strechau, stolp z uro]] '''Grad Strechau''', znan tudi kot palača Strechau, je grad na vrhu hriba, v okrožju občine Lassing in je drugi največji grad na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Čeprav leži v občini Lassing, nosi isto ime tudi vas Strechau v Rottenmann, čeprav ni znano ali je bil grad poimenovan po vasi ali obratno. == Zgodovina == Salzburški nadškofje so planoto Lassing s skalnim gričem Strechau prejeli kot darilo nemškega cesarja [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] leta 1036. Prvo utrdbo ali grad je okoli leta 1036 na griču Strechau zgradila [[Nadškofija Salzburg|nadškofija Salzburg]]. Verjetno je šlo le za stolp. Podelili so ga v [[fevd]] plemiški rodbini [[Otokarji|Traungauskih]]. Ime ''Strechau'' se v dokumentih pojavi šele leta 1074, ko je nadškof Gebhard iz Salzburga nekaj posesti ''Strechowe'' predal opatiji Admont, ki jo je ustanovil. Rodbina Traungauskih je za upravljanje gradu uporabljala svoje [[ministerial]]e iz viteške rodbine Ennstalerskih, ki so se imenovali po gradu. Okoli leta 1120 je na primer omenjen Gerung Strechauski. Leta 1192 je rodbina Traungauskih izumrla in Strechau se je vrnil nadškofiji kot urejena fevdalna posest. Na začetku 13. stoletja je bil Strechau podeljen bratoma Rudolfu in Konradu Kindberškima. Sledil jima je Vulfing Trennsteinski. Nasilno je zasedel dvor [[Benediktinski samostan Admont|samostana Admont]] pod gradom, ki je Strechau razdelil na dva kompleksa. Vulfing je posedoval Spodnjem (Nieder)-Strechau, medtem ko je njegov sorodnik Henrik iz Ehrenfelsa živel na Gornjem (Ober)-Strecheau. Leta 1282 je nadškof Friderik Salzburški zamenjal oba gradova Strechau z [[Vojvoda|vojvodo]] [[Albreht I. Habsburški|Albrechtom I. Habsburškim]] za grad Trautenfels v dolini reke [[Aniža (reka)|Aniže]]. Delilni kamni so kmalu izumrli in fevd, ki je bil zdaj deželni fevd, je bil prenesen na guvernerja Štajerske, [[opat]]a Henrika II. Admontskega. Strechau so večinoma upravljali [[Habsburžani|habsburški]] oskrbniki. Ker so Habsburžani nenehno potrebovali denar, so pogosto zastavljali svoje premoženje. Med hitro spreminjajočimi se zastavami Strechaua so to bili leta 1357 bratje Rudolf in Diepold Katzensteinski, [[Friderik I. Celjski]] in leta 1396 Oton iz Ehrenfelsa. Od 15. stoletja naprej ni več ločevanja med Spodnjim in Zgornjim Strechauom. Leta 1495 je trdnjavo, ki je bila medtem močno razširjena, cesar [[Maksimilijan I. Habsburški| Maksimilijan I.]] prodal bratoma Sigmundu in Henriku Prueschenku. Maksimilijan I. si je pridržal pravico do odkupa in kmalu je grad spet postal deželnoknežji. Leta 1511 je bil Strechau dodeljen upravitelju soli v Ausseeju, Hansu Herzheimerju. Leta 1527 je cesar [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] prodal posestvo Strechau trgovcu iz Rottenmanna Hansu Hofmannu. Ta rodbina je dosegla precejšnje bogastvo, Hans Hofmann je že zastarel in zanemarjeni grad od leta 1529 naprej preuredil v prijeten [[renesančna arhitektura|renesančni]] [[dvorec]]. == Obdobje reformacije in prodaja opatiji Admont == Po nadaljnjih spremembah lastništva je družina Mosheimskih leta 1528 grad prodala Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Hofmani so cesarju Ferdinandu I. posodili denar za obrambo pred Madžari in zagotovili svojo srebrnino za kovanje novih kovancev. Cesar je v zameno Hofmannu med drugim zastavil cestnino pri Rottenmannu in mu prodal grad Strechau in pripadajoča zemljišča kot »zakonito, čisto in neokrnjeno lastnino«. Po smrti Hansa je njegov sin Hans Friderik starejši nadaljeval renesančno širitev. Postal je znan kot vodja protestantskih stanov. Strechau je postal steber [[protestantizem|protestantizma]] v Zgornji Štajerski. Hofmanovi so v župnije, ki so jih upravljali v Lassingu, Lieznu in Oppenbergu, imenovali pridigarje iz [[Nürnberg|Nürnberga]], da bi širili protestantsko vero na tem območju. Grad so preuredili, zgrajeno je bilo [[Arkada|arkadno]] dvorišče v renesančnem slogu in poslikane so bile znane [[Manierizem|manieristične]] stropne poslikave v ''protestantski kapeli''. V času [[Protireformacija|protireformacije]] je Hans Friderik leta 1589 zapustil Štajersko in za Strechau se je začelo obdobje gospodarskega upada. Med |protireformacijo je bila zadnja lastnica gradu iz družine Hofman, Ana Potencijana Jörger, prisiljena grad prodati in zapustiti državo. Grad je leta 1629 prevzela [[Benediktinski samostan Admont|Opatija Admont]] pod opatom Urbanom Webrom (latinizirano kot ''Textor''), ki je leta 1637 dal zgraditi katoliško grajsko kapelo in naredil številne okraske. Medtem ko je grad pripadal opatiji (1629–1892), so bili zgrajeni velika žitnica, hlevi in upravne stavbe. Okoli leta 1600 je bila zgrajena velika banketna dvorana z [[Barok|baročnimi]] stropnimi poslikavami in [[Štukatura|štukaturami]]. Okoli leta 1650 je bila postavljena baročna katoliška kapela. Ker je bila uprava gospostva leta 1727 preseljena v rezidenco Thalhof, je grad Strechau zdaj služil predvsem kot prostor za rekreacijo duhovnikov Admonta in kot gostišče. Leta 1711 je bila ustanovljena filozofsko-teološka šola. == Od 19. stoletja do danes == Upravitelj Admonta, Anton Stary, prijatelj nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]], je po tem, ko so grad dvakrat zasedle francoske čete, prilagodil več sob za nadvojvodove osebne in slovesne namene. Takrat je bil opisan zelo lep grajski vrt, ki se je raztezal vse do grajskega [[Pristava (zgradba)|pristave]]. Nadvojvoda Janez se je na gradu večkrat srečal s svojo bodočo ženo Ano Plochl in nameraval tam tudi prirediti svojo poroko. Vendar je ta načrt preprečil ugovor njegovega brata, cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] so Strechau trikrat zasedli Francozi, grad pa je bil začasno uporabljen kot poljska bolnišnica. Od leta 1817 do 1848 je oskrbnik ponovno živel v gradu. Javne naloge posesti, kot so davčna uprava, zemljiški urad in varnost, so se prav tako opravljale iz gradu. Po letu 1848 je bila uprava zaradi ukinitve gospostva ukinjena in grad je propadal skoraj 50 let. Leta 1892 je grad in posestvo kupil dunajski kemični industrialec Julius Hofmeier (* 31. maj 1857, [[Praga]], † 30. oktober 1934, [[Gradec]]), ga na novo opremil in z nakupom sosednjih kmetij z dvorom v [[Nichtlgut|Nichtlgutu]] ustanovil posestvo. Zaradi osebnih tragedij je bil Hofmeier prisiljen grad prodati. Leta 1909 sta grad in posestvo kupila dr. Adolf in Gabriela Boesch, ki sta ga imela za dobro dopolnitev svojega posestva Süßenbrunnu blizu Dunaja. V obdobju hiperinflacije je njegov sin Adolf Egon Boesch izgubil posest, prevzela ga je fundacija Terezijanske akademije na Dunaju. Grad je ostal neizkoriščen do leta 1938, ko je bil obsežno prenovljen, da bi vanj (1938–1945) namestili šolo Nacionalnega političnega inštituta za izobraževanje (NAPOLA) in nato otroško okrevališče. Do leta 1945 je bil grad v lasti nemškega Reicha in so ga uporabljali kot okrevališče. Leta 1945 so ruske čete začasno zasedle grad. Angleži so stavbo prilagodili v otroški rekreacijski dom. Leta 1955 je bil Strechau vrnjen v Terezianumu. Vendar je grad ostal prazen in je bil komaj vzdrževan. Leta 1979 je Terezijanska akademija načrtovala prodajo dotrajanega in skoraj povsem praznega gradu. Sprva je zanimanje izrazilo ameriško hotelsko podjetje, a ga je na koncu kupil vnuk nekdanjega lastnika, Harald Boesch. Grad so zgledno prenovili in je zdaj v lasti zasebne fundacije Boesch. Od maja 2006 je tam na ogled razstava starodobnih avtomobilov. Grajski kompleks je od leta 1978 zaščiten kot zgodovinski spomenik. == Opis stavbe == [[Slika:Burg_Strechau_Bastei.jpg|sličica|Bastijon z grajskimi vrati]] [[Slika:Burg_Strechau_Arkaden.jpg|sličica|Renesančne arkade na dvorišču]] Do grajskega kompleksa se dostopa skozi vrata v nekdanjem [[bastijon]]u. Nad vrati je obrambno okno z orkom. Za tremi ovalnimi odprtinami v obzidju bastiona so nekoč stali topovi. Na skodlasti strehi stojijo tri vetrnice. Ena prikazuje [[čarovnica|čarovnico]], ki jaha na metli. Nato pridemo na dolgo dvorišče, kjer so nekdanji hlevi, kmetijska poslopja, smodnišnica in hiša upravnika. Notranje grajsko dvorišče je zelo impresivno zaradi trinadstropnih renesančnih arkad na vzhodni in zahodni strani. <gallery> Slika:Burg_Strechau_Wetterfahne.jpg|Čarovnica kot vremenska loputa na bastijonu Slika:Strechau_Hof.jpg|Grajsko dvorišče z gospodarskimi poslopji in hišo upravnika na desni na sliki </gallery> Na gradu je vredno ogleda: * cesarjeva soba * nekdanja protestantska molilnica s stropnimi poslikavami iz leta 1579, katere teološki program izvira iz Davida Chyträusa, pa tudi * plesna dvorana, ki je v drugem nadstropju vzhodnega krila. Njen strop je okrašen s štukaturami in oljnimi slikami (1652), ki prikazujejo prizore iz [[Publij Ovidij Naso|Ovidovih]] ''[[Metamorfoze|Metamorfoz]]''. Baročna oljna slika prikazuje [[Nova zaveza|novozavezno]] priliko o svatbi: Mnogi so poklicani, a malo izbranih« ({{bibl|Mat 22,1–14}}). <gallery> Slika:Burg_Strechau_Kaiserzimmer.jpg|Cesarjeva soba Slika:Strechau_barocke_Tür.jpg|Baročna vrata iz leta 1637 v cesarski sobi Slika:Burg_Strechau_Betraum_Decke.jpg|Osrednji delni pogled na strop molilnice Slika:Burg_Strechau_Festsaal.jpg|Pogled v plesno dvorano Slika:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|link=Datei:Burg_Strechau_Deckengemälde.jpg|alt=Deckengemälde im Festsaal| Stropne poslikave v plesni dvorani Slika:Strechau_Gemälde.jpg|Baročna upodobitev novozavezne prilike o svatbi </gallery> === Grajska kapela === [[Slika:Burg_Strechau_Kapelle_innen.jpg|sličica|Notranji pogled na kapelo]] Majhna Marijina kapela, ki je v južnem krilu in je od tam dostopna, ima štiridelni [[križni obok]]. Opremljena je v baročnem slogu. Oltar pripisujejo kiparju opatije Admont, [[Georg Remele|Georgu Remeleju]] in je bil postavljen leta 1637. Osrednja figura v svetišču je [[Sveta Marija|Madona]] z detetom. Spremljevalni figuri sta[[Sveta Barbara| sv. Barbara]] na levi in [[Katarina Aleksandrijska|sv. Katarina]] na desni. [[Sveti Mihael|Nadangel Mihael]] stoji v prelomljenem [[pediment]]u. <gallery> Slika:Strechau.jpg|[[Janez Habsburško-Lotarinški|Nadvojvoda Janez]] in Ana Plochl – Sprehod ob gradu Strechau Slika:Burgfraeulein_von_Strechau.jpg| »Gospa iz Strechaua« (17. stoletje, zbirka [[Benediktinski samostan Admont|opatije Admont]]) </gallery> == Literatura == * Kleine Zeitung, Beate Pichler: ''Kjer lepota piše zgodovino'', od 13. julija 2014, 9. del serije ''Odklenjeno'', str. 34 in 35. * Hannes P. Naschenweng: ''Grad Strechau.'' S prispevki Friedmunda Hueberja, Heinza Leitnerja et al. (= ''Časopis Zgodovinskega društva za Štajersko.'' Posebni zvezek 24). Liezen 1997. * Benedikt Schneider: V: Občina Lassing (ur.): ''950 let Lassinga.'' Lassing 1986. * Franz Wohlgemuth: ''Zgodovina župnije Gaishorn in doline Paltental.'' Gaishorn 1955. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Burg Strechau}} * [http://www.burg-strechau.at burg-strechau.at] * Strechau. V: burgen-austria.com. Martin Hammerl ; pridobljeno 1. Januar 1900  * {{Austriaforum|Heimatlexikon/Burg_Strechau}} * [http://www.selzthal-ansichtskarten.at/gallerie/thumbnails.php?album=2 Grad Strechau na razglednicah] [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Strechau]] f7b1gfnodlso0l6k8v1h8578j2v8jcl 2 603407 6683071 2026-05-30T16:54:47Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1325801521|PL-5]]« 6683071 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|brezokvirja]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |[[:en:Air-to-air_missile#Short-range_air-to-air_missile|Short-range air-to-air missile]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Luoyang Electro-Optics Technology Development Centre (EOTDC), Hanzhong Nanfeng Machine Factory |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvofrekvenčni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} <nowiki> [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]</nowiki> 96wiauz2sah0sgog5jvl00zbi19abfa 6683074 6683071 2026-05-30T16:59:29Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1325801521|PL-5]]« 6683074 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|brezokvirja]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |[[:en:Air-to-air_missile#Short-range_air-to-air_missile|Short-range air-to-air missile]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Razvojni center elektrooptične tehnologije Luoyang (EOTDC), Tovarna strojev Hanzhong Nanfeng |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvofrekvenčni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} [[Raketa zrak-zrak]] '''PL-5''' (霹雳-5) (PL pomeni Pi Li, kar v [[Kitajščina|kitajščini]] pomeni »strela«, kar je splošna oznaka za vse kitajske rakete zrak-zrak) je kratkodometna [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodena]] raketa, ki jo uporabljajo kitajski [[Lovsko letalo|lovci]]. Temelji na tehnologiji [[Vimpel K-13]] in je podobna raketi [[AIM-9 Sidewinder]]. PL-5 je bila zasnovana in razvita v kitajskem centru za razvoj elektro-optične tehnologije Luoyang (EOTDC), znanem tudi kot Inštitut 612; med člani njene oblikovalske ekipe so bili Chen Jiali (陈家礼), Dong Chunfeng, Hu Rongchao (胡荣超), Huang Bin, Zhang Ming (张明) in Zheng Zhiwei (郑志伟). Po poročanjih je bila proizvedena v tovarni strojev Hanzhong Nanfeng (znani tudi kot tovarna raket zrak-zrak Hanzhong) kitajske korporacije letalske industrije. <nowiki> [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Rakete]]</nowiki> 631wt156u1qxe96dpwvkispgre8bya3 0 603408 6683072 2026-05-30T16:55:50Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6683072 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | name = Stolnica v Gradcu | fullname = Dom St. Ägidius | image = Graz - Dom.jpg | image_size = | alt = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|19.2|N|15|26|31.92|E|region:AT|format=dms|display=inline,title}} | location = [[Gradec]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | country = [[Avstrija]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = | website = | former_name = | consecrated = | status = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1438 | completed date = 1462 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | archdiocese = Salzburg | metropolis = | diocese = Graz-Seckau | province = | archbishop = | bishop = | dean = }} '''Graška stolnica''' ({{langx|de|Grazer Dom}}), imenovana tudi '''stolnica sv. Egidija''' ({{langx|de|Dom St. Ägidius}}), je rimskokatoliška [[stolnica]] škofije Graz-Seckau v [[Gradec|Gradcu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Posvečena je svetemu Egidiju, zavetniku Gradca in služi kot sedež škofa. Cerkev je bila prvotno zgrajena med letoma 1438 in 1462<ref name=":0">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Dom und Kathedrale zum Heiligen Ägydius |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/derdom |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |title=Dom Graz |url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Sakralbauten/Steiermark/Dom_Graz |access-date=2025-06-22 |website=Austria-Forum |language=de}}</ref> kot ''Hofkirche'' (dvorna cerkev) cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], kasneje pa je služila kot jezuitska kolegijska in univerzitetna cerkev od leta 1577 do 1773, v tem obdobju pa je bila preurejena v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Stoji poleg [[mavzolej cesarja Ferdinanda II.|mavzoleja cesarja Ferdinanda II.]] Dvoranska zasnova stolnice združuje gotsko arhitekturo s poznejšimi baročnimi elementi, v njej pa so pomembna umetniška dela, kot so srednjeveške [[freska|freske]] in [[oltar]]ji, visoki baročni oltar (1730–33, Georg Kraxner) s sliko sv. Egidija in dva zgodovinska [[relikviarij]]a iz [[slonovina|slonovine]] (prvotno poročne skrinje Paole Gonzaga).<ref name=":2">{{Cite web |title=Cathedral Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/cathedral_shg_1448 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> == Zgodovina == Lokacija graške stolnice je sveta vsaj od 12. stoletja. Cerkev, posvečena svetemu Gilesu, je prvič dokumentirana v donaciji opatije Seckau iz leta 1174.<ref name=":1" /> Ta zgodnja cerkev je stala zunaj srednjeveškega mestnega obzidja kot utrjena kapela, vendar se noben njen del ni ohranil. Leta 1438 je cesar Friderik III., ki je na sosednjem hribu ustanovil novo rezidenco (grad Gradec), odredil popolno obnovo cerkve. Nova gotska cerkev (ali dvorna cerkev) je bila večinoma dokončana okoli leta 1464, njen glavni graditelj pa naj bi bil švabski stavbenik Hans Niesenberge.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> V naslednjih stoletjih je bila stolnica nenehno posodabljana, leta 1615 je bila dodana [[zakristija]], med letoma 1617 in 1667 pa so bile pod habsburškim pokroviteljstvom zgrajene štiri nove stranske kapele, posvečene svetnikom Roku, Materi Žalostni, Frančišku Ksaverju in Križu. Leta 1577 je nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel II.]] cerkev predal [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato pa je služila kot kolegijska cerkev jezuitskega kolegija in po ustanovitvi Univerze v Gradcu leta 1585 kot njegova univerzitetna cerkev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1786 je bila med reformami cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] škofija Seckau razdeljena in Gradec je postal škofijski sedež nove škofije Gradec-Seckau. Nekdanja župnijska cerkev sv. Egidija je bila formalno povzdignjena v stolnico, njen prvi škof pa je postal Jožef Adam grof von Arco. V 19. stoletju je bil med letoma 1853 in 1854 odstranjen stari pokriti prehod, ki je povezoval stolnico z gradom. Stolnica je bila od takrat večkrat obnovljena, notranjost pa je bila obnovljena v letih 1962–63, zadnja večja prenova pred letom 2017. Obsežen projekt obnove se je začel leta 2017 z zunanjimi popravili in se nadaljeval do leta 2023, vključno z notranjo prenovo, postavitvijo novega oltarja in obnovo orgel, ki so bile posvečene leta 2023.<ref>{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Skozi svojo zgodovino je graška stolnica služila kot ključno versko središče škofije Gradec-Seckau in kot župnijska cerkev, hkrati pa je odražala tudi cesarsko in katoliško dediščino mesta. == Arhitektura == Graška stolnica je gotska dvoranska cerkev (Hallenkirche), slog, značilen za poznosrednjeveško Avstrijo. Zgrajena je iz opeke in apnenca ter je orientirana vzdolž osi vzhod-zahod. Zunanjost je relativno preprosta, s pretežno pobeljenimi stenami, ostanki originalnih poslikanih kamnitih fasad, vključno z fragmenti fresk, so še vedno vidni.[2] Tloris cerkve je sestavljen iz ene same široke ladje, ki jo obdajata dve ožji stranski ladji, vse pokrite z neprekinjeno streho. Osem osmerokotnih stebrov podpira visoke oboke, ki notranjost delijo na tri ladje.[2] Na vsaki strani se iz ladij odpira več majhnih kapel, na zadnjem delu ladje pa se razprostira baročna galerija (orgelski podstrešje). Zasnova je podobna beraškim cerkvam, kot so dominikanske in frančiškanske v Gradcu, kar odraža izvor stavbe iz 15. stoletja.[2] Zahodni vhodni portal (1456) je najbolj bogato okrašen zunanji del cerkve, kiparstvo in okrasje okoli njega pa sta značilna za bogato okrašen poznogotski slog.[1][2] Čeprav je bil velik del originalne polikromirane poslikave fasade izgubljen, je na južni zunanji steni ostala vidna ena pomembna freska, Landplagenbild iz leta 1485 Thomasa von Villacha, ki prikazuje kuge, ki so prizadele Gradec, in sicer turški napad, kobilice in kugo, kot božjo kazen.[3] Strešna linija katedrale ima majhen urni stolp z grebenskim stolpom, dodanim leta 1653, in večjo osmerokotno laterno nad križiščem. Pred vzhodno steno je bronasti kip svetega Egipčana Erwina Huberja (1998). Zunanjost odraža preprostost in strukturno jasnost prvotne gotske zasnove, notranjost pa vključuje poznejše baročne dodatke.[2][3] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dom, Graz}} * [https://www.graz-seckau.at/ Roman Catholic Diocese of Graz-Seckau] (in German) [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Stolnice v Avstriji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1462]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] c1yy1vfvl9x2u0b0hcn7f6hebgbmvd7 6683112 6683072 2026-05-30T18:47:38Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6683112 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Gradcu | fullname = Dom St. Ägidius | image = Graz - Dom.jpg | image_size = | alt = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|19.2|N|15|26|31.92|E|region:AT|format=dms|display=inline,title}} | location = [[Gradec]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | country = [[Avstrija]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = | website = | former_name = | consecrated = | status = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1438 | completed date = 1462 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | archdiocese = Salzburg | metropolis = | diocese = Graz-Seckau | province = | archbishop = | bishop = | dean = }} '''Graška stolnica''' ({{langx|de|Grazer Dom}}), imenovana tudi '''stolnica sv. Egidija''' ({{langx|de|Dom St. Ägidius}}), je rimskokatoliška [[stolnica]] škofije Graz-Seckau v [[Gradec|Gradcu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Posvečena je svetemu Egidiju, zavetniku Gradca in služi kot sedež škofa. Cerkev je bila prvotno zgrajena med letoma 1438 in 1462<ref name=":0">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Dom und Kathedrale zum Heiligen Ägydius |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/derdom |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |title=Dom Graz |url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Sakralbauten/Steiermark/Dom_Graz |access-date=2025-06-22 |website=Austria-Forum |language=de}}</ref> kot ''Hofkirche'' (dvorna cerkev) cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], kasneje pa je služila kot jezuitska kolegijska in univerzitetna cerkev od leta 1577 do 1773, v tem obdobju pa je bila preurejena v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Stoji poleg [[mavzolej cesarja Ferdinanda II.|mavzoleja cesarja Ferdinanda II.]] Dvoranska zasnova stolnice združuje gotsko arhitekturo s poznejšimi baročnimi elementi, v njej pa so pomembna umetniška dela, kot so srednjeveške [[freska|freske]] in [[oltar]]ji, visoki baročni oltar (1730–33, Georg Kraxner) s sliko sv. Egidija in dva zgodovinska [[relikviarij]]a iz [[slonovina|slonovine]] (prvotno poročne skrinje Paole Gonzaga).<ref name=":2">{{Cite web |title=Cathedral Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/cathedral_shg_1448 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> == Zgodovina == Lokacija graške stolnice je sveta vsaj od 12. stoletja. Cerkev, posvečena svetemu Gilesu, je prvič dokumentirana v donaciji opatije Seckau iz leta 1174.<ref name=":1" /> Ta zgodnja cerkev je stala zunaj srednjeveškega mestnega obzidja kot utrjena kapela, vendar se noben njen del ni ohranil. Leta 1438 je cesar Friderik III., ki je na sosednjem hribu ustanovil novo rezidenco (grad Gradec), odredil popolno obnovo cerkve. Nova gotska cerkev (ali dvorna cerkev) je bila večinoma dokončana okoli leta 1464, njen glavni graditelj pa naj bi bil švabski stavbenik Hans Niesenberge.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> V naslednjih stoletjih je bila stolnica nenehno posodabljana, leta 1615 je bila dodana [[zakristija]], med letoma 1617 in 1667 pa so bile pod habsburškim pokroviteljstvom zgrajene štiri nove stranske kapele, posvečene svetnikom Roku, Materi Žalostni, Frančišku Ksaverju in Križu. Leta 1577 je nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel II.]] cerkev predal [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato pa je služila kot kolegijska cerkev jezuitskega kolegija in po ustanovitvi Univerze v Gradcu leta 1585 kot njegova univerzitetna cerkev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1786 je bila med reformami cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] škofija Seckau razdeljena in Gradec je postal škofijski sedež nove škofije Gradec-Seckau. Nekdanja župnijska cerkev sv. Egidija je bila formalno povzdignjena v stolnico, njen prvi škof pa je postal Jožef Adam grof von Arco. V 19. stoletju je bil med letoma 1853 in 1854 odstranjen stari pokriti prehod, ki je povezoval stolnico z gradom. Stolnica je bila od takrat večkrat obnovljena, notranjost pa je bila obnovljena v letih 1962–63, zadnja večja prenova pred letom 2017. Obsežen projekt obnove se je začel leta 2017 z zunanjimi popravili in se nadaljeval do leta 2023, vključno z notranjo prenovo, postavitvijo novega oltarja in obnovo orgel, ki so bile posvečene leta 2023.<ref>{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Skozi svojo zgodovino je graška stolnica služila kot ključno versko središče škofije Gradec-Seckau in kot župnijska cerkev, hkrati pa je odražala tudi cesarsko in katoliško dediščino mesta. == Arhitektura == Graška stolnica je gotska [[dvoranska cerkev]] (''Hallenkirche''), slog, značilen za poznosrednjeveško Avstrijo. Zgrajena je iz [[opeka|opeke]] in [[apnenec|apnenca]] ter je orientirana vzdolž osi vzhod-zahod. Zunanjost je relativno preprosta, s pretežno pobeljenimi stenami, ostanki originalnih poslikanih kamnitih fasad, vključno z fragmenti fresk, so še vedno vidni.<ref name=":1" /> Tloris cerkve je sestavljen iz ene same široke ladje, ki jo obdajata dve ožji stranski ladji, vse pokrite z neprekinjeno streho. Osem osmerokotnih stebrov podpira visoke oboke, ki notranjost delijo na tri ladje. Na vsaki strani se iz ladij odpira več majhnih kapel, na zadnjem delu ladje pa se razprostira baročna galerija (orgelski podstrešje). Zasnova je podobna beraškim cerkvam, kot so dominikanske in frančiškanske v Gradcu, kar odraža izvor stavbe iz 15. stoletja. Zahodni vhodni [[portal]] (1456) je najbolj bogato okrašen zunanji del cerkve, kiparstvo in okrasje okoli njega pa sta značilna za bogato okrašen poznogotski slog. Čeprav je bil velik del originalne polikromirane poslikave fasade izgubljen, je na južni zunanji steni ostala vidna ena pomembna freska, ''Landplagenbild'' iz leta 1485 Thomasa von Villacha, ki prikazuje kuge, ki so prizadele Gradec, in sicer turški napad, kobilice in kugo, kot božjo kazen.<ref name=":2" /> Strešna linija stolnice ima majhen urni stolp z [[strešni jezdec|strešnim jezdecem]], dodanim leta 1653, in večjo osmerokotno laterno nad križiščem. Pred vzhodno steno je bronasti kip svetega Egidija Erwina Huberja (1998). Zunanjost odraža preprostost in strukturno jasnost prvotne gotske zasnove, notranjost pa vključuje poznejše baročne dodatke. == Notranjost in umetniška dela == Notranjost graške stolnice združuje gotsko strukturo z baročnimi elementi. Osrednja ladja je visoka in dobro osvetljena, z ometanimi stenami in štukaturnimi rebri na obokih, sončna svetloba pa vstopa skozi visoka lancetna okna. Na južni steni izstopata dve poznosrednjeveški freski [[sveti Krištof|sv. Krištofa]] (okoli 1460–70), od katerih ena prikazuje cesarja Friderika III. v vojvodskem klobuku. Baročno pohištvo je v ospredju celotnega prostora. Glavni oltar (1730–33), ki ga je zasnoval Georg Kraxner, je izdelan iz bogato žilastega [[marmor]]ja, njegov [[oltarni nastavek]] (Franz Ignaz Flurer, 1733) pa prikazuje zavetnika sv. Egidija, obdanega s kipi štirih [[evangelist]]ov. [[Prižnica]] in korne klopi so prav tako iz 18. stoletja, ki so zapleteno izrezljane z jezuitskimi simboli. Pri vhodu v [[prezbiterij]] stojita na podstavkih dva renesančna relikviarija. To sta okrašena, s slonovino intarzirana ''Brauttruhen'' (poročna skrinja) Paole Gonzaga, ki so ju jezuiti preuredili v relikviarije za mučence. Med najpomembnejšimi srednjeveškimi umetniškimi deli v stolnici je gotska tabla s ''Križanjem'' (1457) avtorja Conrada Laiba iz Salzburga. To oljno delo na lesu z naslovom ''Križanje v množici'' (''Kreuzigung im Gedräng'') je bilo prvotno del glavnega oltarja, kasneje pa so ga ponovno odkrili v fragmentih in nato restavrirali. Velja za eno najlepših poznogotskih slik v Avstriji in je bila pred kratkim ponovno nameščena v nekdanji ''Friedrichskapelle'' (cesarski oratorij) v južni ladji. Druga pomembna relikvija gotske dobe je ''Landplagenbild'' (1485), ki je ostala na zunanji steni kot redek primer zgodnjega fresko slikarstva. Notranjost stolnice združuje arhitekturno strukturo iz 15. stoletja z baročnim ansamblom oltarjev, kipov in slik, ki odražajo zaporedna obdobja nabožne umetnosti. == Verski pomen == Graška stolnica je posvečena sv. Egidiju (''Ägidius''), puščavniku iz 7. stoletja, ki ga častijo kot enega od štirinajstih svetih pomočnikov. Tradicionalno ga kličejo za zaščito v času nevarnosti in bolezni in je v Gradcu središče pobožnosti že od srednjega veka. Njegov god (1. september) praznuje stolna župnija, na glavnem oltarju pa je kip svetnika. V lokalnem izročilu je Egidij priznan kot zavetnik mesta, letni ''Kirchweih'' (praznik posvetitve) pa poteka 1. maja ali na prvo adventno nedeljo. Danes stolnica služi kot osrednja verska ustanova na Štajerskem. Je škofijska cerkev škofije Gradec-Seckau in deluje tudi kot župnijska cerkev Graz-Dom. V stavbi je stolni kapitelj in gosti večje škofijske liturgije, vključno s posvečenji in praznovanji glavnih praznikov. Leta 2020 je nova oltarna postavitev vključevala pokop relikvij dveh lokalnih mučencev (Johannesa Sarkanderja in Johannesa Gappa) v glavnem oltarju. Skozi stoletja je pokroviteljstvo stolnice s strani vladarjev in škofov privedlo do kopičenja številnih votivnih darov in liturgičnih zakladov. Kot aktiven prostor čaščenja ima dnevne maše, njen liturgični koledar pa sledi katoliškim obredom, podrobnosti o bogoslužjih in glasbi so objavljene v škofijski liturgični knjižici.<ref name=":4">{{Cite web |title=Pfarre Graz-Dom |url=https://www.katholische-kirche-steiermark.at/goto/instvisitenkarte/1459/#0 |access-date=2025-06-22 |website=www.katholische-kirche-steiermark.at |language=en}}</ref> == Trenutna uporaba == V zadnjih letih je bila graška stolnica obsežno prenovljena, da bi zagotovili njeno nadaljnjo uporabo. Šestletni projekt obnove, vreden 6,5 milijona evrov, ki je trajal od leta 2017 do 2023, je obravnaval tako strukturo kot umetnost.<ref name=":3">{{Cite web |last=red |first=ORF at/Agenturen |date=2023-11-21 |title=Renovierung am Grazer Dom abgeschlossen |url=https://religion.orf.at/stories/3222238/ |access-date=2025-06-22 |website=religion.ORF.at |language=de}}</ref> Celotna ladja, [[kor (arhitektura)|kor]] in stranske kapele so bile očiščene in popravljene, nameščen je bil nov bazaltni oltar in [[ambon]], sodoben LED-sistem razsvetljave pa zdaj podvoji notranjo osvetlitev, hkrati pa porabi manj energije.<ref name=":5">{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Orgle, zgrajene leta 1978, je Rieger v celoti obnovil, njihovih več kot 5300 cevi so zmanjšali na približno 4200 in jih posodobili po novi zasnovi, instrument pa je bil posvečen na slovesnosti novembra 2023. Škof iz Gradca-Seckaua je izrazil upanje, da bo prenovljena škofovska cerkev navdihovala vernike še prihodnje generacije.<ref name=":5" /> Stolnica ostaja odprta za obiskovalce in romarje vsak dan z brezplačnim vstopom, razen med bogoslužjem. Vodeni ogledi so na voljo po dogovoru, kot je sporočila župnija. Še vedno deluje kot aktivna župnijska cerkev s polnim urnikom maš, spovedi in zakramentov. Cerkev gosti tudi kulturne dogodke, predvsem orgelske koncerte, vključno z letnim otvoritvenim koncertom po prenovi in ​​občasnimi zborovskimi nastopi. V vseh svojih trenutnih vlogah je graška stolnica zgodovinski spomenik in živahno središče vere v mestu. == Galerija == <gallery> File:J35 693 Dom.jpg|Zunanji pogled (noč) File:Austria Graz 2022-28.jpg|Sprednji pogled File:Graz Dom Orgel.jpg|Orgle File:Graz Dom 2.jpg|Sprednji vhod File:Graz Dom St. Ägidius Innen Kanzel 2.JPG|Prižnica File:Dom, Graz - Kreuzkapelle mit Bischofsgruft 01.jpg|Škofovska kripta File:Graz Dom St. Ägidius Innen Fresko 2.JPG|Fresca sv. Egidija File:Graz Dom Gewölbe Seitenschiff mitte rechts-5146.jpg|Streha File:Reliquienschrein rechts - Dom, Graz 01.jpg| Relikviarij File:Trauttmansdorff Monument - Dom, Graz 01.jpg|Trauttmansdorffov spomenik </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dom, Graz}} * [https://www.graz-seckau.at/ Roman Catholic Diocese of Graz-Seckau] (in German) [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Stolnice v Avstriji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1462]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] esp6fj36406am5rwcqq3iwp8osjdfqe 6683122 6683112 2026-05-30T19:52:41Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Stolnica v Gradcu]] na [[Stolnica sv. Tilna, Gradec]]: standardizacija 6683112 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Gradcu | fullname = Dom St. Ägidius | image = Graz - Dom.jpg | image_size = | alt = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|19.2|N|15|26|31.92|E|region:AT|format=dms|display=inline,title}} | location = [[Gradec]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | country = [[Avstrija]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = | website = | former_name = | consecrated = | status = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1438 | completed date = 1462 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | archdiocese = Salzburg | metropolis = | diocese = Graz-Seckau | province = | archbishop = | bishop = | dean = }} '''Graška stolnica''' ({{langx|de|Grazer Dom}}), imenovana tudi '''stolnica sv. Egidija''' ({{langx|de|Dom St. Ägidius}}), je rimskokatoliška [[stolnica]] škofije Graz-Seckau v [[Gradec|Gradcu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Posvečena je svetemu Egidiju, zavetniku Gradca in služi kot sedež škofa. Cerkev je bila prvotno zgrajena med letoma 1438 in 1462<ref name=":0">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Dom und Kathedrale zum Heiligen Ägydius |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/derdom |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |title=Dom Graz |url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Sakralbauten/Steiermark/Dom_Graz |access-date=2025-06-22 |website=Austria-Forum |language=de}}</ref> kot ''Hofkirche'' (dvorna cerkev) cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], kasneje pa je služila kot jezuitska kolegijska in univerzitetna cerkev od leta 1577 do 1773, v tem obdobju pa je bila preurejena v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Stoji poleg [[mavzolej cesarja Ferdinanda II.|mavzoleja cesarja Ferdinanda II.]] Dvoranska zasnova stolnice združuje gotsko arhitekturo s poznejšimi baročnimi elementi, v njej pa so pomembna umetniška dela, kot so srednjeveške [[freska|freske]] in [[oltar]]ji, visoki baročni oltar (1730–33, Georg Kraxner) s sliko sv. Egidija in dva zgodovinska [[relikviarij]]a iz [[slonovina|slonovine]] (prvotno poročne skrinje Paole Gonzaga).<ref name=":2">{{Cite web |title=Cathedral Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/cathedral_shg_1448 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> == Zgodovina == Lokacija graške stolnice je sveta vsaj od 12. stoletja. Cerkev, posvečena svetemu Gilesu, je prvič dokumentirana v donaciji opatije Seckau iz leta 1174.<ref name=":1" /> Ta zgodnja cerkev je stala zunaj srednjeveškega mestnega obzidja kot utrjena kapela, vendar se noben njen del ni ohranil. Leta 1438 je cesar Friderik III., ki je na sosednjem hribu ustanovil novo rezidenco (grad Gradec), odredil popolno obnovo cerkve. Nova gotska cerkev (ali dvorna cerkev) je bila večinoma dokončana okoli leta 1464, njen glavni graditelj pa naj bi bil švabski stavbenik Hans Niesenberge.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> V naslednjih stoletjih je bila stolnica nenehno posodabljana, leta 1615 je bila dodana [[zakristija]], med letoma 1617 in 1667 pa so bile pod habsburškim pokroviteljstvom zgrajene štiri nove stranske kapele, posvečene svetnikom Roku, Materi Žalostni, Frančišku Ksaverju in Križu. Leta 1577 je nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel II.]] cerkev predal [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato pa je služila kot kolegijska cerkev jezuitskega kolegija in po ustanovitvi Univerze v Gradcu leta 1585 kot njegova univerzitetna cerkev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1786 je bila med reformami cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] škofija Seckau razdeljena in Gradec je postal škofijski sedež nove škofije Gradec-Seckau. Nekdanja župnijska cerkev sv. Egidija je bila formalno povzdignjena v stolnico, njen prvi škof pa je postal Jožef Adam grof von Arco. V 19. stoletju je bil med letoma 1853 in 1854 odstranjen stari pokriti prehod, ki je povezoval stolnico z gradom. Stolnica je bila od takrat večkrat obnovljena, notranjost pa je bila obnovljena v letih 1962–63, zadnja večja prenova pred letom 2017. Obsežen projekt obnove se je začel leta 2017 z zunanjimi popravili in se nadaljeval do leta 2023, vključno z notranjo prenovo, postavitvijo novega oltarja in obnovo orgel, ki so bile posvečene leta 2023.<ref>{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Skozi svojo zgodovino je graška stolnica služila kot ključno versko središče škofije Gradec-Seckau in kot župnijska cerkev, hkrati pa je odražala tudi cesarsko in katoliško dediščino mesta. == Arhitektura == Graška stolnica je gotska [[dvoranska cerkev]] (''Hallenkirche''), slog, značilen za poznosrednjeveško Avstrijo. Zgrajena je iz [[opeka|opeke]] in [[apnenec|apnenca]] ter je orientirana vzdolž osi vzhod-zahod. Zunanjost je relativno preprosta, s pretežno pobeljenimi stenami, ostanki originalnih poslikanih kamnitih fasad, vključno z fragmenti fresk, so še vedno vidni.<ref name=":1" /> Tloris cerkve je sestavljen iz ene same široke ladje, ki jo obdajata dve ožji stranski ladji, vse pokrite z neprekinjeno streho. Osem osmerokotnih stebrov podpira visoke oboke, ki notranjost delijo na tri ladje. Na vsaki strani se iz ladij odpira več majhnih kapel, na zadnjem delu ladje pa se razprostira baročna galerija (orgelski podstrešje). Zasnova je podobna beraškim cerkvam, kot so dominikanske in frančiškanske v Gradcu, kar odraža izvor stavbe iz 15. stoletja. Zahodni vhodni [[portal]] (1456) je najbolj bogato okrašen zunanji del cerkve, kiparstvo in okrasje okoli njega pa sta značilna za bogato okrašen poznogotski slog. Čeprav je bil velik del originalne polikromirane poslikave fasade izgubljen, je na južni zunanji steni ostala vidna ena pomembna freska, ''Landplagenbild'' iz leta 1485 Thomasa von Villacha, ki prikazuje kuge, ki so prizadele Gradec, in sicer turški napad, kobilice in kugo, kot božjo kazen.<ref name=":2" /> Strešna linija stolnice ima majhen urni stolp z [[strešni jezdec|strešnim jezdecem]], dodanim leta 1653, in večjo osmerokotno laterno nad križiščem. Pred vzhodno steno je bronasti kip svetega Egidija Erwina Huberja (1998). Zunanjost odraža preprostost in strukturno jasnost prvotne gotske zasnove, notranjost pa vključuje poznejše baročne dodatke. == Notranjost in umetniška dela == Notranjost graške stolnice združuje gotsko strukturo z baročnimi elementi. Osrednja ladja je visoka in dobro osvetljena, z ometanimi stenami in štukaturnimi rebri na obokih, sončna svetloba pa vstopa skozi visoka lancetna okna. Na južni steni izstopata dve poznosrednjeveški freski [[sveti Krištof|sv. Krištofa]] (okoli 1460–70), od katerih ena prikazuje cesarja Friderika III. v vojvodskem klobuku. Baročno pohištvo je v ospredju celotnega prostora. Glavni oltar (1730–33), ki ga je zasnoval Georg Kraxner, je izdelan iz bogato žilastega [[marmor]]ja, njegov [[oltarni nastavek]] (Franz Ignaz Flurer, 1733) pa prikazuje zavetnika sv. Egidija, obdanega s kipi štirih [[evangelist]]ov. [[Prižnica]] in korne klopi so prav tako iz 18. stoletja, ki so zapleteno izrezljane z jezuitskimi simboli. Pri vhodu v [[prezbiterij]] stojita na podstavkih dva renesančna relikviarija. To sta okrašena, s slonovino intarzirana ''Brauttruhen'' (poročna skrinja) Paole Gonzaga, ki so ju jezuiti preuredili v relikviarije za mučence. Med najpomembnejšimi srednjeveškimi umetniškimi deli v stolnici je gotska tabla s ''Križanjem'' (1457) avtorja Conrada Laiba iz Salzburga. To oljno delo na lesu z naslovom ''Križanje v množici'' (''Kreuzigung im Gedräng'') je bilo prvotno del glavnega oltarja, kasneje pa so ga ponovno odkrili v fragmentih in nato restavrirali. Velja za eno najlepših poznogotskih slik v Avstriji in je bila pred kratkim ponovno nameščena v nekdanji ''Friedrichskapelle'' (cesarski oratorij) v južni ladji. Druga pomembna relikvija gotske dobe je ''Landplagenbild'' (1485), ki je ostala na zunanji steni kot redek primer zgodnjega fresko slikarstva. Notranjost stolnice združuje arhitekturno strukturo iz 15. stoletja z baročnim ansamblom oltarjev, kipov in slik, ki odražajo zaporedna obdobja nabožne umetnosti. == Verski pomen == Graška stolnica je posvečena sv. Egidiju (''Ägidius''), puščavniku iz 7. stoletja, ki ga častijo kot enega od štirinajstih svetih pomočnikov. Tradicionalno ga kličejo za zaščito v času nevarnosti in bolezni in je v Gradcu središče pobožnosti že od srednjega veka. Njegov god (1. september) praznuje stolna župnija, na glavnem oltarju pa je kip svetnika. V lokalnem izročilu je Egidij priznan kot zavetnik mesta, letni ''Kirchweih'' (praznik posvetitve) pa poteka 1. maja ali na prvo adventno nedeljo. Danes stolnica služi kot osrednja verska ustanova na Štajerskem. Je škofijska cerkev škofije Gradec-Seckau in deluje tudi kot župnijska cerkev Graz-Dom. V stavbi je stolni kapitelj in gosti večje škofijske liturgije, vključno s posvečenji in praznovanji glavnih praznikov. Leta 2020 je nova oltarna postavitev vključevala pokop relikvij dveh lokalnih mučencev (Johannesa Sarkanderja in Johannesa Gappa) v glavnem oltarju. Skozi stoletja je pokroviteljstvo stolnice s strani vladarjev in škofov privedlo do kopičenja številnih votivnih darov in liturgičnih zakladov. Kot aktiven prostor čaščenja ima dnevne maše, njen liturgični koledar pa sledi katoliškim obredom, podrobnosti o bogoslužjih in glasbi so objavljene v škofijski liturgični knjižici.<ref name=":4">{{Cite web |title=Pfarre Graz-Dom |url=https://www.katholische-kirche-steiermark.at/goto/instvisitenkarte/1459/#0 |access-date=2025-06-22 |website=www.katholische-kirche-steiermark.at |language=en}}</ref> == Trenutna uporaba == V zadnjih letih je bila graška stolnica obsežno prenovljena, da bi zagotovili njeno nadaljnjo uporabo. Šestletni projekt obnove, vreden 6,5 milijona evrov, ki je trajal od leta 2017 do 2023, je obravnaval tako strukturo kot umetnost.<ref name=":3">{{Cite web |last=red |first=ORF at/Agenturen |date=2023-11-21 |title=Renovierung am Grazer Dom abgeschlossen |url=https://religion.orf.at/stories/3222238/ |access-date=2025-06-22 |website=religion.ORF.at |language=de}}</ref> Celotna ladja, [[kor (arhitektura)|kor]] in stranske kapele so bile očiščene in popravljene, nameščen je bil nov bazaltni oltar in [[ambon]], sodoben LED-sistem razsvetljave pa zdaj podvoji notranjo osvetlitev, hkrati pa porabi manj energije.<ref name=":5">{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Orgle, zgrajene leta 1978, je Rieger v celoti obnovil, njihovih več kot 5300 cevi so zmanjšali na približno 4200 in jih posodobili po novi zasnovi, instrument pa je bil posvečen na slovesnosti novembra 2023. Škof iz Gradca-Seckaua je izrazil upanje, da bo prenovljena škofovska cerkev navdihovala vernike še prihodnje generacije.<ref name=":5" /> Stolnica ostaja odprta za obiskovalce in romarje vsak dan z brezplačnim vstopom, razen med bogoslužjem. Vodeni ogledi so na voljo po dogovoru, kot je sporočila župnija. Še vedno deluje kot aktivna župnijska cerkev s polnim urnikom maš, spovedi in zakramentov. Cerkev gosti tudi kulturne dogodke, predvsem orgelske koncerte, vključno z letnim otvoritvenim koncertom po prenovi in ​​občasnimi zborovskimi nastopi. V vseh svojih trenutnih vlogah je graška stolnica zgodovinski spomenik in živahno središče vere v mestu. == Galerija == <gallery> File:J35 693 Dom.jpg|Zunanji pogled (noč) File:Austria Graz 2022-28.jpg|Sprednji pogled File:Graz Dom Orgel.jpg|Orgle File:Graz Dom 2.jpg|Sprednji vhod File:Graz Dom St. Ägidius Innen Kanzel 2.JPG|Prižnica File:Dom, Graz - Kreuzkapelle mit Bischofsgruft 01.jpg|Škofovska kripta File:Graz Dom St. Ägidius Innen Fresko 2.JPG|Fresca sv. Egidija File:Graz Dom Gewölbe Seitenschiff mitte rechts-5146.jpg|Streha File:Reliquienschrein rechts - Dom, Graz 01.jpg| Relikviarij File:Trauttmansdorff Monument - Dom, Graz 01.jpg|Trauttmansdorffov spomenik </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dom, Graz}} * [https://www.graz-seckau.at/ Roman Catholic Diocese of Graz-Seckau] (in German) [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Stolnice v Avstriji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1462]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] esp6fj36406am5rwcqq3iwp8osjdfqe 6683125 6683122 2026-05-30T20:05:29Z Janezdrilc 3152 pp ime stolnice in škofije, + navpolje 6683125 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Tilna, Gradec | fullname = Dom St. Ägidius | image = Graz - Dom.jpg | image_size = | alt = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|19.2|N|15|26|31.92|E|region:AT|format=dms|display=inline,title}} | location = [[Gradec]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | country = {{Zastava|Avstrija}} | denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = | website = | former_name = | consecrated = | status = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1438 | completed date = 1462 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | archdiocese = [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]] | metropolis = | diocese = [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] | province = | archbishop = | bishop = | dean = }} '''Stolnica sv. Tilna''' v [[Gradec|Gradcu]], imenovana tudi '''stolnica sv. Egidija''' ({{langx|de|Dom St. Ägidius}}) ali kar '''Graška stolnica''' ({{langx|de|Grazer Dom}}), je rimskokatoliška [[stolnica]] [[Škofija Gradec - Sekova|Škofije Gradec - Sekova]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Posvečena je [[Sveti Tilen|svetemu Tilnu]], zavetniku Gradca in služi kot sedež škofa. Cerkev je bila prvotno zgrajena med letoma 1438 in 1462<ref name=":0">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Dom und Kathedrale zum Heiligen Ägydius |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/derdom |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |title=Dom Graz |url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Sakralbauten/Steiermark/Dom_Graz |access-date=2025-06-22 |website=Austria-Forum |language=de}}</ref> kot ''Hofkirche'' (dvorna cerkev) cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III. Habsburškega]] v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], kasneje pa je služila kot jezuitska kolegijska in univerzitetna cerkev od leta 1577 do 1773, v tem obdobju pa je bila preurejena v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Stoji poleg [[mavzolej cesarja Ferdinanda II.|mavzoleja cesarja Ferdinanda II.]] Dvoranska zasnova stolnice združuje gotsko arhitekturo s poznejšimi baročnimi elementi, v njej pa so pomembna umetniška dela, kot so srednjeveške [[freska|freske]] in [[oltar]]ji, visoki baročni oltar (1730–33, Georg Kraxner) s sliko sv. Tilna in dva zgodovinska [[relikviarij]]a iz [[slonovina|slonovine]] (prvotno poročne skrinje Paole Gonzaga).<ref name=":2">{{Cite web |title=Cathedral Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/cathedral_shg_1448 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> == Zgodovina == Lokacija graške stolnice je sveta vsaj od 12. stoletja. Cerkev, posvečena svetemu Gilesu, je prvič dokumentirana v donaciji Opatije Sekova iz leta 1174.<ref name=":1" /> Ta zgodnja cerkev je stala zunaj srednjeveškega mestnega obzidja kot utrjena kapela, vendar se noben njen del ni ohranil. Leta 1438 je cesar Friderik III., ki je na sosednjem hribu ustanovil novo rezidenco (grad Gradec), odredil popolno obnovo cerkve. Nova gotska cerkev (ali dvorna cerkev) je bila večinoma dokončana okoli leta 1464, njen glavni graditelj pa naj bi bil švabski stavbenik Hans Niesenberge.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> V naslednjih stoletjih je bila stolnica nenehno posodabljana, leta 1615 je bila dodana [[zakristija]], med letoma 1617 in 1667 pa so bile pod habsburškim pokroviteljstvom zgrajene štiri nove stranske kapele, posvečene svetnikom Roku, Materi Žalostni, Frančišku Ksaverju in Križu. Leta 1577 je nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel II.]] cerkev predal [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato pa je služila kot kolegijska cerkev jezuitskega kolegija in po ustanovitvi Univerze v Gradcu leta 1585 kot njegova univerzitetna cerkev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1786 je bila med reformami cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Škofija Sekova razdeljena in Gradec je postal škofijski sedež nove škofije Gradec - Sekova. Nekdanja župnijska cerkev sv. Tilna je bila formalno povzdignjena v stolnico, njen prvi škof pa je postal Jožef Adam grof von Arco. V 19. stoletju je bil med letoma 1853 in 1854 odstranjen stari pokriti prehod, ki je povezoval stolnico z gradom. Stolnica je bila od takrat večkrat obnovljena, notranjost pa je bila obnovljena v letih 1962–63, zadnja večja prenova pred letom 2017. Obsežen projekt obnove se je začel leta 2017 z zunanjimi popravili in se nadaljeval do leta 2023, vključno z notranjo prenovo, postavitvijo novega oltarja in obnovo orgel, ki so bile posvečene leta 2023.<ref>{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Skozi svojo zgodovino je graška stolnica služila kot ključno versko središče Škofije Gradec - Sekova in kot župnijska cerkev, hkrati pa je odražala tudi cesarsko in katoliško dediščino mesta. == Arhitektura == Graška stolnica je gotska [[dvoranska cerkev]] (''Hallenkirche''), slog, značilen za poznosrednjeveško Avstrijo. Zgrajena je iz [[opeka|opeke]] in [[apnenec|apnenca]] ter je orientirana vzdolž osi vzhod-zahod. Zunanjost je relativno preprosta, s pretežno pobeljenimi stenami, ostanki originalnih poslikanih kamnitih fasad, vključno z fragmenti fresk, so še vedno vidni.<ref name=":1" /> Tloris cerkve je sestavljen iz ene same široke ladje, ki jo obdajata dve ožji stranski ladji, vse pokrite z neprekinjeno streho. Osem osmerokotnih stebrov podpira visoke oboke, ki notranjost delijo na tri ladje. Na vsaki strani se iz ladij odpira več majhnih kapel, na zadnjem delu ladje pa se razprostira baročna galerija (orgelski podstrešje). Zasnova je podobna beraškim cerkvam, kot so dominikanske in frančiškanske v Gradcu, kar odraža izvor stavbe iz 15. stoletja. Zahodni vhodni [[portal]] (1456) je najbolj bogato okrašen zunanji del cerkve, kiparstvo in okrasje okoli njega pa sta značilna za bogato okrašen poznogotski slog. Čeprav je bil velik del originalne polikromirane poslikave fasade izgubljen, je na južni zunanji steni ostala vidna ena pomembna freska, ''Landplagenbild'' iz leta 1485 Thomasa von Villacha, ki prikazuje kuge, ki so prizadele Gradec, in sicer turški napad, kobilice in kugo, kot božjo kazen.<ref name=":2" /> Strešna linija stolnice ima majhen urni stolp z [[strešni jezdec|strešnim jezdecem]], dodanim leta 1653, in večjo osmerokotno laterno nad križiščem. Pred vzhodno steno je bronasti kip svetega Tilna Erwina Huberja (1998). Zunanjost odraža preprostost in strukturno jasnost prvotne gotske zasnove, notranjost pa vključuje poznejše baročne dodatke. == Notranjost in umetniška dela == Notranjost graške stolnice združuje gotsko strukturo z baročnimi elementi. Osrednja ladja je visoka in dobro osvetljena, z ometanimi stenami in štukaturnimi rebri na obokih, sončna svetloba pa vstopa skozi visoka lancetna okna. Na južni steni izstopata dve poznosrednjeveški freski [[sveti Krištof|sv. Krištofa]] (okoli 1460–70), od katerih ena prikazuje cesarja Friderika III. v vojvodskem klobuku. Baročno pohištvo je v ospredju celotnega prostora. Glavni oltar (1730–33), ki ga je zasnoval Georg Kraxner, je izdelan iz bogato žilastega [[marmor]]ja, njegov [[oltarni nastavek]] (Franz Ignaz Flurer, 1733) pa prikazuje zavetnika sv. Tilna, obdanega s kipi štirih [[evangelist]]ov. [[Prižnica]] in korne klopi so prav tako iz 18. stoletja, ki so zapleteno izrezljane z jezuitskimi simboli. Pri vhodu v [[prezbiterij]] stojita na podstavkih dva renesančna relikviarija. To sta okrašena, s slonovino intarzirana ''Brauttruhen'' (poročna skrinja) Paole Gonzaga, ki so ju jezuiti preuredili v relikviarije za mučence. Med najpomembnejšimi srednjeveškimi umetniškimi deli v stolnici je gotska tabla s ''Križanjem'' (1457) avtorja Conrada Laiba iz Salzburga. To oljno delo na lesu z naslovom ''Križanje v množici'' (''Kreuzigung im Gedräng'') je bilo prvotno del glavnega oltarja, kasneje pa so ga ponovno odkrili v fragmentih in nato restavrirali. Velja za eno najlepših poznogotskih slik v Avstriji in je bila pred kratkim ponovno nameščena v nekdanji ''Friedrichskapelle'' (cesarski oratorij) v južni ladji. Druga pomembna relikvija gotske dobe je ''Landplagenbild'' (1485), ki je ostala na zunanji steni kot redek primer zgodnjega fresko slikarstva. Notranjost stolnice združuje arhitekturno strukturo iz 15. stoletja z baročnim ansamblom oltarjev, kipov in slik, ki odražajo zaporedna obdobja nabožne umetnosti. == Verski pomen == Graška stolnica je posvečena sv. Tilnu (Egidiju), puščavniku iz 7. stoletja, ki ga častijo kot enega od štirinajstih svetih pomočnikov. Tradicionalno ga kličejo za zaščito v času nevarnosti in bolezni in je v Gradcu središče pobožnosti že od srednjega veka. Njegov god (1. september) praznuje stolna župnija, na glavnem oltarju pa je kip svetnika. V lokalnem izročilu je Tilen priznan kot zavetnik mesta, letni ''Kirchweih'' (praznik posvetitve) pa poteka 1. maja ali na prvo adventno nedeljo. Danes stolnica služi kot osrednja verska ustanova na Štajerskem. Je škofijska cerkev Škofije Gradec - Sekova in deluje tudi kot župnijska cerkev. V stavbi je stolni kapitelj in gosti večje škofijske liturgije, vključno s posvečenji in praznovanji glavnih praznikov. Leta 2020 je nova oltarna postavitev vključevala pokop relikvij dveh lokalnih mučencev (Johannesa Sarkanderja in Johannesa Gappa) v glavnem oltarju. Skozi stoletja je pokroviteljstvo stolnice s strani vladarjev in škofov privedlo do kopičenja številnih votivnih darov in liturgičnih zakladov. Kot aktiven prostor čaščenja ima dnevne maše, njen liturgični koledar pa sledi katoliškim obredom, podrobnosti o bogoslužjih in glasbi so objavljene v škofijski liturgični knjižici.<ref name=":4">{{Cite web |title=Pfarre Graz-Dom |url=https://www.katholische-kirche-steiermark.at/goto/instvisitenkarte/1459/#0 |access-date=2025-06-22 |website=www.katholische-kirche-steiermark.at |language=en}}</ref> == Trenutna uporaba == V zadnjih letih je bila graška stolnica obsežno prenovljena, da bi zagotovili njeno nadaljnjo uporabo. Šestletni projekt obnove, vreden 6,5 milijona evrov, ki je trajal od leta 2017 do 2023, je obravnaval tako strukturo kot umetnost.<ref name=":3">{{Cite web |last=red |first=ORF at/Agenturen |date=2023-11-21 |title=Renovierung am Grazer Dom abgeschlossen |url=https://religion.orf.at/stories/3222238/ |access-date=2025-06-22 |website=religion.ORF.at |language=de}}</ref> Celotna ladja, [[kor (arhitektura)|kor]] in stranske kapele so bile očiščene in popravljene, nameščen je bil nov bazaltni oltar in [[ambon]], sodoben LED-sistem razsvetljave pa zdaj podvoji notranjo osvetlitev, hkrati pa porabi manj energije.<ref name=":5">{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Orgle, zgrajene leta 1978, je Rieger v celoti obnovil, njihovih več kot 5300 cevi so zmanjšali na približno 4200 in jih posodobili po novi zasnovi, instrument pa je bil posvečen na slovesnosti novembra 2023. Škof Gradca - Sekove je izrazil upanje, da bo prenovljena škofovska cerkev navdihovala vernike še prihodnje generacije.<ref name=":5" /> Stolnica ostaja odprta za obiskovalce in romarje vsak dan z brezplačnim vstopom, razen med bogoslužjem. Vodeni ogledi so na voljo po dogovoru, kot je sporočila župnija. Še vedno deluje kot aktivna župnijska cerkev s polnim urnikom maš, spovedi in zakramentov. Cerkev gosti tudi kulturne dogodke, predvsem orgelske koncerte, vključno z letnim otvoritvenim koncertom po prenovi in ​​občasnimi zborovskimi nastopi. V vseh svojih trenutnih vlogah je graška stolnica zgodovinski spomenik in živahno središče vere v mestu. == Galerija == <gallery> File:J35 693 Dom.jpg|Zunanji pogled (noč) File:Austria Graz 2022-28.jpg|Sprednji pogled File:Graz Dom Orgel.jpg|Orgle File:Graz Dom 2.jpg|Sprednji vhod File:Graz Dom St. Ägidius Innen Kanzel 2.JPG|Prižnica File:Dom, Graz - Kreuzkapelle mit Bischofsgruft 01.jpg|Škofovska kripta File:Graz Dom St. Ägidius Innen Fresko 2.JPG|Fresca sv. Tilna File:Graz Dom Gewölbe Seitenschiff mitte rechts-5146.jpg|Streha File:Reliquienschrein rechts - Dom, Graz 01.jpg| Relikviarij File:Trauttmansdorff Monument - Dom, Graz 01.jpg|Trauttmansdorffov spomenik </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dom, Graz}} {{SocialLinks}} {{Stolnice v Avstriji}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Stolnice v Avstriji|Tilen, Gradec]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1462]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Škofija Gradec - Sekova]] 1evxanucdvz7p7gbzb5n4zx6btgzda1 6683126 6683125 2026-05-30T20:09:06Z Janezdrilc 3152 /* Galerija */ - napačna slika (cerkev sv. Katarine) 6683126 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Tilna, Gradec | fullname = Dom St. Ägidius | image = Graz - Dom.jpg | image_size = | alt = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|19.2|N|15|26|31.92|E|region:AT|format=dms|display=inline,title}} | location = [[Gradec]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | country = {{Zastava|Avstrija}} | denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = | website = | former_name = | consecrated = | status = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1438 | completed date = 1462 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | archdiocese = [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]] | metropolis = | diocese = [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] | province = | archbishop = | bishop = | dean = }} '''Stolnica sv. Tilna''' v [[Gradec|Gradcu]], imenovana tudi '''stolnica sv. Egidija''' ({{langx|de|Dom St. Ägidius}}) ali kar '''Graška stolnica''' ({{langx|de|Grazer Dom}}), je rimskokatoliška [[stolnica]] [[Škofija Gradec - Sekova|Škofije Gradec - Sekova]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Posvečena je [[Sveti Tilen|svetemu Tilnu]], zavetniku Gradca in služi kot sedež škofa. Cerkev je bila prvotno zgrajena med letoma 1438 in 1462<ref name=":0">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Dom und Kathedrale zum Heiligen Ägydius |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/derdom |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |title=Dom Graz |url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Sakralbauten/Steiermark/Dom_Graz |access-date=2025-06-22 |website=Austria-Forum |language=de}}</ref> kot ''Hofkirche'' (dvorna cerkev) cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III. Habsburškega]] v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], kasneje pa je služila kot jezuitska kolegijska in univerzitetna cerkev od leta 1577 do 1773, v tem obdobju pa je bila preurejena v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Stoji poleg [[mavzolej cesarja Ferdinanda II.|mavzoleja cesarja Ferdinanda II.]] Dvoranska zasnova stolnice združuje gotsko arhitekturo s poznejšimi baročnimi elementi, v njej pa so pomembna umetniška dela, kot so srednjeveške [[freska|freske]] in [[oltar]]ji, visoki baročni oltar (1730–33, Georg Kraxner) s sliko sv. Tilna in dva zgodovinska [[relikviarij]]a iz [[slonovina|slonovine]] (prvotno poročne skrinje Paole Gonzaga).<ref name=":2">{{Cite web |title=Cathedral Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/cathedral_shg_1448 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> == Zgodovina == Lokacija graške stolnice je sveta vsaj od 12. stoletja. Cerkev, posvečena svetemu Gilesu, je prvič dokumentirana v donaciji Opatije Sekova iz leta 1174.<ref name=":1" /> Ta zgodnja cerkev je stala zunaj srednjeveškega mestnega obzidja kot utrjena kapela, vendar se noben njen del ni ohranil. Leta 1438 je cesar Friderik III., ki je na sosednjem hribu ustanovil novo rezidenco (grad Gradec), odredil popolno obnovo cerkve. Nova gotska cerkev (ali dvorna cerkev) je bila večinoma dokončana okoli leta 1464, njen glavni graditelj pa naj bi bil švabski stavbenik Hans Niesenberge.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> V naslednjih stoletjih je bila stolnica nenehno posodabljana, leta 1615 je bila dodana [[zakristija]], med letoma 1617 in 1667 pa so bile pod habsburškim pokroviteljstvom zgrajene štiri nove stranske kapele, posvečene svetnikom Roku, Materi Žalostni, Frančišku Ksaverju in Križu. Leta 1577 je nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel II.]] cerkev predal [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato pa je služila kot kolegijska cerkev jezuitskega kolegija in po ustanovitvi Univerze v Gradcu leta 1585 kot njegova univerzitetna cerkev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1786 je bila med reformami cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Škofija Sekova razdeljena in Gradec je postal škofijski sedež nove škofije Gradec - Sekova. Nekdanja župnijska cerkev sv. Tilna je bila formalno povzdignjena v stolnico, njen prvi škof pa je postal Jožef Adam grof von Arco. V 19. stoletju je bil med letoma 1853 in 1854 odstranjen stari pokriti prehod, ki je povezoval stolnico z gradom. Stolnica je bila od takrat večkrat obnovljena, notranjost pa je bila obnovljena v letih 1962–63, zadnja večja prenova pred letom 2017. Obsežen projekt obnove se je začel leta 2017 z zunanjimi popravili in se nadaljeval do leta 2023, vključno z notranjo prenovo, postavitvijo novega oltarja in obnovo orgel, ki so bile posvečene leta 2023.<ref>{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Skozi svojo zgodovino je graška stolnica služila kot ključno versko središče Škofije Gradec - Sekova in kot župnijska cerkev, hkrati pa je odražala tudi cesarsko in katoliško dediščino mesta. == Arhitektura == Graška stolnica je gotska [[dvoranska cerkev]] (''Hallenkirche''), slog, značilen za poznosrednjeveško Avstrijo. Zgrajena je iz [[opeka|opeke]] in [[apnenec|apnenca]] ter je orientirana vzdolž osi vzhod-zahod. Zunanjost je relativno preprosta, s pretežno pobeljenimi stenami, ostanki originalnih poslikanih kamnitih fasad, vključno z fragmenti fresk, so še vedno vidni.<ref name=":1" /> Tloris cerkve je sestavljen iz ene same široke ladje, ki jo obdajata dve ožji stranski ladji, vse pokrite z neprekinjeno streho. Osem osmerokotnih stebrov podpira visoke oboke, ki notranjost delijo na tri ladje. Na vsaki strani se iz ladij odpira več majhnih kapel, na zadnjem delu ladje pa se razprostira baročna galerija (orgelski podstrešje). Zasnova je podobna beraškim cerkvam, kot so dominikanske in frančiškanske v Gradcu, kar odraža izvor stavbe iz 15. stoletja. Zahodni vhodni [[portal]] (1456) je najbolj bogato okrašen zunanji del cerkve, kiparstvo in okrasje okoli njega pa sta značilna za bogato okrašen poznogotski slog. Čeprav je bil velik del originalne polikromirane poslikave fasade izgubljen, je na južni zunanji steni ostala vidna ena pomembna freska, ''Landplagenbild'' iz leta 1485 Thomasa von Villacha, ki prikazuje kuge, ki so prizadele Gradec, in sicer turški napad, kobilice in kugo, kot božjo kazen.<ref name=":2" /> Strešna linija stolnice ima majhen urni stolp z [[strešni jezdec|strešnim jezdecem]], dodanim leta 1653, in večjo osmerokotno laterno nad križiščem. Pred vzhodno steno je bronasti kip svetega Tilna Erwina Huberja (1998). Zunanjost odraža preprostost in strukturno jasnost prvotne gotske zasnove, notranjost pa vključuje poznejše baročne dodatke. == Notranjost in umetniška dela == Notranjost graške stolnice združuje gotsko strukturo z baročnimi elementi. Osrednja ladja je visoka in dobro osvetljena, z ometanimi stenami in štukaturnimi rebri na obokih, sončna svetloba pa vstopa skozi visoka lancetna okna. Na južni steni izstopata dve poznosrednjeveški freski [[sveti Krištof|sv. Krištofa]] (okoli 1460–70), od katerih ena prikazuje cesarja Friderika III. v vojvodskem klobuku. Baročno pohištvo je v ospredju celotnega prostora. Glavni oltar (1730–33), ki ga je zasnoval Georg Kraxner, je izdelan iz bogato žilastega [[marmor]]ja, njegov [[oltarni nastavek]] (Franz Ignaz Flurer, 1733) pa prikazuje zavetnika sv. Tilna, obdanega s kipi štirih [[evangelist]]ov. [[Prižnica]] in korne klopi so prav tako iz 18. stoletja, ki so zapleteno izrezljane z jezuitskimi simboli. Pri vhodu v [[prezbiterij]] stojita na podstavkih dva renesančna relikviarija. To sta okrašena, s slonovino intarzirana ''Brauttruhen'' (poročna skrinja) Paole Gonzaga, ki so ju jezuiti preuredili v relikviarije za mučence. Med najpomembnejšimi srednjeveškimi umetniškimi deli v stolnici je gotska tabla s ''Križanjem'' (1457) avtorja Conrada Laiba iz Salzburga. To oljno delo na lesu z naslovom ''Križanje v množici'' (''Kreuzigung im Gedräng'') je bilo prvotno del glavnega oltarja, kasneje pa so ga ponovno odkrili v fragmentih in nato restavrirali. Velja za eno najlepših poznogotskih slik v Avstriji in je bila pred kratkim ponovno nameščena v nekdanji ''Friedrichskapelle'' (cesarski oratorij) v južni ladji. Druga pomembna relikvija gotske dobe je ''Landplagenbild'' (1485), ki je ostala na zunanji steni kot redek primer zgodnjega fresko slikarstva. Notranjost stolnice združuje arhitekturno strukturo iz 15. stoletja z baročnim ansamblom oltarjev, kipov in slik, ki odražajo zaporedna obdobja nabožne umetnosti. == Verski pomen == Graška stolnica je posvečena sv. Tilnu (Egidiju), puščavniku iz 7. stoletja, ki ga častijo kot enega od štirinajstih svetih pomočnikov. Tradicionalno ga kličejo za zaščito v času nevarnosti in bolezni in je v Gradcu središče pobožnosti že od srednjega veka. Njegov god (1. september) praznuje stolna župnija, na glavnem oltarju pa je kip svetnika. V lokalnem izročilu je Tilen priznan kot zavetnik mesta, letni ''Kirchweih'' (praznik posvetitve) pa poteka 1. maja ali na prvo adventno nedeljo. Danes stolnica služi kot osrednja verska ustanova na Štajerskem. Je škofijska cerkev Škofije Gradec - Sekova in deluje tudi kot župnijska cerkev. V stavbi je stolni kapitelj in gosti večje škofijske liturgije, vključno s posvečenji in praznovanji glavnih praznikov. Leta 2020 je nova oltarna postavitev vključevala pokop relikvij dveh lokalnih mučencev (Johannesa Sarkanderja in Johannesa Gappa) v glavnem oltarju. Skozi stoletja je pokroviteljstvo stolnice s strani vladarjev in škofov privedlo do kopičenja številnih votivnih darov in liturgičnih zakladov. Kot aktiven prostor čaščenja ima dnevne maše, njen liturgični koledar pa sledi katoliškim obredom, podrobnosti o bogoslužjih in glasbi so objavljene v škofijski liturgični knjižici.<ref name=":4">{{Cite web |title=Pfarre Graz-Dom |url=https://www.katholische-kirche-steiermark.at/goto/instvisitenkarte/1459/#0 |access-date=2025-06-22 |website=www.katholische-kirche-steiermark.at |language=en}}</ref> == Trenutna uporaba == V zadnjih letih je bila graška stolnica obsežno prenovljena, da bi zagotovili njeno nadaljnjo uporabo. Šestletni projekt obnove, vreden 6,5 milijona evrov, ki je trajal od leta 2017 do 2023, je obravnaval tako strukturo kot umetnost.<ref name=":3">{{Cite web |last=red |first=ORF at/Agenturen |date=2023-11-21 |title=Renovierung am Grazer Dom abgeschlossen |url=https://religion.orf.at/stories/3222238/ |access-date=2025-06-22 |website=religion.ORF.at |language=de}}</ref> Celotna ladja, [[kor (arhitektura)|kor]] in stranske kapele so bile očiščene in popravljene, nameščen je bil nov bazaltni oltar in [[ambon]], sodoben LED-sistem razsvetljave pa zdaj podvoji notranjo osvetlitev, hkrati pa porabi manj energije.<ref name=":5">{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Orgle, zgrajene leta 1978, je Rieger v celoti obnovil, njihovih več kot 5300 cevi so zmanjšali na približno 4200 in jih posodobili po novi zasnovi, instrument pa je bil posvečen na slovesnosti novembra 2023. Škof Gradca - Sekove je izrazil upanje, da bo prenovljena škofovska cerkev navdihovala vernike še prihodnje generacije.<ref name=":5" /> Stolnica ostaja odprta za obiskovalce in romarje vsak dan z brezplačnim vstopom, razen med bogoslužjem. Vodeni ogledi so na voljo po dogovoru, kot je sporočila župnija. Še vedno deluje kot aktivna župnijska cerkev s polnim urnikom maš, spovedi in zakramentov. Cerkev gosti tudi kulturne dogodke, predvsem orgelske koncerte, vključno z letnim otvoritvenim koncertom po prenovi in ​​občasnimi zborovskimi nastopi. V vseh svojih trenutnih vlogah je graška stolnica zgodovinski spomenik in živahno središče vere v mestu. == Galerija == <gallery> File:J35 693 Dom.jpg|Zunanji pogled (noč) File:Graz Dom Orgel.jpg|Orgle File:Graz Dom 2.jpg|Sprednji vhod File:Graz Dom St. Ägidius Innen Kanzel 2.JPG|Prižnica File:Dom, Graz - Kreuzkapelle mit Bischofsgruft 01.jpg|Škofovska kripta File:Graz Dom St. Ägidius Innen Fresko 2.JPG|Fresca sv. Tilna File:Graz Dom Gewölbe Seitenschiff mitte rechts-5146.jpg|Streha File:Reliquienschrein rechts - Dom, Graz 01.jpg| Relikviarij File:Trauttmansdorff Monument - Dom, Graz 01.jpg|Trauttmansdorffov spomenik </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dom, Graz}} {{SocialLinks}} {{Stolnice v Avstriji}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Stolnice v Avstriji|Tilen, Gradec]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1462]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Škofija Gradec - Sekova]] 3w8qf0h4k9gmmd8tjta5rvvzj7zui3t 6683127 6683126 2026-05-30T20:12:22Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683127 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Tilna, Gradec | fullname = Dom St. Ägidius | image = Graz - Dom.jpg | image_size = | alt = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|19.2|N|15|26|31.92|E|region:AT|format=dms|display=inline,title}} | location = [[Gradec]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | country = {{Zastava|Avstrija}} | denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = | website = | former_name = | consecrated = | status = | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1438 | completed date = 1462 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | archdiocese = [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]] | metropolis = | diocese = [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] | province = | archbishop = | bishop = | dean = }} '''Stolnica sv. Tilna''' v [[Gradec|Gradcu]], imenovana tudi '''stolnica sv. Egidija''' ({{langx|de|Dom St. Ägidius}}) ali kar '''Graška stolnica''' ({{langx|de|Grazer Dom}}), je rimskokatoliška [[stolnica]] [[Škofija Gradec - Sekova|Škofije Gradec - Sekova]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Posvečena je [[Sveti Tilen|svetemu Tilnu]], zavetniku Gradca in služi kot sedež škofa. Cerkev je bila prvotno zgrajena med letoma 1438 in 1462<ref name=":0">{{Cite web |last=Brunnthaler |first=Christian |title=Dom und Kathedrale zum Heiligen Ägydius |url=https://graz-dom.graz-seckau.at/pfarre/6112/derdom |access-date=2025-06-22 |website=graz-dom.graz-seckau.at |language=de}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |title=Dom Graz |url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Sakralbauten/Steiermark/Dom_Graz |access-date=2025-06-22 |website=Austria-Forum |language=de}}</ref> kot ''Hofkirche'' (dvorna cerkev) cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III. Habsburškega]] v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]], kasneje pa je služila kot jezuitska kolegijska in univerzitetna cerkev od leta 1577 do 1773, v tem obdobju pa je bila preurejena v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Stoji poleg [[mavzolej cesarja Ferdinanda II.|mavzoleja cesarja Ferdinanda II.]] Dvoranska zasnova stolnice združuje gotsko arhitekturo s poznejšimi baročnimi elementi, v njej pa so pomembna umetniška dela, kot so srednjeveške [[freska|freske]] in [[oltar]]ji, visoki baročni oltar (1730–33, Georg Kraxner) s sliko sv. Tilna in dva zgodovinska [[relikviarij]]a iz [[slonovina|slonovine]] (prvotno poročne skrinje Paole Gonzaga).<ref name=":2">{{Cite web |title=Cathedral Graz {{!}} Sightseeing in Graz |url=https://www.graztourismus.at/en/sightseeing-culture/sights/cathedral_shg_1448 |access-date=2025-06-22 |website=Graz Tourismus |language=en}}</ref> == Zgodovina == Lokacija graške stolnice je sveta vsaj od 12. stoletja. Cerkev, posvečena svetemu Gilesu, je prvič dokumentirana v donaciji Opatije Sekova iz leta 1174.<ref name=":1" /> Ta zgodnja cerkev je stala zunaj srednjeveškega mestnega obzidja kot utrjena kapela, vendar se noben njen del ni ohranil. Leta 1438 je cesar Friderik III., ki je na sosednjem hribu ustanovil novo rezidenco (grad Gradec), odredil popolno obnovo cerkve. Nova gotska cerkev (ali dvorna cerkev) je bila večinoma dokončana okoli leta 1464, njen glavni graditelj pa naj bi bil švabski stavbenik Hans Niesenberge.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> V naslednjih stoletjih je bila stolnica nenehno posodabljana, leta 1615 je bila dodana [[zakristija]], med letoma 1617 in 1667 pa so bile pod habsburškim pokroviteljstvom zgrajene štiri nove stranske kapele, posvečene svetnikom Roku, Materi Žalostni, Frančišku Ksaverju in Križu. Leta 1577 je nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel II.]] cerkev predal [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato pa je služila kot kolegijska cerkev jezuitskega kolegija in po ustanovitvi Univerze v Gradcu leta 1585 kot njegova univerzitetna cerkev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1786 je bila med reformami cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Škofija Sekova razdeljena in Gradec je postal škofijski sedež nove škofije Gradec - Sekova. Nekdanja župnijska cerkev sv. Tilna je bila formalno povzdignjena v stolnico, njen prvi škof pa je postal Jožef Adam grof von Arco. V 19. stoletju je bil med letoma 1853 in 1854 odstranjen stari pokriti prehod, ki je povezoval stolnico z gradom. Stolnica je bila od takrat večkrat obnovljena, notranjost pa je bila obnovljena v letih 1962–63, zadnja večja prenova pred letom 2017. Obsežen projekt obnove se je začel leta 2017 z zunanjimi popravili in se nadaljeval do leta 2023, vključno z notranjo prenovo, postavitvijo novega oltarja in obnovo orgel, ki so bile posvečene leta 2023.<ref>{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Skozi svojo zgodovino je graška stolnica služila kot ključno versko središče Škofije Gradec - Sekova in kot župnijska cerkev, hkrati pa je odražala tudi cesarsko in katoliško dediščino mesta. == Arhitektura == Graška stolnica je gotska [[dvoranska cerkev]] (''Hallenkirche''), slog, značilen za poznosrednjeveško Avstrijo. Zgrajena je iz [[opeka|opeke]] in [[apnenec|apnenca]] ter je orientirana vzdolž osi vzhod-zahod. Zunanjost je relativno preprosta, s pretežno pobeljenimi stenami, ostanki originalnih poslikanih kamnitih fasad, vključno z fragmenti fresk, so še vedno vidni.<ref name=":1" /> Tloris cerkve je sestavljen iz ene same široke ladje, ki jo obdajata dve ožji stranski ladji, vse pokrite z neprekinjeno streho. Osem osmerokotnih stebrov podpira visoke oboke, ki notranjost delijo na tri ladje. Na vsaki strani se iz ladij odpira več majhnih kapel, na zadnjem delu ladje pa se razprostira baročna galerija (orgelski podstrešje). Zasnova je podobna beraškim cerkvam, kot so dominikanske in frančiškanske v Gradcu, kar odraža izvor stavbe iz 15. stoletja. Zahodni vhodni [[portal]] (1456) je najbolj bogato okrašen zunanji del cerkve, kiparstvo in okrasje okoli njega pa sta značilna za bogato okrašen poznogotski slog. Čeprav je bil velik del originalne polikromirane poslikave fasade izgubljen, je na južni zunanji steni ostala vidna ena pomembna freska, ''Landplagenbild'' iz leta 1485 Thomasa von Villacha, ki prikazuje kuge, ki so prizadele Gradec, in sicer turški napad, kobilice in kugo, kot božjo kazen.<ref name=":2" /> Strešna linija stolnice ima majhen urni stolp z [[strešni jezdec|strešnim jezdecem]], dodanim leta 1653, in večjo osmerokotno laterno nad križiščem. Pred vzhodno steno je bronasti kip svetega Tilna Erwina Huberja (1998). Zunanjost odraža preprostost in strukturno jasnost prvotne gotske zasnove, notranjost pa vključuje poznejše baročne dodatke. == Notranjost in umetniška dela == Notranjost graške stolnice združuje gotsko strukturo z baročnimi elementi. Osrednja ladja je visoka in dobro osvetljena, z ometanimi stenami in štukaturnimi rebri na obokih, sončna svetloba pa vstopa skozi visoka lancetna okna. Na južni steni izstopata dve poznosrednjeveški freski [[sveti Krištof|sv. Krištofa]] (okoli 1460–70), od katerih ena prikazuje cesarja Friderika III. v vojvodskem klobuku. Baročno pohištvo je v ospredju celotnega prostora. Glavni oltar (1730–33), ki ga je zasnoval Georg Kraxner, je izdelan iz bogato žilastega [[marmor]]ja, njegov [[oltarni nastavek]] (Franz Ignaz Flurer, 1733) pa prikazuje zavetnika sv. Tilna, obdanega s kipi štirih [[evangelist]]ov. [[Prižnica]] in korne klopi so prav tako iz 18. stoletja, ki so zapleteno izrezljane z jezuitskimi simboli. Pri vhodu v [[prezbiterij]] stojita na podstavkih dva renesančna relikviarija. To sta okrašena, s slonovino intarzirana ''Brauttruhen'' (poročna skrinja) Paole Gonzaga, ki so ju jezuiti preuredili v relikviarije za mučence. Med najpomembnejšimi srednjeveškimi umetniškimi deli v stolnici je gotska tabla s ''Križanjem'' (1457) avtorja Conrada Laiba iz Salzburga. To oljno delo na lesu z naslovom ''Križanje v množici'' (''Kreuzigung im Gedräng'') je bilo prvotno del glavnega oltarja, kasneje pa so ga ponovno odkrili v fragmentih in nato restavrirali. Velja za eno najlepših poznogotskih slik v Avstriji in je bila pred kratkim ponovno nameščena v nekdanji ''Friedrichskapelle'' (cesarski oratorij) v južni ladji. Druga pomembna relikvija gotske dobe je ''Landplagenbild'' (1485), ki je ostala na zunanji steni kot redek primer zgodnjega fresko slikarstva. Notranjost stolnice združuje arhitekturno strukturo iz 15. stoletja z baročnim ansamblom oltarjev, kipov in slik, ki odražajo zaporedna obdobja nabožne umetnosti. == Verski pomen == Graška stolnica je posvečena sv. Tilnu (Egidiju), puščavniku iz 7. stoletja, ki ga častijo kot enega od štirinajstih svetih pomočnikov. Tradicionalno ga kličejo za zaščito v času nevarnosti in bolezni in je v Gradcu središče pobožnosti že od srednjega veka. Njegov god (1. september) praznuje stolna župnija, na glavnem oltarju pa je kip svetnika. V lokalnem izročilu je Tilen priznan kot zavetnik mesta, letni ''Kirchweih'' (praznik posvetitve) pa poteka 1. maja ali na prvo adventno nedeljo. Danes stolnica služi kot osrednja verska ustanova na Štajerskem. Je škofijska cerkev Škofije Gradec - Sekova in deluje tudi kot župnijska cerkev. V stavbi je stolni kapitelj in gosti večje škofijske liturgije, vključno s posvečenji in praznovanji glavnih praznikov. Leta 2020 je nova oltarna postavitev vključevala pokop relikvij dveh lokalnih mučencev (Johannesa Sarkanderja in Johannesa Gappa) v glavnem oltarju. Skozi stoletja je pokroviteljstvo stolnice s strani vladarjev in škofov privedlo do kopičenja številnih votivnih darov in liturgičnih zakladov. Kot aktiven prostor čaščenja ima dnevne maše, njen liturgični koledar pa sledi katoliškim obredom, podrobnosti o bogoslužjih in glasbi so objavljene v škofijski liturgični knjižici.<ref name=":4">{{Cite web |title=Pfarre Graz-Dom |url=https://www.katholische-kirche-steiermark.at/goto/instvisitenkarte/1459/#0 |access-date=2025-06-22 |website=www.katholische-kirche-steiermark.at |language=en}}</ref> == Trenutna uporaba == V zadnjih letih je bila graška stolnica obsežno prenovljena, da bi zagotovili njeno nadaljnjo uporabo. Šestletni projekt obnove, vreden 6,5 milijona evrov, ki je trajal od leta 2017 do 2023, je obravnaval tako strukturo kot umetnost.<ref name=":3">{{Cite web |last=red |first=ORF at/Agenturen |date=2023-11-21 |title=Renovierung am Grazer Dom abgeschlossen |url=https://religion.orf.at/stories/3222238/ |access-date=2025-06-22 |website=religion.ORF.at |language=de}}</ref> Celotna ladja, [[kor (arhitektura)|kor]] in stranske kapele so bile očiščene in popravljene, nameščen je bil nov bazaltni oltar in [[ambon]], sodoben LED-sistem razsvetljave pa zdaj podvoji notranjo osvetlitev, hkrati pa porabi manj energije.<ref name=":5">{{Cite web |last=Tautscher |first=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz, Sonja |title=Neues Licht und neuer Klang für den Grazer Dom |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10418540/8114224/Neues_Licht_und_neuer_Klang_fuer.html |access-date=2025-06-22 |website=Stadtportal der Landeshauptstadt Graz |language=de}}</ref> Orgle, zgrajene leta 1978, je Rieger v celoti obnovil, njihovih več kot 5300 cevi so zmanjšali na približno 4200 in jih posodobili po novi zasnovi, instrument pa je bil posvečen na slovesnosti novembra 2023. Škof Gradca - Sekove je izrazil upanje, da bo prenovljena škofovska cerkev navdihovala vernike še prihodnje generacije.<ref name=":5" /> Stolnica ostaja odprta za obiskovalce in romarje vsak dan z brezplačnim vstopom, razen med bogoslužjem. Vodeni ogledi so na voljo po dogovoru, kot je sporočila župnija. Še vedno deluje kot aktivna župnijska cerkev s polnim urnikom maš, spovedi in zakramentov. Cerkev gosti tudi kulturne dogodke, predvsem orgelske koncerte, vključno z letnim otvoritvenim koncertom po prenovi in ​​občasnimi zborovskimi nastopi. V vseh svojih trenutnih vlogah je graška stolnica zgodovinski spomenik in živahno središče vere v mestu. == Galerija == <gallery> File:J35 693 Dom.jpg|Zunanji pogled (noč) File:Graz Dom Orgel.jpg|Orgle File:Graz Dom 2.jpg|Sprednji vhod File:Graz Dom St. Ägidius Innen Kanzel 2.JPG|Prižnica File:Dom, Graz - Kreuzkapelle mit Bischofsgruft 01.jpg|Škofovska kripta File:Graz Dom St. Ägidius Innen Fresko 2.JPG|Fresca sv. Tilna File:Graz Dom Gewölbe Seitenschiff mitte rechts-5146.jpg|Streha File:Reliquienschrein rechts - Dom, Graz 01.jpg| Relikviarij File:Trauttmansdorff Monument - Dom, Graz 01.jpg|Trauttmansdorffov spomenik </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Dom, Graz}} {{SocialLinks}} {{Stolnice v Avstriji}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Stolnice v Avstriji|Tilen, Gradec]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1462]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Škofija Gradec - Sekova]] [[Kategorija:Cerkve svetega Tilna|Gradec]] jxdovepz4mspxhyer4xn7rd6f9bc7j0 0 603409 6683075 2026-05-30T17:02:18Z MaksiKavsek 244409 n (poskusil napisati v nevtralnem slogu) 6683075 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Milko Mikola}} '''Milko Mikola''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivist]], [[publicist]], [[sociolog]] in [[zgodovinar]], '''*''' [[15. april]] [[1946]], [[Grobelno, Šmarje pri Jelšah|Grobelno]]. Poznan je predvsem po raziskavah povojne [[Socializem|socialistične]] [[Regresija|represije]], zaplemb premoženja, sodnih procesov, [[Delovno taborišče|delovnih]] in [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] ter povojnih izgonov prebivalstva, hkrati pa je raziskoval tudi zgodovino celjske industrije.<ref name="kamra">{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/beseda-o-avtorju/ |title=Beseda o avtorju|accessdate=2026-05-30|website=Kamra|date=2021-11-18}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola – Zakladnica spominov|url=https://zakladnicaspominov-scnr.si/milko-mikola/|website=zakladnicaspominov-scnr.si|accessdate=2026-05-30}}</ref> == Življenje in delo == Mikola se je rodil 15. aprila 1946 v Grobelnem pri Šentjurju kot četrti otrok v kmečki družini.<ref name=":0" /> Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju, nato pa gimnazijo v Celju. Za financiranje šolskih potrebščin je v višjih razredih osnovne šole hodil nabirat [[ribez]] na državno posestvo in obirat [[hmelj]] h kmetom iz sosednje vasi. Kot gimnazijec je med počitnicami delal v celjskem podjetju [[EMO]].<ref name=":0" /> Po maturi se je leta 1966 vpisal na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1972 končal študij zgodovine in sociologije.<ref name="kamra" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}} Po končanem študiju je deset let poučeval na Šolskem centru Borisa Kidriča v Celju, kjer je zaradi zavrnitve članstva v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]] in kritičnih stališč do socialističnega sistema prihajal v spore z vodstvom šole in partijskimi strukturami. Po prevzemu poučevanja predmeta [[samoupravljanje s temelji marksizma]] je bil deležen pogostih nadzorov in političnega pritiska, ki se je še okrepil po njegovih opozorilih na domnevne nepravilnosti in neetično ravnanje nekaterih zaposlenih. Oktobra 1982 je bil pod grožnjami prisiljen podpisati odpoved delovnega razmerja, nato pa mu je bilo prepovedano zaposlovanje v katerikoli vzgojno-izobraževalnih ustanovi v [[Socialistična republika Slovenija|SRS]].<ref name=":0" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}}{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} Po prisilnem odhodu iz pedagoškega poklica se je zaposlil v [[Zgodovinski arhiv Celje|Zgodovinskem arhivu Celje]],<ref name="kamra" /> kjer je delal 22 let in leta 2003 pridobil naziv arhivskega svetnika.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} Zaradi političnega ozadja prejšnje odpustitve je kmalu postal tarča pritiskov in šikaniranja s strani vodstva ter nekaterih sodelavcev. Dolgotrajne obremenitve so mu povzročile resne osebne težave in [[Depresija na delovnem mestu|depresijo]].<ref name=":0" /> Po njegovih navedbah je nekdanji ravnatelj med ravnatelji celjskih srednjih šol širil negativne ocene o njegovem delu. Sodni postopek zaradi domnevnega obrekovanja ni bil uspešen, saj nekateri ključni dokazi niso bili na voljo, pričanja pa so podprla toženo stran, zato je tožbo umaknil.<ref name=":0" /> V začetku 90-ih in [[Demokratizacija|demokratizacije]] se je začel sistematično ukvarjati s proučevanjem komunistične represije na Celjskem in Štajerskem. Iz tega področja je leta 1989 magistriral, leta 1999 pa je pod mentorstvom [[Dušan Nečak|Dušana Nečka]] doktoriral z disertacijo ''Zaplembe premoženja v Sloveniji v letih 1945-1948 s posebnim poudarkom na celjskem območju'' {{COBISS|ID=11127650}}.<ref name="kamra" /> Kljub odobritvi doktorata naj bi zagovor potekal v napetem ozračju, pri čemer je bil po mnenju [[Lovro Šturm|Lovra Šturma]] odnos komisije do njega izrazito neprijazen in podoben zaslišanju.<ref name="kamra" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9-10}} Leta 2005 je vodil Sektor za popravo krivic in za narodno spravo pri Ministrstvu za pravosodje, leta 2008 pa je postal vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljenega [[Študijski center za narodno spravo|Študijskega centra za narodno spravo]]; v tem centru je bil tudi prvi direktor.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini|url=https://www.scnr.si/dr-milko-mikola-prejel-zoisovo-priznanje-za-pomembne-znanstvene-dose-ke-v-zgodovini.html|website=www.scnr.si|accessdate=2026-05-30}}</ref> Za knjigo ''Religija, cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje'' je leta 2004 prejel [[Aškerčevo priznanje]], leta 2009 srebrni celjski grb, leta 2013 pa [[Zoisovo priznanje]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini.<ref name=":1" /> Leta 2009 se je upokojil.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=12}} == Bibliografija == * ''Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju'', 1998 {{COBISS|ID=4070965}} * ''Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem'', 1999 {{COBISS|ID=6298677}} * ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952'', 1999 {{COBISS|ID=104001280}} * ''Delo kot kazen: izrekanje in izvrševanje kazni prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela v Sloveniji v obdobju 1945–1951'', 2002 {{COBISS|ID=117555712}} * ''Zgodovina celjske industrije'', 2004 {{COBISS|ID=217119488}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji'', 2006 {{COBISS|ID=228973312}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci'', 2007 {{COBISS|ID=235013632}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček'', 2008 {{COBISS|ID=242952704}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji'', 2009 {{COBISS|ID=249116672}} * ''Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945'', 2012 {{COBISS|ID=263646208}} * ''Revolucionarno nasilje na Štajerskem : 1941–1945'', 2014 {{COBISS|ID=273654272}} * ''Celje v plamenih revolucije : revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih'', 2015 {{COBISS|ID=281829888}} * ''Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951'', 2016 {{COBISS|ID=284671488}} * ''Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico'', 2022 {{COBISS|ID=128157699}} * ''Neoprostljivo: komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem'', 2024 {{COBISS|ID=195846403}} == Sklici == <references /> == Viri == * <ref>{{Navedi revijo|last=Čoh Kladnik|first=Mateja|date=2018|title=Dr. Milko Mikola|url=https://www.scnr.si/upload/editor/file/file8cc6776c4bd8311.pdf|magazine=Dileme|pages=7-13}}</ref> [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Živeče osebe]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 3wdshv5c0bdjypu8vfqgfswbo34h0y4 6683082 6683075 2026-05-30T17:09:22Z MaksiKavsek 244409 6683082 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Milko Mikola}} '''Milko Mikola''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivist]], [[publicist]], [[sociolog]] in [[zgodovinar]], '''*''' [[15. april]] [[1946]], [[Grobelno, Šmarje pri Jelšah|Grobelno]]. Poznan je predvsem po raziskavah povojne [[Socializem|socialistične]] [[Regresija|represije]], zaplemb premoženja, sodnih procesov, [[Delovno taborišče|delovnih]] in [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] ter povojnih izgonov prebivalstva, hkrati pa je raziskoval tudi zgodovino celjske industrije.<ref name="kamra">{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/beseda-o-avtorju/ |title=Beseda o avtorju|accessdate=2026-05-30|website=Kamra|date=2021-11-18}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola – Zakladnica spominov|url=https://zakladnicaspominov-scnr.si/milko-mikola/|website=zakladnicaspominov-scnr.si|accessdate=2026-05-30}}</ref> == Življenje in delo == Mikola se je rodil 15. aprila 1946 v Grobelnem pri Šentjurju kot četrti otrok v kmečki družini.<ref name=":0" /> Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju, nato pa gimnazijo v Celju. Za financiranje šolskih potrebščin je v višjih razredih osnovne šole hodil nabirat [[ribez]] na državno posestvo in obirat [[hmelj]] h kmetom iz sosednje vasi. Kot gimnazijec je med počitnicami delal v celjskem podjetju [[EMO]].<ref name=":0" /> Po maturi se je leta 1966 vpisal na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1972 končal študij zgodovine in sociologije.<ref name="kamra" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}} Po končanem študiju je deset let poučeval na Šolskem centru Borisa Kidriča v Celju, kjer je zaradi zavrnitve članstva v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]] in kritičnih stališč do socialističnega sistema prihajal v spore z vodstvom šole in partijskimi strukturami. Po prevzemu poučevanja predmeta [[samoupravljanje s temelji marksizma]] je bil deležen pogostih nadzorov in političnega pritiska, ki se je še okrepil po njegovih opozorilih na domnevne nepravilnosti in neetično ravnanje nekaterih zaposlenih. Oktobra 1982 je bil pod grožnjami prisiljen podpisati odpoved delovnega razmerja, nato pa mu je bilo prepovedano zaposlovanje v katerikoli vzgojno-izobraževalnih ustanovi v [[Socialistična republika Slovenija|SRS]].<ref name=":0" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}}{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} Po prisilnem odhodu iz pedagoškega poklica se je zaposlil v [[Zgodovinski arhiv Celje|Zgodovinskem arhivu Celje]],<ref name="kamra" /> kjer je delal 22 let in leta 2003 pridobil naziv arhivskega svetnika.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} Zaradi političnega ozadja prejšnje odpustitve je kmalu postal tarča pritiskov in šikaniranja s strani vodstva ter nekaterih sodelavcev. Dolgotrajne obremenitve so mu povzročile resne osebne težave in [[Depresija na delovnem mestu|depresijo]].<ref name=":0" /> Po njegovih navedbah je nekdanji ravnatelj med ravnatelji celjskih srednjih šol širil negativne ocene o njegovem delu. Sodni postopek zaradi domnevnega obrekovanja ni bil uspešen, saj nekateri ključni dokazi niso bili na voljo, pričanja pa so podprla toženo stran, zato je tožbo umaknil.<ref name=":0" /> V začetku 90-ih in [[Demokratizacija|demokratizacije]] se je začel sistematično ukvarjati s proučevanjem komunistične represije na Celjskem in Štajerskem. Iz tega področja je leta 1989 magistriral, leta 1999 pa je pod mentorstvom [[Dušan Nečak|Dušana Nečka]] doktoriral z disertacijo ''Zaplembe premoženja v Sloveniji v letih 1945-1948 s posebnim poudarkom na celjskem območju'' {{COBISS|ID=11127650}}.<ref name="kamra" /> Kljub odobritvi doktorata naj bi zagovor potekal v napetem ozračju, pri čemer je bil po mnenju [[Lovro Šturm|Lovra Šturma]] odnos komisije do njega izrazito neprijazen in podoben zaslišanju.<ref name="kamra" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9-10}} Leta 2005 je vodil Sektor za popravo krivic in za narodno spravo pri Ministrstvu za pravosodje, leta 2008 pa je postal vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljenega [[Študijski center za narodno spravo|Študijskega centra za narodno spravo]]; v tem centru je bil tudi prvi direktor.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini|url=https://www.scnr.si/dr-milko-mikola-prejel-zoisovo-priznanje-za-pomembne-znanstvene-dose-ke-v-zgodovini.html|website=www.scnr.si|accessdate=2026-05-30}}</ref> Za knjigo ''Religija, cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje'' je leta 2004 prejel [[Aškerčevo priznanje]], leta 2009 srebrni celjski grb, leta 2013 pa [[Zoisovo priznanje]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini.<ref name=":1" /> Leta 2009 se je upokojil.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=12}} == Bibliografija == * ''Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju'', 1998 {{COBISS|ID=4070965}} * ''Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem'', 1999 {{COBISS|ID=6298677}} * ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952'', 1999 {{COBISS|ID=104001280}} * ''Delo kot kazen: izrekanje in izvrševanje kazni prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela v Sloveniji v obdobju 1945–1951'', 2002 {{COBISS|ID=117555712}} * ''Zgodovina celjske industrije'', 2004 {{COBISS|ID=217119488}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji'', 2006 {{COBISS|ID=228973312}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci'', 2007 {{COBISS|ID=235013632}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček'', 2008 {{COBISS|ID=242952704}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji'', 2009 {{COBISS|ID=249116672}} * ''Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945'', 2012 {{COBISS|ID=263646208}} * ''Revolucionarno nasilje na Štajerskem : 1941–1945'', 2014 {{COBISS|ID=273654272}} * ''Celje v plamenih revolucije : revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih'', 2015 {{COBISS|ID=281829888}} * ''Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951'', 2016 {{COBISS|ID=284671488}} * ''Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico'', 2022 {{COBISS|ID=128157699}} * ''Neoprostljivo: komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem'', 2024 {{COBISS|ID=195846403}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi revijo|last=Čoh Kladnik|first=Mateja|date=2018|title=Dr. Milko Mikola|url=https://www.scnr.si/upload/editor/file/file8cc6776c4bd8311.pdf|magazine=Dileme|pages=7-13}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mikola, Milko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Živeče osebe]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 2ce9xj58pg6f7j3xs1w6wbuwqjylg55 6683197 6683082 2026-05-31T07:55:44Z MaksiKavsek 244409 + kat 6683197 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Milko Mikola}} '''Milko Mikola''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivist]], [[publicist]], [[sociolog]] in [[zgodovinar]], '''*''' [[15. april]] [[1946]], [[Grobelno, Šmarje pri Jelšah|Grobelno]]. Poznan je predvsem po raziskavah povojne [[Socializem|socialistične]] [[Regresija|represije]], zaplemb premoženja, sodnih procesov, [[Delovno taborišče|delovnih]] in [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] ter povojnih izgonov prebivalstva, hkrati pa je raziskoval tudi zgodovino celjske industrije.<ref name="kamra">{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/beseda-o-avtorju/ |title=Beseda o avtorju|accessdate=2026-05-30|website=Kamra|date=2021-11-18}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola – Zakladnica spominov|url=https://zakladnicaspominov-scnr.si/milko-mikola/|website=zakladnicaspominov-scnr.si|accessdate=2026-05-30}}</ref> == Življenje in delo == Mikola se je rodil 15. aprila 1946 v Grobelnem pri Šentjurju kot četrti otrok v kmečki družini.<ref name=":0" /> Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju, nato pa gimnazijo v Celju. Za financiranje šolskih potrebščin je v višjih razredih osnovne šole hodil nabirat [[ribez]] na državno posestvo in obirat [[hmelj]] h kmetom iz sosednje vasi. Kot gimnazijec je med počitnicami delal v celjskem podjetju [[EMO]].<ref name=":0" /> Po maturi se je leta 1966 vpisal na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1972 končal študij zgodovine in sociologije.<ref name="kamra" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}} Po končanem študiju je deset let poučeval na Šolskem centru Borisa Kidriča v Celju, kjer je zaradi zavrnitve članstva v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]] in kritičnih stališč do socialističnega sistema prihajal v spore z vodstvom šole in partijskimi strukturami. Po prevzemu poučevanja predmeta [[samoupravljanje s temelji marksizma]] je bil deležen pogostih nadzorov in političnega pritiska, ki se je še okrepil po njegovih opozorilih na domnevne nepravilnosti in neetično ravnanje nekaterih zaposlenih. Oktobra 1982 je bil pod grožnjami prisiljen podpisati odpoved delovnega razmerja, nato pa mu je bilo prepovedano zaposlovanje v katerikoli vzgojno-izobraževalnih ustanovi v [[Socialistična republika Slovenija|SRS]].<ref name=":0" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}}{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} Po prisilnem odhodu iz pedagoškega poklica se je zaposlil v [[Zgodovinski arhiv Celje|Zgodovinskem arhivu Celje]],<ref name="kamra" /> kjer je delal 22 let in leta 2003 pridobil naziv arhivskega svetnika.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} Zaradi političnega ozadja prejšnje odpustitve je kmalu postal tarča pritiskov in šikaniranja s strani vodstva ter nekaterih sodelavcev. Dolgotrajne obremenitve so mu povzročile resne osebne težave in [[Depresija na delovnem mestu|depresijo]].<ref name=":0" /> Po njegovih navedbah je nekdanji ravnatelj med ravnatelji celjskih srednjih šol širil negativne ocene o njegovem delu. Sodni postopek zaradi domnevnega obrekovanja ni bil uspešen, saj nekateri ključni dokazi niso bili na voljo, pričanja pa so podprla toženo stran, zato je tožbo umaknil.<ref name=":0" /> V začetku 90-ih in [[Demokratizacija|demokratizacije]] se je začel sistematično ukvarjati s proučevanjem komunistične represije na Celjskem in Štajerskem. Iz tega področja je leta 1989 magistriral, leta 1999 pa je pod mentorstvom [[Dušan Nečak|Dušana Nečka]] doktoriral z disertacijo ''Zaplembe premoženja v Sloveniji v letih 1945-1948 s posebnim poudarkom na celjskem območju'' {{COBISS|ID=11127650}}.<ref name="kamra" /> Kljub odobritvi doktorata naj bi zagovor potekal v napetem ozračju, pri čemer je bil po mnenju [[Lovro Šturm|Lovra Šturma]] odnos komisije do njega izrazito neprijazen in podoben zaslišanju.<ref name="kamra" />{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9-10}} Leta 2005 je vodil Sektor za popravo krivic in za narodno spravo pri Ministrstvu za pravosodje, leta 2008 pa je postal vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljenega [[Študijski center za narodno spravo|Študijskega centra za narodno spravo]]; v tem centru je bil tudi prvi direktor.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini|url=https://www.scnr.si/dr-milko-mikola-prejel-zoisovo-priznanje-za-pomembne-znanstvene-dose-ke-v-zgodovini.html|website=www.scnr.si|accessdate=2026-05-30}}</ref> Za knjigo ''Religija, cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje'' je leta 2004 prejel [[Aškerčevo priznanje]], leta 2009 srebrni celjski grb, leta 2013 pa [[Zoisovo priznanje]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini.<ref name=":1" /> Leta 2009 se je upokojil.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=12}} == Bibliografija == * ''Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju'', 1998 {{COBISS|ID=4070965}} * ''Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem'', 1999 {{COBISS|ID=6298677}} * ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952'', 1999 {{COBISS|ID=104001280}} * ''Delo kot kazen: izrekanje in izvrševanje kazni prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela v Sloveniji v obdobju 1945–1951'', 2002 {{COBISS|ID=117555712}} * ''Zgodovina celjske industrije'', 2004 {{COBISS|ID=217119488}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji'', 2006 {{COBISS|ID=228973312}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci'', 2007 {{COBISS|ID=235013632}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček'', 2008 {{COBISS|ID=242952704}} * ''Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji'', 2009 {{COBISS|ID=249116672}} * ''Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945'', 2012 {{COBISS|ID=263646208}} * ''Revolucionarno nasilje na Štajerskem : 1941–1945'', 2014 {{COBISS|ID=273654272}} * ''Celje v plamenih revolucije : revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih'', 2015 {{COBISS|ID=281829888}} * ''Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951'', 2016 {{COBISS|ID=284671488}} * ''Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico'', 2022 {{COBISS|ID=128157699}} * ''Neoprostljivo: komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem'', 2024 {{COBISS|ID=195846403}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi revijo|last=Čoh Kladnik|first=Mateja|date=2018|title=Dr. Milko Mikola|url=https://www.scnr.si/upload/editor/file/file8cc6776c4bd8311.pdf|magazine=Dileme|pages=7-13}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mikola, Milko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Živeče osebe]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 668gza18i6yw6fvwhn7fdrgzvq8q67l 118 603410 6683077 2026-05-30T17:04:54Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1325801521|PL-5]]« 6683077 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|brezokvirja]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |[[:en:Air-to-air_missile#Short-range_air-to-air_missile|Short-range air-to-air missile]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Razvojni center elektrooptične tehnologije Luoyang (EOTDC), Tovarna strojev Hanzhong Nanfeng |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvopasovni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} [[Raketa zrak-zrak]] '''PL-5''' (霹雳-5) (PL pomeni Pi Li, kar v [[Kitajščina|kitajščini]] pomeni »strela«, kar je splošna oznaka za vse kitajske rakete zrak-zrak) je kratkodometna [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodena]] raketa, ki jo uporabljajo kitajski [[Lovsko letalo|lovci]]. Temelji na tehnologiji [[Vimpel K-13]] in je podobna raketi [[AIM-9 Sidewinder]]. PL-5 je bila zasnovana in razvita v kitajskem centru za razvoj elektro-optične tehnologije Luoyang (EOTDC), znanem tudi kot Inštitut 612; med člani njene oblikovalske ekipe so bili Chen Jiali (陈家礼), Dong Chunfeng, Hu Rongchao (胡荣超), Huang Bin, Zhang Ming (张明) in Zheng Zhiwei (郑志伟). Po poročanjih je bila proizvedena v tovarni strojev Hanzhong Nanfeng (znani tudi kot tovarna raket zrak-zrak Hanzhong) kitajske korporacije letalske industrije. Luoyang je PL-5 nenehno nadgrajeval, najnovejša različica, PL-5EII, pa je dobila dvopasovni večelementni detektor ter laserski bližinski vžigalnik, podoben kot pri PL-9. Po podatkih kitajske izvozno-uvozne agencije CATIC ima PL5E vsesmerno zmogljivost sledenja, pri čemer ima iskalnik največji kot odmika od osi ±25° pred izstrelitvijo in ±40° po izstrelitvi. Lovci PLAAF [[Čengdu J-10|J-10]] in [[Šenjang J-11|J-11]] večinoma uporabljajo rakete PL-8, "stealth" lovci, kot sta [[Čengdu J-20|J-20]] in [[Šenjang J-31|J-35]], pa PL-10, ki so v primerjavi s PL-5 naprednejše rakete zrak-zrak kratkega dosega. Zaradi večje teže in dimenzij raket PL-8 in PL-10 so za letala [[Čengdu J-7|F-7]] in [[Šjan JH-7|JH-7]] PL-5, PL-7 in PL-9 še vedno prednostne rakete zrak-zrak. <ref name="AirForceWorld.com_PL5_missile">{{Navedi splet|url=http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|title=PL-5 air-to-air missile and J-7 fighter jet modification, Chinese PLAAF|website=AirForceWorld.com|accessdate=5 Nov 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171012201757/http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|archivedate=12 October 2017}}</ref> [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Rakete]] 5ztnyxydoeuluhzhay19cu1wf4j2xa2 6683080 6683077 2026-05-30T17:08:03Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1325801521|PL-5]]« 6683080 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|brezokvirja]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |[[:en:Air-to-air_missile#Short-range_air-to-air_missile|Short-range air-to-air missile]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Razvojni center elektrooptične tehnologije Luoyang (EOTDC), Tovarna strojev Hanzhong Nanfeng |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvopasovni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} [[Raketa zrak-zrak]] '''PL-5''' (霹雳-5) (PL pomeni Pi Li, kar v [[Kitajščina|kitajščini]] pomeni »strela«, kar je splošna oznaka za vse kitajske rakete zrak-zrak) je kratkodometna [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodena]] raketa, ki jo uporabljajo kitajski [[Lovsko letalo|lovci]]. Temelji na tehnologiji [[Vimpel K-13]] in je podobna raketi [[AIM-9 Sidewinder]]. PL-5 je bila zasnovana in razvita v kitajskem centru za razvoj elektro-optične tehnologije Luoyang (EOTDC), znanem tudi kot Inštitut 612; med člani njene oblikovalske ekipe so bili Chen Jiali (陈家礼), Dong Chunfeng, Hu Rongchao (胡荣超), Huang Bin, Zhang Ming (张明) in Zheng Zhiwei (郑志伟). Po poročanjih je bila proizvedena v tovarni strojev Hanzhong Nanfeng (znani tudi kot tovarna raket zrak-zrak Hanzhong) kitajske korporacije letalske industrije. Luoyang je PL-5 nenehno nadgrajeval, najnovejša različica, PL-5EII, pa je dobila dvopasovni večelementni detektor ter laserski bližinski vžigalnik, podoben kot pri PL-9. Po podatkih kitajske izvozno-uvozne agencije CATIC ima PL5E vsesmerno zmogljivost sledenja, pri čemer ima iskalnik največji kot odmika od osi ±25° pred izstrelitvijo in ±40° po izstrelitvi. Lovci PLAAF [[Čengdu J-10|J-10]] in [[Šenjang J-11|J-11]] večinoma uporabljajo rakete PL-8, "stealth" lovci, kot sta [[Čengdu J-20|J-20]] in [[Šenjang J-31|J-35]], pa PL-10, ki so v primerjavi s PL-5 naprednejše rakete zrak-zrak kratkega dosega. Zaradi večje teže in dimenzij raket PL-8 in PL-10 so za letala [[Čengdu J-7|F-7]] in [[Šjan JH-7|JH-7]] PL-5, PL-7 in PL-9 še vedno prednostne rakete zrak-zrak. <ref name="AirForceWorld.com_PL5_missile">{{Navedi splet|url=http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|title=PL-5 air-to-air missile and J-7 fighter jet modification, Chinese PLAAF|website=AirForceWorld.com|accessdate=5 Nov 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171012201757/http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|archivedate=12 October 2017}}</ref> == Uporabniki == [[Slika:PL-5_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z operaterji PL-5 v modri barvi]] === Trenutni === * '''{{Zastava|Bangladesh}}''' uporablja PL-5 in PL-5EII {{Sfn|The Military Balance 2019|p=253}} * '''{{Zastava|Burma}}''' PL-5B in PL-5EII * '''{{Zastava|Egypt}}''' * '''{{Zastava|Iran}}''' * '''{{Zastava|Pakistan}}''' naročenih 900, PL-5E. * '''{{Zastava|Sri Lanka}}''' * '''{{Zastava|Sudan}}''' * '''{{Zastava|Tanzania}}''' * '''{{Zastava|Venezuela}}''' naročenih 100, PL-5E. <ref name="sipri" /> * '''{{Zastava|Zimbabwe}}''' <ref>{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Weinert|first2=Peter|last3=Hinz|first3=Fabian|last4=Lepko|first4=Mark|title=African MiGs, Volume 2: Madagascar to Zimbabwe|date=2011|publisher=Harpia Publishing|location=Houston|isbn=978-0-9825539-8-5|page=213}}</ref> == Sklici == <references /> === Citirana dela === * {{Navedi knjigo|ref={{harvid|The Military Balance 2019}}|last=International Institute for Strategic Studies|authorlink=International Institute for Strategic Studies|title=The Military Balance 2019|year=2019|publisher=Routledge|isbn=978-1857439885}} * [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp KRATKODOSEŽNA RAKETA ZRAK-ZRAK PL-5, www.sinodefence.com] * [https://web.archive.org/web/20090521160043/http://www.loec.cn/e05.html Razvojni center optoelektro tehnologije Luoyang PL-5EII] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Rakete]] jx4keehzxb3ewgsvenri29550m6igan 6683081 6683080 2026-05-30T17:09:01Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1325801521|PL-5]]« 6683081 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|brezokvirja]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |[[:en:Air-to-air_missile#Short-range_air-to-air_missile|Short-range air-to-air missile]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Razvojni center elektrooptične tehnologije Luoyang (EOTDC), Tovarna strojev Hanzhong Nanfeng |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvopasovni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} [[Raketa zrak-zrak]] '''PL-5''' (霹雳-5) (PL pomeni Pi Li, kar v [[Kitajščina|kitajščini]] pomeni »strela«, kar je splošna oznaka za vse kitajske rakete zrak-zrak) je kratkodometna [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodena]] raketa, ki jo uporabljajo kitajski [[Lovsko letalo|lovci]]. Temelji na tehnologiji [[Vimpel K-13]] in je podobna raketi [[AIM-9 Sidewinder]]. PL-5 je bila zasnovana in razvita v kitajskem centru za razvoj elektro-optične tehnologije Luoyang (EOTDC), znanem tudi kot Inštitut 612; med člani njene oblikovalske ekipe so bili Chen Jiali (陈家礼), Dong Chunfeng, Hu Rongchao (胡荣超), Huang Bin, Zhang Ming (张明) in Zheng Zhiwei (郑志伟). Po poročanjih je bila proizvedena v tovarni strojev Hanzhong Nanfeng (znani tudi kot tovarna raket zrak-zrak Hanzhong) kitajske korporacije letalske industrije. Luoyang je PL-5 nenehno nadgrajeval, najnovejša različica, PL-5EII, pa je dobila dvopasovni večelementni detektor ter laserski bližinski vžigalnik, podoben kot pri PL-9. Po podatkih kitajske izvozno-uvozne agencije CATIC ima PL5E vsesmerno zmogljivost sledenja, pri čemer ima iskalnik največji kot odmika od osi ±25° pred izstrelitvijo in ±40° po izstrelitvi. Lovci PLAAF [[Čengdu J-10|J-10]] in [[Šenjang J-11|J-11]] večinoma uporabljajo rakete PL-8, "stealth" lovci, kot sta [[Čengdu J-20|J-20]] in [[Šenjang J-31|J-35]], pa PL-10, ki so v primerjavi s PL-5 naprednejše rakete zrak-zrak kratkega dosega. Zaradi večje teže in dimenzij raket PL-8 in PL-10 so za letala [[Čengdu J-7|F-7]] in [[Šjan JH-7|JH-7]] PL-5, PL-7 in PL-9 še vedno prednostne rakete zrak-zrak. <ref name="AirForceWorld.com_PL5_missile">{{Navedi splet|url=http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|title=PL-5 air-to-air missile and J-7 fighter jet modification, Chinese PLAAF|website=AirForceWorld.com|accessdate=5 Nov 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171012201757/http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|archivedate=12 October 2017}}</ref> == Uporabniki == [[Slika:PL-5_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z operaterji PL-5 v modri barvi]] === Trenutni === * '''{{Zastava|Bangladesh}}''' uporablja PL-5 in PL-5EII {{Sfn|The Military Balance 2019|p=253}} * '''{{Zastava|Burma}}''' PL-5B in PL-5EII * '''{{Zastava|Egypt}}''' * '''{{Zastava|Iran}}''' * '''{{Zastava|Pakistan}}''' naročenih 900, PL-5E. * '''{{Zastava|Sri Lanka}}''' * '''{{Zastava|Sudan}}''' * '''{{Zastava|Tanzania}}''' * '''{{Zastava|Venezuela}}''' naročenih 100, PL-5E. <ref name="sipri" /> * '''{{Zastava|Zimbabwe}}''' <ref>{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Weinert|first2=Peter|last3=Hinz|first3=Fabian|last4=Lepko|first4=Mark|title=African MiGs, Volume 2: Madagascar to Zimbabwe|date=2011|publisher=Harpia Publishing|location=Houston|isbn=978-0-9825539-8-5|page=213}}</ref> == Sklici == <references /> === Citirana dela === * {{Navedi knjigo|ref={{harvid|The Military Balance 2019}}|last=International Institute for Strategic Studies|authorlink=International Institute for Strategic Studies|title=The Military Balance 2019|year=2019|publisher=Routledge|isbn=978-1857439885}} * [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp KRATKODOSEŽNA RAKETA ZRAK-ZRAK PL-5, www.sinodefence.com] * [https://web.archive.org/web/20090521160043/http://www.loec.cn/e05.html Razvojni center optoelektro tehnologije Luoyang PL-5EII] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Rakete]] gsmoktho1cghp22rwlv7cps5lhot8ss 0 603411 6683083 2026-05-30T17:10:23Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1325801521|PL-5]]« 6683083 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|brezokvirja]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |[[:en:Air-to-air_missile#Short-range_air-to-air_missile|Short-range air-to-air missile]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Razvojni center elektrooptične tehnologije Luoyang (EOTDC), Tovarna strojev Hanzhong Nanfeng |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvopasovni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} [[Raketa zrak-zrak]] '''PL-5''' (霹雳-5) (PL pomeni Pi Li, kar v [[Kitajščina|kitajščini]] pomeni »strela«, kar je splošna oznaka za vse kitajske rakete zrak-zrak) je kratkodometna [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodena]] raketa, ki jo uporabljajo kitajski [[Lovsko letalo|lovci]]. Temelji na tehnologiji [[Vimpel K-13]] in je podobna raketi [[AIM-9 Sidewinder]]. PL-5 je bila zasnovana in razvita v kitajskem centru za razvoj elektro-optične tehnologije Luoyang (EOTDC), znanem tudi kot Inštitut 612; med člani njene oblikovalske ekipe so bili Chen Jiali (陈家礼), Dong Chunfeng, Hu Rongchao (胡荣超), Huang Bin, Zhang Ming (张明) in Zheng Zhiwei (郑志伟). Po poročanjih je bila proizvedena v tovarni strojev Hanzhong Nanfeng (znani tudi kot tovarna raket zrak-zrak Hanzhong) kitajske korporacije letalske industrije. Luoyang je PL-5 nenehno nadgrajeval, najnovejša različica, PL-5EII, pa je dobila dvopasovni večelementni detektor ter laserski bližinski vžigalnik, podoben kot pri PL-9. Po podatkih kitajske izvozno-uvozne agencije CATIC ima PL5E vsestransko zmogljivost sledenja, pri čemer ima iskalnik največji kot odmika od osi ±25° pred izstrelitvijo in ±40° po izstrelitvi. Lovci PLAAF [[Čengdu J-10|J-10]] in [[Šenjang J-11|J-11]] večinoma uporabljajo rakete PL-8, "stealth" lovci, kot sta [[Čengdu J-20|J-20]] in [[Šenjang J-31|J-35]], pa PL-10, ki so v primerjavi s PL-5 naprednejše rakete zrak-zrak kratkega dosega. Zaradi večje teže in dimenzij raket PL-8 in PL-10 so za letala [[Čengdu J-7|F-7]] in [[Šjan JH-7|JH-7]] PL-5, PL-7 in PL-9 še vedno prednostne rakete zrak-zrak. <ref name="AirForceWorld.com_PL5_missile">{{Navedi splet|url=http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|title=PL-5 air-to-air missile and J-7 fighter jet modification, Chinese PLAAF|website=AirForceWorld.com|accessdate=5 Nov 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171012201757/http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|archivedate=12 October 2017}}</ref> == Uporabniki == [[Slika:PL-5_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z operaterji PL-5 v modri barvi]] === Trenutni === * '''{{Zastava|Bangladesh}}''' uporablja PL-5 in PL-5EII {{Sfn|The Military Balance 2019|p=253}} * '''{{Zastava|Burma}}''' PL-5B in PL-5EII * '''{{Zastava|Egypt}}''' * '''{{Zastava|Iran}}''' * '''{{Zastava|Pakistan}}''' naročenih 900, PL-5E. * '''{{Zastava|Sri Lanka}}''' * '''{{Zastava|Sudan}}''' * '''{{Zastava|Tanzania}}''' * '''{{Zastava|Venezuela}}''' naročenih 100, PL-5E. <ref name="sipri" /> * '''{{Zastava|Zimbabwe}}''' <ref>{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Weinert|first2=Peter|last3=Hinz|first3=Fabian|last4=Lepko|first4=Mark|title=African MiGs, Volume 2: Madagascar to Zimbabwe|date=2011|publisher=Harpia Publishing|location=Houston|isbn=978-0-9825539-8-5|page=213}}</ref> == Sklici == <references /> === Citirana dela === * {{Navedi knjigo|ref={{harvid|The Military Balance 2019}}|last=International Institute for Strategic Studies|authorlink=International Institute for Strategic Studies|title=The Military Balance 2019|year=2019|publisher=Routledge|isbn=978-1857439885}} * [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp KRATKODOSEŽNA RAKETA ZRAK-ZRAK PL-5, www.sinodefence.com] * [https://web.archive.org/web/20090521160043/http://www.loec.cn/e05.html Razvojni center optoelektro tehnologije Luoyang PL-5EII] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Rakete]] 0z8rez25vuwuwkq4qqp3fqnn7cgb0d2 6683084 6683083 2026-05-30T17:15:37Z Rastofan 255314 6683084 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[Slika:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|sredina|brezokvirja|300x300_pik]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |<u>[[Raketa zrak-zrak]]</u> kratkega dosega |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Razvojni center elektrooptične tehnologije Luoyang (EOTDC), Tovarna strojev Hanzhong Nanfeng |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvopasovni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} [[Raketa zrak-zrak]] '''PL-5''' (霹雳-5) (PL pomeni Pi Li, kar v [[Kitajščina|kitajščini]] pomeni »strela«, kar je splošna oznaka za vse kitajske rakete zrak-zrak) je kratkodometna [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodena]] raketa, ki jo uporabljajo kitajski [[Lovsko letalo|lovci]]. Temelji na tehnologiji [[Vimpel K-13]] in je podobna raketi [[AIM-9 Sidewinder]]. PL-5 je bila zasnovana in razvita v kitajskem centru za razvoj elektro-optične tehnologije Luoyang (EOTDC), znanem tudi kot Inštitut 612; med člani njene oblikovalske ekipe so bili Chen Jiali (陈家礼), Dong Chunfeng, Hu Rongchao (胡荣超), Huang Bin, Zhang Ming (张明) in Zheng Zhiwei (郑志伟). Po poročanjih je bila proizvedena v tovarni strojev Hanzhong Nanfeng (znani tudi kot tovarna raket zrak-zrak Hanzhong) kitajske korporacije letalske industrije. Luoyang je PL-5 nenehno nadgrajeval, najnovejša različica, PL-5EII, pa je dobila dvopasovni večelementni detektor ter laserski bližinski vžigalnik, podoben kot pri PL-9. Po podatkih kitajske izvozno-uvozne agencije CATIC ima PL5E vsestransko zmogljivost sledenja, pri čemer ima iskalnik največji kot odmika od osi ±25° pred izstrelitvijo in ±40° po izstrelitvi. Lovci PLAAF [[Čengdu J-10|J-10]] in [[Šenjang J-11|J-11]] večinoma uporabljajo rakete PL-8, "stealth" lovci, kot sta [[Čengdu J-20|J-20]] in [[Šenjang J-31|J-35]], pa PL-10, ki so v primerjavi s PL-5 naprednejše rakete zrak-zrak kratkega dosega. Zaradi večje teže in dimenzij raket PL-8 in PL-10 so za letala [[Čengdu J-7|F-7]] in [[Šjan JH-7|JH-7]] PL-5, PL-7 in PL-9 še vedno prednostne rakete zrak-zrak. <ref name="AirForceWorld.com_PL5_missile">{{Navedi splet|url=http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|title=PL-5 air-to-air missile and J-7 fighter jet modification, Chinese PLAAF|website=AirForceWorld.com|accessdate=5 Nov 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171012201757/http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|archivedate=12 October 2017}}</ref> == Uporabniki == [[Slika:PL-5_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z operaterji PL-5 v modri barvi]] === Trenutni === * '''{{Zastava|Bangladesh}}''' uporablja PL-5 in PL-5EII {{Sfn|The Military Balance 2019|p=253}} * '''{{Zastava|Burma}}''' PL-5B in PL-5EII * '''{{Zastava|Egypt}}''' * '''{{Zastava|Iran}}''' * '''{{Zastava|Pakistan}}''' naročenih 900, PL-5E. * '''{{Zastava|Sri Lanka}}''' * '''{{Zastava|Sudan}}''' * '''{{Zastava|Tanzania}}''' * '''{{Zastava|Venezuela}}''' naročenih 100, PL-5E. <ref name="sipri" /> * '''{{Zastava|Zimbabwe}}''' <ref>{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Weinert|first2=Peter|last3=Hinz|first3=Fabian|last4=Lepko|first4=Mark|title=African MiGs, Volume 2: Madagascar to Zimbabwe|date=2011|publisher=Harpia Publishing|location=Houston|isbn=978-0-9825539-8-5|page=213}}</ref> == Sklici == <references /> === Citirana dela === * {{Navedi knjigo|ref={{harvid|The Military Balance 2019}}|last=International Institute for Strategic Studies|authorlink=International Institute for Strategic Studies|title=The Military Balance 2019|year=2019|publisher=Routledge|isbn=978-1857439885}} * [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp KRATKODOSEŽNA RAKETA ZRAK-ZRAK PL-5, www.sinodefence.com] * [https://web.archive.org/web/20090521160043/http://www.loec.cn/e05.html Razvojni center optoelektro tehnologije Luoyang PL-5EII] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Rakete]] 22pq25l7ucp8dptx6dfxh1d0ggv6ztv 0 603412 6683092 2026-05-30T18:13:49Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Velika ovčja panika */ 6683092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek}} '''Velika ovčja panika''' ({{lang-en|Great Sheep Panic}}) je bila 3. novembra 1888 v [[Oxfordshire]]-ju, v [[Anglija|Angliji]], ko je več deset tisoč ovac podvijalo in se razpršilo na 500 km².<ref>{{navedi novice|title=The Mysterious Oxfordshire Sheep Panic of 1888 |work=Esoterx |url=https://esoterx.com/2015/07/14/the-mysterious-oxfordshire-sheep-panic-of-1888/ |date=14.7.2015 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Ljudje niso bili poškodovani in nihče ni umrl v izgredu, vendar so razdivjane ovce povzročile veliko škod, predvsem na pašnikih.<ref name="irish">{{navedi novice|author=Alison Healy |title=Panic attack – Alison Healy on the Great Sheep Panic of 1888 |work=The Irish Times |url=https://www.irishtimes.com/opinion/an-irish-diary/2022/11/25/panic-attack-alison-healy-on-the-great-sheep-panic-of-1888/ |date=25.11.2025 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Tudi lahko bi bila ta panika živin tvegana na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] državno gospodarstvo, ker je bila ovčjereja pomemben del poljedelstva tudi v Oxfordshire-ju kot drugje v Angliji. Dogodek je še danes edinstven in ga ni bilo možno pojasniti z znanstvenimi razlagami.<ref name="mist">{{navedi novice|author=Lauren Dillon |title=What Caused The Great Sheep Panic of 1888? |work=Historic Mysteries |url=https://www.historicmysteries.com/unexplained-mysteries/great-sheep-panic/38480/ |date=28.12.2023 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Dogodek == Ovčje črede, ki so bile med seboj več kilometrov daleč v osamljenih skupinah na pašnikih, so točno ob osmih zvečer podivjale in so začele zbegano pobegniti. Veliko jih je uničilo ograje iz desk ali kamnite ograje, medtem ko so se druge črede prebile ovčje staje.<ref name="mist" /> Ovčarji so se prestrašili in niso poskusili takoj ustaviti več tisoč ovac. Velik trušč, ki so ga storile ovce, je splašil tudi speče ljudi v vaseh in mestecih. Nekatere črede so se vlekle skozi ulice in trge teh naselij.<ref name="mist" /> Ovce so se razkropile na vse konce sveta, in sicer na tako velikem območju kot polovica [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ovčarji so začeli poiskati živine v jutranjih urah; povsod so našli ovce, tudi v kotih zapuščenih travnikov in pašnikov ali pod živicami.<ref name="irish" /> Vse so bile v šoku, medtem ko so druge boječe krevsale v vaseh in mestecih.<ref name="mist" /> == Možni razlogi == Ni bilo nobenega predhodnega dogodka, ki bi lahko povzročil veliko ovčjo paniko. Tudi [[Angleži|angleški]] ovčarji niso zaznali nobenega nenavadnega ali neobičajnega v okolici. Sodobni britanski časopisi so se silno, hkrati tudi objektivno ukvarjali z dogodkom, saj ni bilo nobene racionalne razlage o množičnem ovčjem poplahu. Članek, ki se je objavil 20. novembra na naslovnici državnega časnika [[The Times]] je izključil možnost človeškega posega, saj tudi usklajena dejavnost tisoč ljudi ni mogla točno v istem času razburiti toliko živin. Zmeda se je povečala, ko je bila točno leto dni podobna ovčja panika tudi ob osmih zvečer v sosednjem [[Berkshire]]-ju. Čeprav je bilo prizadetih manj živin, ampak so na enak način podivjale ovce kot v Oxfordshire-ju.<ref name="irish" /> 4. decembra 1893 je bila spet ovčja panika v Oxfordshire-ju, ki je bila še manjša od prve v Oxfordshire-ju in druge v Berkshire-ju, vendar je potekala na enak način.<ref name="amu">{{cite web|author=Kaushik Patowary |title=The Great Sheep Panic of 1888 |work=Amusing Planet |url=https://www.amusingplanet.com/2021/06/the-great-sheep-panic-of-1888.html |date=2.6.2021 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Razlage == Angleški naravoslovec Oliver Vernon Aplin je raziskoval možne razloge velike ovčje panike in je vprašal priče, predvsem ovčarje. Nekateri teh so krivili pse in lisice, medtem ko so drugi opazili v tistem času zelo gost mrak in nekakšen temni oblak, ki je nenavadno šel na nebu.<ref name="irish" /><ref name="amu" /> Leta 1921 se je objavila razprava o paniki v znanstveni reviji [[Nature]], ki je poimenovala viharno vreme z bliskavicami kot vzrok velike ovčje panike. Razprava je izpostavila, da so ovce zelo plašne živine, ki so nagnjene k stresu in vznemirjenosti.<ref name="mist" /> Tudi gost mrak lahko zmede živali, ki drugače lahko vidijo tudi v temi. Toda ta razlaga ne more razložiti ''logističnega paradoksa'', da kako so se lahko preplašile črede točno ob isti uri in skoraj v isti minuti, ker so bile zelo daleč med seboj in niso mogle viditi, niti slišati drug drugega?<ref name="mist" /> Laiki, ki so bili priče dogodkov, so menili, da je bil razlog panike potres, vendar nihče in nič ni zaznal takrat seizmične aktivnosti v okolici. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1888 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Katastrofe]] [[Kategorija:Zgodovina Anglije]] [[Kategorija:Ovce]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v biologiji]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v nevroznanosti]] ho66n2dcv3pwqg4mbo92kt57wrhsd1i 6683099 6683092 2026-05-30T18:20:59Z Doncsecz~slwiki 9581 brez predloge 6683099 wikitext text/x-wiki '''Velika ovčja panika''' ({{lang-en|Great Sheep Panic}}) je bila 3. novembra 1888 v [[Oxfordshire]]-ju, v [[Anglija|Angliji]], ko je več deset tisoč ovac podvijalo in se razpršilo na 500 km².<ref>{{navedi novice|title=The Mysterious Oxfordshire Sheep Panic of 1888 |work=Esoterx |url=https://esoterx.com/2015/07/14/the-mysterious-oxfordshire-sheep-panic-of-1888/ |date=14.7.2015 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Ljudje niso bili poškodovani in nihče ni umrl v izgredu, vendar so razdivjane ovce povzročile veliko škod, predvsem na pašnikih.<ref name="irish">{{navedi novice|author=Alison Healy |title=Panic attack – Alison Healy on the Great Sheep Panic of 1888 |work=The Irish Times |url=https://www.irishtimes.com/opinion/an-irish-diary/2022/11/25/panic-attack-alison-healy-on-the-great-sheep-panic-of-1888/ |date=25.11.2025 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Tudi lahko bi bila ta panika živin tvegana na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] državno gospodarstvo, ker je bila ovčjereja pomemben del poljedelstva tudi v Oxfordshire-ju kot drugje v Angliji. Dogodek je še danes edinstven in ga ni bilo možno pojasniti z znanstvenimi razlagami.<ref name="mist">{{navedi novice|author=Lauren Dillon |title=What Caused The Great Sheep Panic of 1888? |work=Historic Mysteries |url=https://www.historicmysteries.com/unexplained-mysteries/great-sheep-panic/38480/ |date=28.12.2023 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Dogodek == Ovčje črede, ki so bile med seboj več kilometrov daleč v osamljenih skupinah na pašnikih, so točno ob osmih zvečer podivjale in so začele zbegano pobegniti. Veliko jih je uničilo ograje iz desk ali kamnite ograje, medtem ko so se druge črede prebile ovčje staje.<ref name="mist" /> Ovčarji so se prestrašili in niso poskusili takoj ustaviti več tisoč ovac. Velik trušč, ki so ga storile ovce, je splašil tudi speče ljudi v vaseh in mestecih. Nekatere črede so se vlekle skozi ulice in trge teh naselij.<ref name="mist" /> Ovce so se razkropile na vse konce sveta, in sicer na tako velikem območju kot polovica [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ovčarji so začeli poiskati živine v jutranjih urah; povsod so našli ovce, tudi v kotih zapuščenih travnikov in pašnikov ali pod živicami.<ref name="irish" /> Vse so bile v šoku, medtem ko so druge boječe krevsale v vaseh in mestecih.<ref name="mist" /> == Možni razlogi == Ni bilo nobenega predhodnega dogodka, ki bi lahko povzročil veliko ovčjo paniko. Tudi [[Angleži|angleški]] ovčarji niso zaznali nobenega nenavadnega ali neobičajnega v okolici. Sodobni britanski časopisi so se silno, hkrati tudi objektivno ukvarjali z dogodkom, saj ni bilo nobene racionalne razlage o množičnem ovčjem poplahu. Članek, ki se je objavil 20. novembra na naslovnici državnega časnika [[The Times]] je izključil možnost človeškega posega, saj tudi usklajena dejavnost tisoč ljudi ni mogla točno v istem času razburiti toliko živin. Zmeda se je povečala, ko je bila točno leto dni podobna ovčja panika tudi ob osmih zvečer v sosednjem [[Berkshire]]-ju. Čeprav je bilo prizadetih manj živin, ampak so na enak način podivjale ovce kot v Oxfordshire-ju.<ref name="irish" /> 4. decembra 1893 je bila spet ovčja panika v Oxfordshire-ju, ki je bila še manjša od prve v Oxfordshire-ju in druge v Berkshire-ju, vendar je potekala na enak način.<ref name="amu">{{cite web|author=Kaushik Patowary |title=The Great Sheep Panic of 1888 |work=Amusing Planet |url=https://www.amusingplanet.com/2021/06/the-great-sheep-panic-of-1888.html |date=2.6.2021 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Razlage == Angleški naravoslovec Oliver Vernon Aplin je raziskoval možne razloge velike ovčje panike in je vprašal priče, predvsem ovčarje. Nekateri teh so krivili pse in lisice, medtem ko so drugi opazili v tistem času zelo gost mrak in nekakšen temni oblak, ki je nenavadno šel na nebu.<ref name="irish" /><ref name="amu" /> Leta 1921 se je objavila razprava o paniki v znanstveni reviji [[Nature]], ki je poimenovala viharno vreme z bliskavicami kot vzrok velike ovčje panike. Razprava je izpostavila, da so ovce zelo plašne živine, ki so nagnjene k stresu in vznemirjenosti.<ref name="mist" /> Tudi gost mrak lahko zmede živali, ki drugače lahko vidijo tudi v temi. Toda ta razlaga ne more razložiti ''logističnega paradoksa'', da kako so se lahko preplašile črede točno ob isti uri in skoraj v isti minuti, ker so bile zelo daleč med seboj in niso mogle viditi, niti slišati drug drugega?<ref name="mist" /> Laiki, ki so bili priče dogodkov, so menili, da je bil razlog panike potres, vendar nihče in nič ni zaznal takrat seizmične aktivnosti v okolici. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1888 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Katastrofe]] [[Kategorija:Zgodovina Anglije]] [[Kategorija:Ovce]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v biologiji]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v nevroznanosti]] 75b19luws9zwyqpn136g9he7r0p2974 6683117 6683099 2026-05-30T19:30:45Z Yerpo 8417 {{lektura}} 6683117 wikitext text/x-wiki {{lektura}} '''Velika ovčja panika''' ({{lang-en|Great Sheep Panic}}) se je zgodila 3. novembra 1888 v [[Oxfordshire|Oxfordshireu]] v [[Anglija|Angliji]], ko je več deset tisoč ovac podivjalo in se razpršilo na 500 km².<ref>{{navedi novice|title=The Mysterious Oxfordshire Sheep Panic of 1888 |work=Esoterx |url=https://esoterx.com/2015/07/14/the-mysterious-oxfordshire-sheep-panic-of-1888/ |date=14.7.2015 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Ljudje niso bili poškodovani in nihče ni umrl v izgredu, vendar so razdivjane ovce povzročile veliko škode, predvsem na pašnikih.<ref name="irish">{{navedi novice|author=Alison Healy |title=Panic attack – Alison Healy on the Great Sheep Panic of 1888 |work=The Irish Times |url=https://www.irishtimes.com/opinion/an-irish-diary/2022/11/25/panic-attack-alison-healy-on-the-great-sheep-panic-of-1888/ |date=25.11.2025 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Tudi lahko bi bila ta panika živin tvegana na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] državno gospodarstvo, ker je bila ovčjereja pomemben del poljedelstva tudi v Oxfordshireu kot drugje v Angliji. Dogodek je še danes edinstven in ga ni bilo možno pojasniti z znanstvenimi razlagami.<ref name="mist">{{navedi novice|author=Lauren Dillon |title=What Caused The Great Sheep Panic of 1888? |work=Historic Mysteries |url=https://www.historicmysteries.com/unexplained-mysteries/great-sheep-panic/38480/ |date=28.12.2023 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Dogodek == Ovčje črede, ki so bile med seboj več kilometrov daleč v osamljenih skupinah na pašnikih, so točno ob osmih zvečer podivjale in so začele zbegano pobegniti. Veliko jih je uničilo ograje iz desk ali kamnite ograje, medtem ko so se druge črede prebile ovčje staje.<ref name="mist" /> Ovčarji so se prestrašili in niso poskusili takoj ustaviti več tisoč ovac. Velik trušč, ki so ga storile ovce, je splašil tudi speče ljudi v vaseh in mestecih. Nekatere črede so se vlekle skozi ulice in trge teh naselij.<ref name="mist" /> Ovce so se razkropile na vse konce sveta, in sicer na tako velikem območju kot polovica [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ovčarji so začeli poiskati živine v jutranjih urah; povsod so našli ovce, tudi v kotih zapuščenih travnikov in pašnikov ali pod živicami.<ref name="irish" /> Vse so bile v šoku, medtem ko so druge boječe krevsale v vaseh in mestecih.<ref name="mist" /> == Možni razlogi == Ni bilo nobenega predhodnega dogodka, ki bi lahko povzročil veliko ovčjo paniko. Tudi [[Angleži|angleški]] ovčarji niso zaznali nobenega nenavadnega ali neobičajnega v okolici. Sodobni britanski časopisi so se silno, hkrati tudi objektivno ukvarjali z dogodkom, saj ni bilo nobene racionalne razlage o množičnem ovčjem poplahu. Članek, ki se je objavil 20. novembra na naslovnici državnega časnika [[The Times]] je izključil možnost človeškega posega, saj tudi usklajena dejavnost tisoč ljudi ni mogla točno v istem času razburiti toliko živin. Zmeda se je povečala, ko je bila točno leto dni podobna ovčja panika tudi ob osmih zvečer v sosednjem [[Berkshire]]-ju. Čeprav je bilo prizadetih manj živin, ampak so na enak način podivjale ovce kot v Oxfordshire-ju.<ref name="irish" /> 4. decembra 1893 je bila spet ovčja panika v Oxfordshire-ju, ki je bila še manjša od prve v Oxfordshire-ju in druge v Berkshire-ju, vendar je potekala na enak način.<ref name="amu">{{cite web|author=Kaushik Patowary |title=The Great Sheep Panic of 1888 |work=Amusing Planet |url=https://www.amusingplanet.com/2021/06/the-great-sheep-panic-of-1888.html |date=2.6.2021 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Razlage == Angleški naravoslovec Oliver Vernon Aplin je raziskoval možne razloge velike ovčje panike in je vprašal priče, predvsem ovčarje. Nekateri teh so krivili pse in lisice, medtem ko so drugi opazili v tistem času zelo gost mrak in nekakšen temni oblak, ki je nenavadno šel na nebu.<ref name="irish" /><ref name="amu" /> Leta 1921 se je objavila razprava o paniki v znanstveni reviji [[Nature]], ki je poimenovala viharno vreme z bliskavicami kot vzrok velike ovčje panike. Razprava je izpostavila, da so ovce zelo plašne živine, ki so nagnjene k stresu in vznemirjenosti.<ref name="mist" /> Tudi gost mrak lahko zmede živali, ki drugače lahko vidijo tudi v temi. Toda ta razlaga ne more razložiti ''logističnega paradoksa'', da kako so se lahko preplašile črede točno ob isti uri in skoraj v isti minuti, ker so bile zelo daleč med seboj in niso mogle viditi, niti slišati drug drugega?<ref name="mist" /> Laiki, ki so bili priče dogodkov, so menili, da je bil razlog panike potres, vendar nihče in nič ni zaznal takrat seizmične aktivnosti v okolici. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1888 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Katastrofe]] [[Kategorija:Zgodovina Anglije]] [[Kategorija:Ovce]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v biologiji]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v nevroznanosti]] 46qbhrdwdqimw0dbofzqppa4rhjcijb 6683194 6683117 2026-05-31T07:17:08Z Marko3 1829 6683194 wikitext text/x-wiki {{lektura}} '''Velika ovčja panika''' ({{lang-en|Great Sheep Panic}}) se je zgodila 3. novembra 1888 v [[Oxfordshire|Oxfordshireu]] v [[Anglija|Angliji]], ko je več deset tisoč ovac podivjalo in se razpršilo na 500 km².<ref>{{navedi novice|title=The Mysterious Oxfordshire Sheep Panic of 1888 |work=Esoterx |url=https://esoterx.com/2015/07/14/the-mysterious-oxfordshire-sheep-panic-of-1888/ |date=14.7.2015 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Ljudje niso bili poškodovani in v izgredu ni nihče umrl, vendar so razdivjane ovce povzročile veliko škode, predvsem na pašnikih.<ref name="irish">{{navedi novice|author=Alison Healy |title=Panic attack – Alison Healy on the Great Sheep Panic of 1888 |work=The Irish Times |url=https://www.irishtimes.com/opinion/an-irish-diary/2022/11/25/panic-attack-alison-healy-on-the-great-sheep-panic-of-1888/ |date=25.11.2025 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Tudi lahko bi bila ta panika živin tvegana na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] državno gospodarstvo, ker je bila ovčjereja pomemben del poljedelstva tudi v Oxfordshireu kot drugje v Angliji. Dogodek je še danes edinstven in ga ni bilo možno pojasniti z znanstvenimi razlagami.<ref name="mist">{{navedi novice|author=Lauren Dillon |title=What Caused The Great Sheep Panic of 1888? |work=Historic Mysteries |url=https://www.historicmysteries.com/unexplained-mysteries/great-sheep-panic/38480/ |date=28.12.2023 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Dogodek == Ovčje črede, ki so bile med seboj več kilometrov daleč v osamljenih skupinah na pašnikih, so točno ob osmih zvečer podivjale in so začele zbegano pobegniti. Veliko jih je uničilo ograje iz desk ali kamnite ograje, medtem ko so druge črede prebile ovčje staje.<ref name="mist" /> Ovčarji so se prestrašili in niso poskusili takoj ustaviti več tisoč ovac. Velik trušč, ki so ga storile ovce, je splašil tudi speče ljudi v vaseh in mestecih. Nekatere črede so se vlekle skozi ulice in trge teh naselij.<ref name="mist" /> Ovce so se razkropile na vse konce, in sicer na območju, velikem kot polovica [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ovčarji so začeli iskati živali v jutranjih urah; povsod so našli ovce, tudi v kotih zapuščenih travnikov in pašnikov ali pod živicami.<ref name="irish" /> Vse so bile v šoku, medtem ko so druge boječe krevsale v vaseh in mestecih.<ref name="mist" /> == Možni razlogi == Ni bilo nobenega predhodnega dogodka, ki bi lahko povzročil veliko ovčjo paniko. Tudi [[Angleži|angleški]] ovčarji niso zaznali nobenega nenavadnega ali neobičajnega v okolici. Sodobni britanski časopisi so se silno, hkrati tudi objektivno ukvarjali z dogodkom, saj ni bilo nobene racionalne razlage o množičnem ovčjem poplahu. Članek, ki se je objavil 20. novembra na naslovnici državnega časnika [[The Times]], je izključil možnost človeškega posega, saj tudi usklajena dejavnost tisoč ljudi ni mogla točno v istem času razburiti toliko živali. Zmeda se je povečala, ko je bila točno leto dni podobna ovčja panika tudi ob osmih zvečer v sosednjem [[Berkshire]]-ju. Čeprav je bilo prizadetih manj živin, ampak so na enak način podivjale ovce kot v Oxfordshire-ju.<ref name="irish" /> 4. decembra 1893 je bila spet ovčja panika v Oxfordshire-ju, ki je bila še manjša od prve v Oxfordshire-ju in druge v Berkshire-ju, vendar je potekala na enak način.<ref name="amu">{{cite web|author=Kaushik Patowary |title=The Great Sheep Panic of 1888 |work=Amusing Planet |url=https://www.amusingplanet.com/2021/06/the-great-sheep-panic-of-1888.html |date=2.6.2021 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Razlage == Angleški naravoslovec Oliver Vernon Aplin je raziskoval možne razloge velike ovčje panike in je vprašal priče, predvsem ovčarje. Nekateri teh so krivili pse in lisice, medtem ko so drugi opazili v tistem času zelo gost mrak in nekakšen temni oblak, ki je nenavadno šel na nebu.<ref name="irish" /><ref name="amu" /> Leta 1921 se je objavila razprava o paniki v znanstveni reviji [[Nature]], ki je poimenovala viharno vreme z bliskavicami kot vzrok velike ovčje panike. Razprava je izpostavila, da so ovce zelo plašne živine, ki so nagnjene k stresu in vznemirjenosti.<ref name="mist" /> Tudi gost mrak lahko zmede živali, ki drugače lahko vidijo tudi v temi. Toda ta razlaga ne more razložiti ''logističnega paradoksa'', kako so se lahko preplašile črede točno ob istem času, ker so bile zelo daleč med seboj in se niso mogle videti ali slišati med seboj.<ref name="mist" /> Laiki, ki so bili priče dogodkov, so menili, vendar niso zaznali nobene seizmične aktivnosti v okolici. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1888 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Katastrofe]] [[Kategorija:Zgodovina Anglije]] [[Kategorija:Ovce]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v biologiji]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v nevroznanosti]] i4ow2kdakse34a8wj3ifvb74zi4r9xt 6683195 6683194 2026-05-31T07:21:29Z Marko3 1829 6683195 wikitext text/x-wiki {{lektura}} '''Velika ovčja panika''' ({{lang-en|Great Sheep Panic}}) se je zgodila 3. novembra 1888 v [[Oxfordshire|Oxfordshireu]] v [[Anglija|Angliji]], ko je več deset tisoč ovac podivjalo in se razpršilo na 500 km² velikem območju.<ref>{{navedi novice|title=The Mysterious Oxfordshire Sheep Panic of 1888 |work=Esoterx |url=https://esoterx.com/2015/07/14/the-mysterious-oxfordshire-sheep-panic-of-1888/ |date=14.7.2015 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Ljudje niso bili poškodovani in v izgredu ni nihče umrl, vendar so podivjane ovce povzročile veliko škode, predvsem na pašnikih.<ref name="irish">{{navedi novice|author=Alison Healy |title=Panic attack – Alison Healy on the Great Sheep Panic of 1888 |work=The Irish Times |url=https://www.irishtimes.com/opinion/an-irish-diary/2022/11/25/panic-attack-alison-healy-on-the-great-sheep-panic-of-1888/ |date=25.11.2025 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> Dogodek bi lahko imel vpliv na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] državno gospodarstvo, ker je bila ovčjereja pomemben del kmetijstva tako v Oxfordshireu kot drugje v Angliji. Dogodek je še danes edinstven in ga ni bilo možno pojasniti z znanstvenimi razlagami.<ref name="mist">{{navedi novice|author=Lauren Dillon |title=What Caused The Great Sheep Panic of 1888? |work=Historic Mysteries |url=https://www.historicmysteries.com/unexplained-mysteries/great-sheep-panic/38480/ |date=28.12.2023 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Dogodek == Ovčje črede, ki so bile med seboj oddaljene več kilometrov daleč v osamljenih skupinah na pašnikih, so točno ob osmih zvečer podivjale in so začele begati. Veliko jih je uničilo ograje iz desk ali kamnite ograje, medtem ko so druge črede prebile ovčje staje.<ref name="mist" /> Ovčarji so se prestrašili in niso poskusili takoj ustaviti več tisoč ovac. Velik trušč, ki so ga povzročile ovce, je splašil tudi speče ljudi v vaseh in mestecih. Nekatere črede so se vlekle skozi ulice in trge teh naselij.<ref name="mist" /> Ovce so se razkropile na vse konce, in sicer na območju, velikem kot polovica [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ovčarji so začeli iskati živali v jutranjih urah; ovce so našli razkropljene, tudi v kotih zapuščenih travnikov in pašnikov ali pod živicami.<ref name="irish" /> Bile so v šoku, nekatere so se boječe zatekle v vasi in mesteca.<ref name="mist" /> == Možni razlogi == Ni bilo nobenega predhodnega dogodka, ki bi lahko povzročil veliko ovčjo paniko. Tudi [[Angleži|angleški]] ovčarji niso zaznali nobenega nenavadnega ali neobičajnega v okolici. Sodobni britanski časopisi so se silno, hkrati tudi objektivno ukvarjali z dogodkom, saj ni bilo nobene racionalne razlage o množičnem ovčjem poplahu. Članek, ki se je objavil 20. novembra na naslovnici državnega časnika [[The Times]], je izključil možnost človeškega posega, saj tudi usklajena dejavnost tisoč ljudi ni mogla točno v istem času razburiti toliko živali. Zmeda se je povečala, ko je bila točno leto dni podobna ovčja panika tudi ob osmih zvečer v sosednjem [[Berkshire]]-ju. Čeprav je bilo prizadetih manj živin, ampak so na enak način podivjale ovce kot v Oxfordshire-ju.<ref name="irish" /> 4. decembra 1893 je bila spet ovčja panika v Oxfordshire-ju, ki je bila še manjša od prve v Oxfordshire-ju in druge v Berkshire-ju, vendar je potekala na enak način.<ref name="amu">{{cite web|author=Kaushik Patowary |title=The Great Sheep Panic of 1888 |work=Amusing Planet |url=https://www.amusingplanet.com/2021/06/the-great-sheep-panic-of-1888.html |date=2.6.2021 |accessdate=30.5.2026 }}</ref> == Razlage == Angleški naravoslovec Oliver Vernon Aplin je raziskoval možne razloge velike ovčje panike in je vprašal priče, predvsem ovčarje. Nekateri teh so krivili pse in lisice, medtem ko so drugi opazili v tistem času zelo gost mrak in nekakšen temni oblak, ki je nenavadno šel na nebu.<ref name="irish" /><ref name="amu" /> Leta 1921 se je objavila razprava o paniki v znanstveni reviji [[Nature]], ki je poimenovala viharno vreme z bliskavicami kot vzrok velike ovčje panike. Razprava je izpostavila, da so ovce zelo plašne živine, ki so nagnjene k stresu in vznemirjenosti.<ref name="mist" /> Tudi gost mrak lahko zmede živali, ki drugače lahko vidijo tudi v temi. Toda ta razlaga ne more razložiti ''logističnega paradoksa'', kako so se lahko preplašile črede točno ob istem času, ker so bile zelo daleč med seboj in se niso mogle videti ali slišati med seboj.<ref name="mist" /> Laiki, ki so bili priče dogodkov, so menili, vendar niso zaznali nobene seizmične aktivnosti v okolici. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1888 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Katastrofe]] [[Kategorija:Zgodovina Anglije]] [[Kategorija:Ovce]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v biologiji]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v nevroznanosti]] thawgenvuj4wsi9vjau855a66tze30f 828 603414 6683102 2026-05-30T18:24:26Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »return require [[Module:Location map/data/ZDA Illinois]]« 6683102 Scribunto text/plain return require [[Module:Location map/data/ZDA Illinois]] ewbzce2o8et2l907mb3a61t58r2szn2 10 603415 6683103 2026-05-30T18:25:56Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#invoke:Detect singular|pluralize}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude>« 6683103 wikitext text/x-wiki {{#invoke:Detect singular|pluralize}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 5nexvs5r4t8tuu02q5qosvc3kb0b4n9 10 603416 6683106 2026-05-30T18:26:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Detect singular}} {{Tlb|Pluralize from text}} is used to detect if a text value is a plural list or not. Its intended usage is for infobox parameters, where the label might need to change from a singular version to a plural version. For example, if an infobox uses a {{para|nickname}} parameter, the label might change from <code>Nickname</code> to <code>Nicknames</code> if the text value has more than one nickname. The outpu...« 6683106 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Detect singular}} {{Tlb|Pluralize from text}} is used to detect if a text value is a plural list or not. Its intended usage is for infobox parameters, where the label might need to change from a singular version to a plural version. For example, if an infobox uses a {{para|nickname}} parameter, the label might change from <code>Nickname</code> to <code>Nicknames</code> if the text value has more than one nickname. The output of the template can be forced by including {{tl|force singular}} or {{tl|force plural}} in the generic parameter. == Usage == * {{tlx|Pluralize from text|{{Var|text}}|singular{{=}}{{Var|singular output}}|likely{{=}}{{Var|likely plural output}}|plural{{=}}{{Var|plural output}}|link{{=}}{{Var|wikilink}}}} * {{tlx|Pluralize from text|{{Var|text}}|{{Var|plural argument}}|{{Var|singular output}}|{{Var|plural output}}|{{Var|wikilink}}}} ==Examples== * {{tlx|_show_result=yes|Pluralize from text|Chicagoan|singular{{=}}singular|plural{{=}}plural|}} * {{tlx|_show_result=yes|Pluralize from text|761 and 345|singular{{=}}singular|plural{{=}}plural}} * {{tlx|_show_result=yes|Pluralize from text|1{{=}}|2{{=}}761/345|singular{{=}}singular|plural{{=}}plural}} * {{tlx|_show_result=yes|Pluralize from text|Chicagoan|singular{{=}}Demonym|plural{{=}}Demonyms|link{{=}}Demonym}} * {{tlx|_show_result=yes|Pluralize from text|761 and 345|singular{{=}}Area Code|plural{{=}}Area Codes|link{{=}}Area code}} ==Parameters== There are five named parameters that control the pluralization: * {{para|no_comma}} – By default, [[comma]]s (or [[semicolon]]s) will cause the text string to be considered plural. Setting {{para|no_comma|1}} turns this behavior off. * {{para|any_comma}} – By default, commas (or semicolons) that are adjacent to digits are singular. Setting {{para|any_comma|1}} turns this behavior off. * {{para|no_and}} – By default, "and" causes a string to be plural. Setting {{para|no_and|1}} turns this behavior off. * {{para|parse_links}} – By default, Wikilinks are considered to be unparseable (singular) objects. Setting {{para|parse_links|1}} will allow the parser to read the contents of the Wikilinks and determine whether that makes the string plural. * {{para|parse_number}} – Setting {{para|parse_number|1}} will cause the first integer in the string to determine plurality. Additional parameters: * {{para|likely}} – The template makes a decision whether a string is a "likely plural" or a full "plural". The {{para|likely}} argument will be the output if the template determines that the string is only "likely plural". If {{para|likely}} is not given, "likely plural" and "plural" are treated identically. * {{para|link}} – If the Wikilink is provided, the returned value will use that as a link, and the output will be the link's display text. ==TemplateData== {{Format TemplateData|1=<templatedata> { "params": { "1": { "label": "Generic parameter", "description": "Value of the wikitext parameter with unknown plurality", "type": "content", "required": true, "example": "{{{language|}}}" }, "2": { "label": "Plural argument", "description": "value of the wikitext parameter known to be plural", "type": "string", "example": "{{{languages|}}}" }, "3": { "label": "Singular output", "description": "Label for the parameter if the value is singular", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "singular" ], "example": "Language" }, "4": { "label": "Plural output", "description": "Label for the parameter if the value is plural", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "plural" ], "example": "Languages" }, "5": { "label": "Wikilink", "description": "Page to link to in the label", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "link" ], "example": "Language" }, "no_comma": { "label": "Turn off comma processing", "description": "By default, commas and semicolons indicate plurals. Setting to \"yes\" turns this off.", "type": "boolean", "required": false, "default": "No" }, "any_comma": { "label": "Any comma is plural", "description": "By default, commas and semicolons that are adjacent to digits are singular. Setting to \"yes\" turns this behavior off.", "type": "boolean", "required": false, "default": "No" }, "no_and": { "label": "\"And\" is not plural", "description": "By default, \"and\" causes a string to be plural. Setting to \"yes\" turns this behavior off.", "type": "boolean", "required": false, "default": "No" }, "parse_links": { "label": "Parse wikilinks", "description": "By default, Wikilinks are considered to be unparseable (singular) objects. Setting to \"yes\" will allow the parser to read the contents of the Wikilinks and determine whether that makes the string plural.", "type": "boolean", "required": false, "default": "No" }, "parse_number": { "label": "Parse numbers", "description": "Setting to \"yes\" will cause the first integer in the string to determine plurality.", "type": "boolean", "required": false, "default": "No" }, "likely": { "label": "Likely output", "description": "Output when input is likely, but not certain, to be plural", "type": "string", "required": false } }, "description": "Helper template to adjust infobox field labels based on whether value is plural or not", "paramOrder": [ "1", "2", "3", "likely", "4", "5", "no_comma", "any_comma", "no_and", "parse_links", "parse_number" ] } </templatedata> }} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line --> [[Kategorija:Predloge specifične za oblikovanje besedila]] }}</includeonly> 06c99srn3gkd0544dzi70e5f5ltqji0 828 603417 6683107 2026-05-30T18:27:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »local p = {} local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs local yesNo = require('Module:Yesno') -- function to determine whether "sub" occurs in "s" local function plainFind(s, sub) return mw.ustring.find(s, sub, 1, true) end -- function to count the number of times "pattern" (a regex) occurs in "s" local function countMatches(s, pattern) local _, count = mw.ustring.gsub(s, pattern, '') return count end local singular = 1 local likelyPlural = 2 local p...« 6683107 Scribunto text/plain local p = {} local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs local yesNo = require('Module:Yesno') -- function to determine whether "sub" occurs in "s" local function plainFind(s, sub) return mw.ustring.find(s, sub, 1, true) end -- function to count the number of times "pattern" (a regex) occurs in "s" local function countMatches(s, pattern) local _, count = mw.ustring.gsub(s, pattern, '') return count end local singular = 1 local likelyPlural = 2 local plural = 3 -- Determine whether a string is singular or plural (i.e., it represents one -- item or many) -- Arguments: -- origArgs[1]: string to process -- origArgs.no_comma: if false, use commas to detect plural (default false) -- origArgs.parse_links: if false, treat wikilinks as opaque singular objects (default false) -- origArgs.any_comma: if true, allow any comma to cause likely plural, including ones between digits (default false) -- origArgs.no_and: if false, use existence of "and" to detect plural (default false) -- origArgs.parse_number: if true, parse number in argument: if 1, singular; if >1, plural (default false) -- Returns: -- singular, likelyPlural, or plural (see constants above), or nil for completely unknown function p._main(origArgs) origArgs = type(origArgs) == 'table' and origArgs or {} local args = {} -- canonicalize boolean arguments for key, default in pairs({no_comma=false,parse_links=false,any_comma=false, no_and=false,parse_number=false}) do if origArgs[key] == nil then args[key] = default else args[key] = yesNo(origArgs[key],default) end end local checkComma = not args.no_comma local checkAnd = not args.no_and local rewriteLinks = not args.parse_links local anyComma = args.any_comma local parseNumber = args.parse_number local s = origArgs[1] -- the input string if not s then return nil -- empty input returns nil end s = tostring(s) s = mw.text.decode(s,true) --- replace HTML entities (to avoid spurious semicolons) if plainFind(s,'data-plural="0"') then -- magic data string to return true return singular end if plainFind(s,'data-plural="1"') then -- magic data string to return false return plural end -- count number of list items local numListItems = countMatches(s,'<%s*li') -- if exactly one, then singular, if more than one, then plural if numListItems == 1 then return singular end if numListItems > 1 then return plural end -- if "list of" occurs inside of wlink, then it's plural if mw.ustring.find(s:lower(), '%[%[[^%]]*list of[^%]]+%]%]') then return plural end if parseNumber then local m = tonumber(mw.ustring.match(s,"^%s*(%d+)")) if m then return m > 1 and plural or singular end end -- fix for trailing br tags passed through [[template:marriage]] s = mw.ustring.gsub(s, '<%s*br[^>]*>%s*(</div>)', '%1') -- replace all wikilinks with fixed string if rewriteLinks then s = mw.ustring.gsub(s,'%b[]','WIKILINK') end -- Five conditions: any one of them can make the string a likely plural or plural local hasBreak = mw.ustring.find(s,'<%s*br') -- For the last 4, evaluate on string stripped of wikimarkup local getPlain = require('Module:Text').Text().getPlain s = getPlain(s) local hasBullets = countMatches(s,'%*+') > 1 local multipleQids = mw.ustring.find(s,'Q%d+[%p%s]+Q%d+') -- has multiple QIDs in a row if hasBullets or multipleQids then return plural end local commaPattern = anyComma and '[,;]' or '%D[,;]%D' -- semi-colon similar to comma local hasComma = checkComma and mw.ustring.find(s, commaPattern) local hasAnd = checkAnd and (mw.ustring.find(s,'[,%s]and%s') or mw.ustring.find(s,'&',1,true)) if hasBreak or hasComma or hasAnd then return likelyPlural end return singular end function p._pluralize(args) args = type(args) == 'table' and args or {} local singularForm = args[3] or args.singular or "" local pluralForm = args[4] or args.plural or "" local likelyForm = args.likely or pluralForm local link = args[5] or args.link if link then link = tostring(link) singularForm = '[['..link..'|'..singularForm..']]' pluralForm = '[['..link..'|'..pluralForm..']]' likelyForm = '[['..link..'|'..likelyForm..']]' end if args[2] then return pluralForm end local detect = p._main(args) if detect == nil then return "" -- return blank on complete failure end if detect == singular then return singularForm elseif detect == likelyPlural then return likelyForm else return pluralForm end end function p.main(frame) local args = getArgs(frame) -- For template, return 1 if singular, blank if plural or empty local result = p._main(args) if result == nil then return 1 end return result == singular and 1 or "" end function p.pluralize(frame) local args = getArgs(frame) return p._pluralize(args) end return p ks2mlneszbgw2vr1nl2rhac5ypdp5y2 6683108 6683107 2026-05-30T18:29:30Z Pinky sl 2932 6683108 Scribunto text/plain local p = {} local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs local yesNo = require('Module:Yesno') -- function to determine whether "sub" occurs in "s" local function plainFind(s, sub) return mw.ustring.find(s, sub, 1, true) end -- function to count the number of times "pattern" (a regex) occurs in "s" local function countMatches(s, pattern) local _, count = mw.ustring.gsub(s, pattern, '') return count end local singular = 1 local likelyPlural = 2 local plural = 3 -- Determine whether a string is singular or plural (i.e., it represents one -- item or many) -- Arguments: -- origArgs[1]: string to process -- origArgs.no_comma: if false, use commas to detect plural (default false) -- origArgs.parse_links: if false, treat wikilinks as opaque singular objects (default false) -- origArgs.any_comma: if true, allow any comma to cause likely plural, including ones between digits (default false) -- origArgs.no_and: if false, use existence of "and" to detect plural (default false) -- origArgs.parse_number: if true, parse number in argument: if 1, singular; if >1, plural (default false) -- Returns: -- singular, likelyPlural, or plural (see constants above), or nil for completely unknown function p._main(origArgs) origArgs = type(origArgs) == 'table' and origArgs or {} local args = {} -- canonicalize boolean arguments for key, default in pairs({no_comma=false,parse_links=false,any_comma=false, no_and=false,parse_number=false}) do if origArgs[key] == nil then args[key] = default else args[key] = yesNo(origArgs[key],default) end end local checkComma = not args.no_comma local checkAnd = not args.no_and local rewriteLinks = not args.parse_links local anyComma = args.any_comma local parseNumber = args.parse_number local s = origArgs[1] -- the input string if not s then return nil -- empty input returns nil end s = tostring(s) s = mw.text.decode(s,true) --- replace HTML entities (to avoid spurious semicolons) if plainFind(s,'data-plural="0"') then -- magic data string to return true return singular end if plainFind(s,'data-plural="1"') then -- magic data string to return false return plural end -- count number of list items local numListItems = countMatches(s,'<%s*li') -- if exactly one, then singular, if more than one, then plural if numListItems == 1 then return singular end if numListItems > 1 then return plural end -- if "list of" occurs inside of wlink, then it's plural if mw.ustring.find(s:lower(), '%[%[[^%]]*list of[^%]]+%]%]') then return plural end if parseNumber then local m = tonumber(mw.ustring.match(s,"^%s*(%d+)")) if m then return m > 1 and plural or singular end end -- fix for trailing br tags passed through [[template:marriage]] s = mw.ustring.gsub(s, '<%s*br[^>]*>%s*(</div>)', '%1') -- replace all wikilinks with fixed string if rewriteLinks then s = mw.ustring.gsub(s,'%b[]','WIKILINK') end -- Five conditions: any one of them can make the string a likely plural or plural local hasBreak = mw.ustring.find(s,'<%s*br') -- For the last 4, evaluate on string stripped of wikimarkup local getPlain = require('Module:Text').Text().getPlain s = getPlain(s) local hasBullets = countMatches(s,'%*+') > 1 local multipleQids = mw.ustring.find(s,'Q%d+[%p%s]+Q%d+') -- has multiple QIDs in a row if hasBullets or multipleQids then return plural end local commaPattern = anyComma and '[,;]' or '%D[,;]%D' -- semi-colon similar to comma local hasComma = checkComma and mw.ustring.find(s, commaPattern) local hasAnd = checkAnd and (mw.ustring.find(s,'[,%s]in%s') or mw.ustring.find(s,'&',1,true)) if hasBreak or hasComma or hasAnd then return likelyPlural end return singular end function p._pluralize(args) args = type(args) == 'table' and args or {} local singularForm = args[3] or args.singular or "" local pluralForm = args[4] or args.plural or "" local likelyForm = args.likely or pluralForm local link = args[5] or args.link if link then link = tostring(link) singularForm = '[['..link..'|'..singularForm..']]' pluralForm = '[['..link..'|'..pluralForm..']]' likelyForm = '[['..link..'|'..likelyForm..']]' end if args[2] then return pluralForm end local detect = p._main(args) if detect == nil then return "" -- return blank on complete failure end if detect == singular then return singularForm elseif detect == likelyPlural then return likelyForm else return pluralForm end end function p.main(frame) local args = getArgs(frame) -- For template, return 1 if singular, blank if plural or empty local result = p._main(args) if result == nil then return 1 end return result == singular and 1 or "" end function p.pluralize(frame) local args = getArgs(frame) return p._pluralize(args) end return p i321hl1ebammhld78kmwnag808qcz4p 0 603418 6683123 2026-05-30T19:52:42Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Stolnica v Gradcu]] na [[Stolnica sv. Tilna, Gradec]]: standardizacija 6683123 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Tilna, Gradec]] 9qif6aq9ih08dam4wji1cztlne494ij 0 603419 6683128 2026-05-30T20:12:49Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Stolnica sv. Tilna, Gradec]] 6683128 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Tilna, Gradec]] 9qif6aq9ih08dam4wji1cztlne494ij 0 603420 6683129 2026-05-30T20:13:09Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Stolnica sv. Tilna, Gradec]] 6683129 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Tilna, Gradec]] 9qif6aq9ih08dam4wji1cztlne494ij 0 603421 6683130 2026-05-30T20:27:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Napisal sem članek o Petru Kartinu. Razlog za nevključitev sklicev: informacije iz navedenih virov so v članku preveč pomešane, da bi bilo navajanje sklicev uporabno oziroma potrebno. 6683130 wikitext text/x-wiki Peter Kartin, [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], *[[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=21. april 1917|birth_place=Dunaj|death_date=27. februarja 1983|death_place=Ljubljana|image=Peter Kartin_Fotografija 1.jpg|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality=slovenska|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. '''Študij''' Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. '''Delo med vojno''' Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. '''Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta''' Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani doktoriral (''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''). Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. '''Družina''' Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874-1951) in matere Minke, roj. Knez (1876-1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922 - 2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940 - 2000) in Monika (1950). '''Dela''' Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Glej tudi == * [[Nevrologija]] * [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinska]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|fakulteta v Ljubljani]] * [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinska]] [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|fakulteta v Zagrebu]] * [[:Kategorija:Slovenski nevrologi|Slovenski nevrologi]] * [[Seznam slovenskih zdravnikov|Slovenski zdravniki]] == Viri == * Arhiv Republike Slovenije, -1589/IV Centralni komite Zveze komunistov, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str.7. k9e3porl93gc5vzibkhmcsu3kjn3lzc 6683132 6683130 2026-05-30T20:34:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Urejanje povezav z drugimi Wikipedijinimi stranmi v podnaslovu Glej tudi. 6683132 wikitext text/x-wiki Peter Kartin, [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], *[[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=21. april 1917|birth_place=Dunaj|death_date=27. februarja 1983|death_place=Ljubljana|image=Peter Kartin_Fotografija 1.jpg|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality=slovenska|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. '''Študij''' Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. '''Delo med vojno''' Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. '''Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta''' Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani doktoriral (''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''). Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. '''Družina''' Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874-1951) in matere Minke, roj. Knez (1876-1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922 - 2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940 - 2000) in Monika (1950). '''Dela''' Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Glej tudi == * [[Nevrologija]] * [[Medicinska fakulteta v Ljubljani]] * [[Medicinska fakulteta v Zagrebu]] * [[Seznam slovenskih zdravnikov|Slovenski zdravniki]] == Viri == * Arhiv Republike Slovenije, -1589/IV Centralni komite Zveze komunistov, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str.7. 95j4vgcsrec3m4wbx0bsdy4d4s068tz 6683183 6683132 2026-05-31T06:11:34Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=Peter Kartin_Fotografija 1.jpg|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality=slovenska|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani doktoriral (''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''). Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874-1951) in matere Minke, roj. Knez (1876-1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922 - 2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940 - 2000) in Monika (1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Arhiv Republike Slovenije, -1589/IV Centralni komite Zveze komunistov, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str.7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] 0xx46pdm2ig7vz23nhpnxnpjqvgfdqp 6683184 6683183 2026-05-31T06:21:29Z Sporti 5955 + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6683184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=Peter Kartin_Fotografija 1.jpg|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality=slovenska|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani doktoriral (''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''). Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874-1951) in matere Minke, roj. Knez (1876-1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922 - 2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940 - 2000) in Monika (1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Arhiv Republike Slovenije, -1589/IV Centralni komite Zveze komunistov, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str.7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] as8b297doyve271qzlqk0q9jubor72k 6683187 6683184 2026-05-31T06:25:18Z Yerpo 8417 --avtorsko sporna slika 6683187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality=slovenska|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani doktoriral (''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''). Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874-1951) in matere Minke, roj. Knez (1876-1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922 - 2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940 - 2000) in Monika (1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Arhiv Republike Slovenije, -1589/IV Centralni komite Zveze komunistov, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str.7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] hssgd4hx11pqujx7fnj47u5ottbo5em 6683191 6683187 2026-05-31T07:10:18Z Marko3 1829 6683191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality=slovenska|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani doktoriral (''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''). Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876 – 1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Arhiv Republike Slovenije, -1589/IV Centralni komite Zveze komunistov, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str.7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] 4yxd0pfh9nr3j5wtq0x1faqz40j7oxx 6683204 6683191 2026-05-31T08:21:39Z MaksiKavsek 244409 manjši popravki, '41, infop. 6683204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941.<ref>{{cite journal|date=1941-04-01|year=|title=Domače vesti, Osebna vest|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I2TLP84G|journal=Jutro|language=slovenščina|volume=22|issue=77|pages=4}}</ref> === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] 9l3bvk5uftnpstjezeje3p50guyv3wz 6683244 6683204 2026-05-31T10:04:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 napačno navajanje sklicev 6683244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=Medicinska fakulteta v Ljubljani<br/>Medicinska fakulteta v Zagrebu|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral je na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi maturiral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj so mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnali v Nemčijo v neuropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi'' {{COBISS|ID=3373588}}. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj. Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje spcializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s Tatjano Fürst (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka (1940–2000) in Monika (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, št. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] a3xd8dw1q7sqmju7icd2wenfrd43n20 0 603422 6683135 2026-05-30T20:39:45Z Upwinxp 126544 n 6683135 wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama | name = Denisova jama | other_name = Денисова пещера | photo = Известная на весь Мир Денисова пещера. 01.jpg | photo_caption = Vhod v jamo | map = Rusija | relief = yes | coords = {{koord novi|51|23|51|N|84|40|34|E|region:RU-ALT_type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Solonešenski rajon]], [[Altajski okraj]], {{zastava|Rusija}} | depth = | length = | survey = | geology = | access = }} '''Denisova jama''' ({{jezik-ru|Денисова пещера}} – ''Denísova peščéra'') je [[jama]] v [[Altaj|Altajskem gorovju]] v [[Sibirija|Sibiriji]] v [[Rusija|Rusiji]]. Leži na približno 670&nbsp;metrih nadmorske višine in približno 28&nbsp;m nad desnim bregom reke [[Anuj]], levega pritoka [[Ob]]a. Njena površina je približno 270&nbsp;m², dolžina pa približno 110&nbsp;m. Tik za vhodom se nahaja glavna dvorana, ki meri približno 9&nbsp;×&nbsp;11&nbsp;m in vsebuje arheološke naselbinske plasti; obstajajo tudi manjše stranske dvorane. Je sorazmerno vodoravna [[kraška jama]] v zgornje[[silur]]skih plasteh.<ref name="hirst">{{navedi splet |url=http://archaeology.about.com/od/dathroughdeterms/qt/denisova_cave.htm |author=K. Kris Hirst |title=Denisova Cave (Siberia) Altai Mountain Paleolithic Site of Denisova Cave |accessdate=2015-09-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131023101217/http://archaeology.about.com/od/dathroughdeterms/qt/denisova_cave.htm |archivedate=2013-10-23 |language=en}}</ref> Po lokalnih legendah je v 18. stoletju v jami bival staroverski [[puščavnik]] Dionisij (Denis), po katerem je dobila ime.<ref name="showcaves">{{navedi splet |url=http://www.showcaves.com/english/ru/caves/Denisova.html |title=Денисова пещера. Denisova-Denisova Cave-Denis Cave |access-date=2010-03-24}}</ref> V lokalnem jeziku se imenuje ''Aju-Taš'', kar pomeni »medvedja skala«.<ref name="britannica">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Denisova-Cave |title=Denisova Cave - Russia, Map, & Location |work=Britannica |accessdate=2026-05-30}}</ref> Jama slovi po številnih pomembnih [[arheologija|paleoarheoloških]] in [[paleontologija|paleontoloških]] najdbah, izkopanih v več kot 20 kulturnih plasteh.<ref name="britannica"/> V njej so med drugim odkrili kosti pračloveka, ki so ga z analizo [[mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]] prepoznali kot dotlej neznano vrsto – [[denisovec|denisovca]] – kot tudi ostanke [[neandertalec|neandertalca]] in križanca med njima. Poleg človeških ostankov in artefaktov so bili v jami najdeni ostanki več kot 100 vrst živali iz poznega [[pleistocen]]a. Leta 2022 je ruska komisija za [[UNESCO]] vložila vlogo za vključitev jame na [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]].<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6625/ |title=Tentative Lists: Denisova Сave |access-date=2024-09-08}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.kommersant.ru/doc/5735440 |title=Денисова пещера в Алтайском крае включена в список ЮНЕСКО |access-date=2024-09-08}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Jame v Rusiji]] [[Kategorija:Altajski okraj]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Rusiji]] 38755wez49qp3cprnylizhgu7qv2d79 1 603423 6683136 2026-05-30T20:40:31Z Upwinxp 126544 CEE Pomlad 2026 6683136 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=geografija |država=Rusija}} 0f7usr39xldrwsp5nila9utlsb8v55w 0 603424 6683186 2026-05-31T06:24:55Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Napoleonov spomenik v Ljubljani]] 6683186 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Napoleonov spomenik v Ljubljani]] 8ffjtzlyeg4z6oovaut0j0za47dms39 0 603425 6683198 2026-05-31T07:57:25Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} '''Zaviralec SGLT2''', '''zaviralec natrij-glukoznega soprenašalca 2''' ali '''gliflozín''' je predstavnik skupine učinkovin, ki preko zaviranja soprenašalca za natrij in glukozo v [[Ledvični tubul|ledvičnih tubulih]] znižujejo hiperglikemijo, povzročajo glukozurijo in hujšanje ter se uporabljajo se pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8412109/gli...« 6683198 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zaviralec SGLT2''', '''zaviralec natrij-glukoznega soprenašalca 2''' ali '''gliflozín''' je predstavnik skupine učinkovin, ki preko zaviranja soprenašalca za natrij in glukozo v [[Ledvični tubul|ledvičnih tubulih]] znižujejo hiperglikemijo, povzročajo glukozurijo in hujšanje ter se uporabljajo se pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8412109/gliflozin?query=SGLT2&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 5. 2026.</ref> Največ soprenašalcev SGLT2 je v proksimalnih ledvičnih tubulih in so normalno odgovorni za približno 90 % reabsorpcije glukoze iz seča. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se reabsorpcijska sposobnost za glukozo še poveča. Zaviralci SGLT2 preko zaviranja teh soprenašalcev znižajo prag za izločanje glukoze z sečem, z glukozurijo pa se posledično zniža krvna koncentracija glukoze.<ref>Martinc, Boštjan (2022). Novosti pri zdravljenju z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1. Farmacevtski vestnik, letnik 73, številka 2, str. 115-127.</ref> h0zy9705uk4m5hl394f3elpndektnbm 6683199 6683198 2026-05-31T07:59:22Z Marko3 1829 6683199 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zaviralec SGLT2''', '''zaviralec natrij-glukoznega soprenašalca 2''' ali '''gliflozín''' je predstavnik skupine učinkovin, ki preko zaviranja soprenašalca za natrij in glukozo v [[Ledvični tubul|ledvičnih tubulih]] znižujejo [[Hiperglikemija|hiperglikemijo]] (povišano raven krvnega sladkorja), povzročajo [[Glukozurija|glukozurijo]] (izločanje glukoze s sečem) in hujšanje ter se uporabljajo se pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8412109/gliflozin?query=SGLT2&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 5. 2026.</ref> Največ soprenašalcev SGLT2 je v proksimalnih ledvičnih tubulih in so normalno odgovorni za približno 90 % reabsorpcije glukoze iz seča. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se reabsorpcijska sposobnost za glukozo še poveča. Zaviralci SGLT2 preko zaviranja teh soprenašalcev znižajo prag za izločanje glukoze z sečem, z glukozurijo pa se posledično zniža krvna koncentracija glukoze.<ref>Martinc, Boštjan (2022). Novosti pri zdravljenju z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1. Farmacevtski vestnik, letnik 73, številka 2, str. 115-127.</ref> evqxrqkx6fpsilnuvceg6sesdg670uk 6683207 6683199 2026-05-31T08:35:54Z Marko3 1829 6683207 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zaviralec SGLT2''', '''zaviralec natrij-glukoznega soprenašalca 2''' ali '''gliflozín''' je predstavnik skupine učinkovin, ki preko zaviranja soprenašalca za natrij in glukozo v [[Ledvični tubul|ledvičnih tubulih]] znižujejo [[Hiperglikemija|hiperglikemijo]] (povišano raven krvnega sladkorja), povzročajo [[Glukozurija|glukozurijo]] (izločanje glukoze s sečem) in hujšanje ter se uporabljajo se pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8412109/gliflozin?query=SGLT2&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 5. 2026.</ref> Največ soprenašalcev SGLT2 je v proksimalnih ledvičnih tubulih in so normalno odgovorni za približno 90 % reabsorpcije glukoze iz seča. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se reabsorpcijska sposobnost za glukozo še poveča. Zaviralci SGLT2 preko zaviranja teh soprenašalcev znižajo prag za izločanje glukoze z sečem − ker se manj glukoze ponovno vsrka v kri, se je več izloči s sečem. Z glukozurijo pa se posledično zniža krvna koncentracija glukoze.<ref>Martinc, Boštjan (2022). Novosti pri zdravljenju z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1. Farmacevtski vestnik, letnik 73, številka 2, str. 115-127.</ref><ref name=Lunder>Lunder, Mojca, Janić, Miodrag, Šabovič, Mišo, Janež, Andrej (2018). Zaviralci SGLT-2. Zdravniški vestnik, letnik 87, številka 9/10, str. 493-505.</ref> Poleg uravnavanja krvnega sladkorja zaviralci SGLT2 izkazujejo tudi koristi na srčno-žilni sistem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.<ref>{{cite journal |doi=10.1177/2047487318755531 |pmid=29372664 |title=Sodium-glucose co-transporter 2 inhibitors and cardiovascular outcomes: A systematic review and meta-analysis |journal=European Journal of Preventive Cardiology |volume=25 |issue=5 |pages=495–502 |year=2018 |last1=Usman |first1=Muhammad Shariq |last2=Siddiqi |first2=Tariq Jamal |last3=Memon |first3=Muhammad Mustafa |last4=Khan |first4=Muhammad Shahzeb |last5=Rawasia |first5=Wasiq Faraz |last6=Talha Ayub |first6=Muhammad |last7=Sreenivasan |first7=Jayakumar |last8=Golzar |first8=Yasmeen |s2cid=3557967 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref><ref name="pmid32021362">{{cite journal | vauthors=Bonora BM, Avogaro A, Fadini GP | title=Extraglycemic Effects of SGLT2 Inhibitors: A Review of the Evidence | journal=[[Diabetes, Metabolic Syndrome and Obesity: Targets and Therapy]] | volume=13 | pages=161–174 | year=2020 | url= | doi = 10.2147/DMSO.S233538 | pmc=6982447 | pmid=32021362 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref> Znižajo telesno maso, krvni tlak in koncentracijo sečne kisline v serumu, upočasnijo pa tudi napredovanje začetne diabetične ledvične bolezni.<ref name=Lunder/> Pojavnost [[Stranski učinek|neželenih učinkov]] je glede na podatke iz kliničnih preskušanj podobna kot pri drugih skupinah zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z zaviralci SGLT-2 so [[Okužba spolovil|okužbe spolovil]], kot so [[vnetje vulve]], [[vaginitis|nožnice]], [[balanitis|glavice penisa]] in [[balonopostitis|kožice penisa]], kar pripisujejo povečanju količine glukoze v seču, kar spodbuja razrast gliv in bakterij. Povečane pojavnosti okužb sečil niso zabeležili. Hudi neželeni učinki so redki.<ref name=Lunder/> == Sklici == {{sklici}} l9u5npjjfswzvqlczufutlud95xp2mq 6683208 6683207 2026-05-31T08:40:06Z Marko3 1829 6683208 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zaviralec SGLT2''', '''zaviralec natrij-glukoznega soprenašalca 2''' ali '''gliflozín''' je predstavnik skupine učinkovin, ki preko zaviranja soprenašalca za natrij in glukozo v [[Ledvični tubul|ledvičnih tubulih]] znižujejo [[Hiperglikemija|hiperglikemijo]] (povišano raven krvnega sladkorja), povzročajo [[Glukozurija|glukozurijo]] (izločanje glukoze s sečem) in hujšanje ter se uporabljajo se pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8412109/gliflozin?query=SGLT2&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 5. 2026.</ref> Največ soprenašalcev SGLT2 je v proksimalnih ledvičnih tubulih in so normalno odgovorni za približno 90 % reabsorpcije glukoze iz seča. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se reabsorpcijska sposobnost za glukozo še poveča. Zaviralci SGLT2 preko zaviranja teh soprenašalcev znižajo prag za izločanje glukoze z sečem − ker se manj glukoze ponovno vsrka v kri, se je več izloči s sečem. Z glukozurijo pa se posledično zniža krvna koncentracija glukoze.<ref>Martinc, Boštjan (2022). Novosti pri zdravljenju z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1. Farmacevtski vestnik, letnik 73, številka 2, str. 115-127.</ref><ref name=Lunder>Lunder, Mojca, Janić, Miodrag, Šabovič, Mišo, Janež, Andrej (2018). Zaviralci SGLT-2. Zdravniški vestnik, letnik 87, številka 9/10, str. 493-505.</ref> Poleg uravnavanja krvnega sladkorja zaviralci SGLT2 izkazujejo tudi koristi na srčno-žilni sistem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.<ref>{{cite journal |doi=10.1177/2047487318755531 |pmid=29372664 |title=Sodium-glucose co-transporter 2 inhibitors and cardiovascular outcomes: A systematic review and meta-analysis |journal=European Journal of Preventive Cardiology |volume=25 |issue=5 |pages=495–502 |year=2018 |last1=Usman |first1=Muhammad Shariq |last2=Siddiqi |first2=Tariq Jamal |last3=Memon |first3=Muhammad Mustafa |last4=Khan |first4=Muhammad Shahzeb |last5=Rawasia |first5=Wasiq Faraz |last6=Talha Ayub |first6=Muhammad |last7=Sreenivasan |first7=Jayakumar |last8=Golzar |first8=Yasmeen |s2cid=3557967 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref><ref name="pmid32021362">{{cite journal | vauthors=Bonora BM, Avogaro A, Fadini GP | title=Extraglycemic Effects of SGLT2 Inhibitors: A Review of the Evidence | journal=[[Diabetes, Metabolic Syndrome and Obesity: Targets and Therapy]] | volume=13 | pages=161–174 | year=2020 | url= | doi = 10.2147/DMSO.S233538 | pmc=6982447 | pmid=32021362 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref> Znižajo telesno maso, krvni tlak in koncentracijo sečne kisline v serumu, upočasnijo pa tudi napredovanje začetne diabetične ledvične bolezni.<ref name=Lunder/> Pojavnost [[Stranski učinek|neželenih učinkov]] je glede na podatke iz kliničnih preskušanj podobna kot pri drugih skupinah zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z zaviralci SGLT-2 so [[Okužba spolovil|okužbe spolovil]], kot so [[vnetje vulve]], [[vaginitis|nožnice]], [[balanitis|glavice penisa]] in [[balonopostitis|kožice penisa]], kar pripisujejo povečanju količine glukoze v seču, kar spodbuja razrast gliv in bakterij. Povečane pojavnosti okužb sečil niso zabeležili. Hudi neželeni učinki so redki.<ref name=Lunder/> V to skupino zdravil spadajo na primer [[dapagliflozin]], [[empagliflozin]] in [[ertugliflozin]]. == Sklici == {{sklici}} 850c9q95hojzf3kg1q5gv1sgly7u884 6683209 6683208 2026-05-31T08:41:15Z Marko3 1829 6683209 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zaviralec SGLT2''', '''zaviralec natrij-glukoznega soprenašalca 2''' ali '''gliflozín''' je predstavnik skupine učinkovin, ki preko zaviranja soprenašalca za natrij in glukozo v [[Ledvični tubul|ledvičnih tubulih]] znižujejo [[Hiperglikemija|hiperglikemijo]] (povišano raven krvnega sladkorja), povzročajo [[Glukozurija|glukozurijo]] (izločanje glukoze s sečem) in hujšanje ter se uporabljajo se pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8412109/gliflozin?query=SGLT2&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 5. 2026.</ref> Največ soprenašalcev SGLT2 je v proksimalnih ledvičnih tubulih in so normalno odgovorni za približno 90 % reabsorpcije glukoze iz seča. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se reabsorpcijska sposobnost za glukozo še poveča. Zaviralci SGLT2 preko zaviranja teh soprenašalcev znižajo prag za izločanje glukoze z sečem − ker se manj glukoze ponovno vsrka v kri, se je več izloči s sečem. Z glukozurijo pa se posledično zniža krvna koncentracija glukoze.<ref>Martinc, Boštjan (2022). Novosti pri zdravljenju z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1. Farmacevtski vestnik, letnik 73, številka 2, str. 115-127.</ref><ref name=Lunder>Lunder, Mojca, Janić, Miodrag, Šabovič, Mišo, Janež, Andrej (2018). Zaviralci SGLT-2. Zdravniški vestnik, letnik 87, številka 9/10, str. 493-505.</ref> Poleg uravnavanja krvnega sladkorja zaviralci SGLT2 izkazujejo tudi koristi na srčno-žilni sistem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.<ref>{{cite journal |doi=10.1177/2047487318755531 |pmid=29372664 |title=Sodium-glucose co-transporter 2 inhibitors and cardiovascular outcomes: A systematic review and meta-analysis |journal=European Journal of Preventive Cardiology |volume=25 |issue=5 |pages=495–502 |year=2018 |last1=Usman |first1=Muhammad Shariq |last2=Siddiqi |first2=Tariq Jamal |last3=Memon |first3=Muhammad Mustafa |last4=Khan |first4=Muhammad Shahzeb |last5=Rawasia |first5=Wasiq Faraz |last6=Talha Ayub |first6=Muhammad |last7=Sreenivasan |first7=Jayakumar |last8=Golzar |first8=Yasmeen |s2cid=3557967 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref><ref name="pmid32021362">{{cite journal | vauthors=Bonora BM, Avogaro A, Fadini GP | title=Extraglycemic Effects of SGLT2 Inhibitors: A Review of the Evidence | journal=[[Diabetes, Metabolic Syndrome and Obesity: Targets and Therapy]] | volume=13 | pages=161–174 | year=2020 | url= | doi = 10.2147/DMSO.S233538 | pmc=6982447 | pmid=32021362 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref> Znižajo telesno maso, krvni tlak in koncentracijo sečne kisline v serumu, upočasnijo pa tudi napredovanje začetne diabetične ledvične bolezni.<ref name=Lunder/> Pojavnost [[Stranski učinek|neželenih učinkov]] je glede na podatke iz kliničnih preskušanj podobna kot pri drugih skupinah zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z zaviralci SGLT-2 so [[Okužba spolovil|okužbe spolovil]], kot so [[vnetje vulve]], [[vaginitis|nožnice]], [[balanitis|glavice penisa]] in [[balonopostitis|kožice penisa]], kar pripisujejo povečanju količine glukoze v seču, kar spodbuja razrast gliv in bakterij. Povečane pojavnosti okužb sečil niso zabeležili. Hudi neželeni učinki so redki.<ref name=Lunder/> V to skupino zdravil spadajo na primer [[dapagliflozin]], [[empagliflozin]] in [[ertugliflozin]]. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antidiabetiki]] 3hnctljif8i1o3x402b5p1ecoinajkm 6683228 6683209 2026-05-31T09:21:47Z Marko3 1829 6683228 wikitext text/x-wiki '''Zaviralec SGLT2''', '''zaviralec natrij-glukoznega soprenašalca 2''' ali '''gliflozín''' je predstavnik skupine učinkovin, ki preko zaviranja soprenašalca za natrij in glukozo v [[Ledvični tubul|ledvičnih tubulih]] znižujejo [[Hiperglikemija|hiperglikemijo]] (povišano raven krvnega sladkorja), povzročajo [[Glukozurija|glukozurijo]] (izločanje glukoze s sečem) in hujšanje ter se uporabljajo se pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8412109/gliflozin?query=SGLT2&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 5. 2026.</ref> Največ soprenašalcev SGLT2 je v proksimalnih ledvičnih tubulih in so normalno odgovorni za približno 90 % reabsorpcije glukoze iz seča. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se reabsorpcijska sposobnost za glukozo še poveča. Zaviralci SGLT2 preko zaviranja teh soprenašalcev znižajo prag za izločanje glukoze z sečem − ker se manj glukoze ponovno vsrka v kri, se je več izloči s sečem. Z glukozurijo pa se posledično zniža krvna koncentracija glukoze.<ref>Martinc, Boštjan (2022). Novosti pri zdravljenju z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1. Farmacevtski vestnik, letnik 73, številka 2, str. 115-127.</ref><ref name=Lunder>Lunder, Mojca, Janić, Miodrag, Šabovič, Mišo, Janež, Andrej (2018). Zaviralci SGLT-2. Zdravniški vestnik, letnik 87, številka 9/10, str. 493-505.</ref> Poleg uravnavanja krvnega sladkorja zaviralci SGLT2 izkazujejo tudi koristi na srčno-žilni sistem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.<ref>{{cite journal |doi=10.1177/2047487318755531 |pmid=29372664 |title=Sodium-glucose co-transporter 2 inhibitors and cardiovascular outcomes: A systematic review and meta-analysis |journal=European Journal of Preventive Cardiology |volume=25 |issue=5 |pages=495–502 |year=2018 |last1=Usman |first1=Muhammad Shariq |last2=Siddiqi |first2=Tariq Jamal |last3=Memon |first3=Muhammad Mustafa |last4=Khan |first4=Muhammad Shahzeb |last5=Rawasia |first5=Wasiq Faraz |last6=Talha Ayub |first6=Muhammad |last7=Sreenivasan |first7=Jayakumar |last8=Golzar |first8=Yasmeen |s2cid=3557967 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref><ref name="pmid32021362">{{cite journal | vauthors=Bonora BM, Avogaro A, Fadini GP | title=Extraglycemic Effects of SGLT2 Inhibitors: A Review of the Evidence | journal=[[Diabetes, Metabolic Syndrome and Obesity: Targets and Therapy]] | volume=13 | pages=161–174 | year=2020 | url= | doi = 10.2147/DMSO.S233538 | pmc=6982447 | pmid=32021362 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref> Znižajo telesno maso, krvni tlak in koncentracijo sečne kisline v serumu, upočasnijo pa tudi napredovanje začetne diabetične ledvične bolezni.<ref name=Lunder/> Pojavnost [[Stranski učinek|neželenih učinkov]] je glede na podatke iz kliničnih preskušanj podobna kot pri drugih skupinah zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z zaviralci SGLT-2 so [[Okužba spolovil|okužbe spolovil]], kot so [[vnetje vulve]], [[vaginitis|nožnice]], [[balanitis|glavice penisa]] in [[balonopostitis|kožice penisa]], kar pripisujejo povečanju količine glukoze v seču, kar spodbuja razrast gliv in bakterij. Povečane pojavnosti okužb sečil niso zabeležili. Hudi neželeni učinki so redki.<ref name=Lunder/> V to skupino zdravil spadajo na primer [[dapagliflozin]], [[empagliflozin]] in [[ertugliflozin]]. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antidiabetiki]] lcf7m8x8okkxaozihf8r6may9i5u0qg 0 603426 6683206 2026-05-31T08:32:32Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Stolnica sv. Gilesa]] na [[Stolnica sv. Tilna, Edinburg]] 6683206 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Tilna, Edinburg]] cr0jj1vhst16keqgbnhju4qjvvm2o2i 0 603427 6683210 2026-05-31T08:41:52Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Zaviralec SGLT2]] 6683210 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zaviralec SGLT2]] o9f9pj6a4r1x9fc3cehten1lisui6kk 0 603428 6683211 2026-05-31T08:42:21Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Zaviralec SGLT2]] 6683211 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zaviralec SGLT2]] o9f9pj6a4r1x9fc3cehten1lisui6kk 0 603429 6683212 2026-05-31T08:42:57Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Zaviralec SGLT2]] 6683212 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zaviralec SGLT2]] o9f9pj6a4r1x9fc3cehten1lisui6kk 0 603430 6683214 2026-05-31T08:44:10Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Zaviralec SGLT2]] 6683214 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zaviralec SGLT2]] o9f9pj6a4r1x9fc3cehten1lisui6kk 0 603431 6683230 2026-05-31T09:27:35Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Aller */ 6683230 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Aller / Ayer | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Aller|italics=no}}<br />{{native name|ast|Ayer|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Pelugano-primavera.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of Aller.svg | image_shield = Escudo de Aller.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Caudal | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Aller | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gabriel Pérez Villalta | area_magnitude = | area_total_km2 = 375,89 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 10011 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|36|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 2115 | website = https://www.ayto-aller.es/ | footnotes = }} '''Aller''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ayer'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]], blizu meje [[provinca Leon|province Leon]], ki je v avtonomni skupnosti [[Kastilija in Leon]]. Je 39 km južno od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Lena, Španija|Leno]], na severu na [[Mieres, Španija|Mieres]], na severovzhodu na [[Laviana|Laviano]], in [[Sobrescobio]], na vzhodu na [[Caso, Španija|Caso]], na jugovzhodu na [[Valdelugueros]] in [[Puebla de Lillo|Pueblo de Lillo]] (v Leonu), na jugu na [[Cármenes]] in [[Villamanín]] (v Leonu). Leži ob reki Caudal. Nekoč je bila glavna gospodarska panoga v občini premogovništvo. Stari stolpi nad [[Rudniški jašek|rudniškimi jaški]], s katerimi so dvigali izkopan premog, še danes določajo razgled pokrajine. Na zgornjih krajih občine govorijo srednjeasturijsko narečje. To narečje je metafonično zelo blizu [[leonščina|leonščini]], ki jo govorijo v sosednji provinci Leon. == Zgodovina == Človeška prisotnost na območju je dokazana iz [[neolitik]]a ter iz [[Bakrena doba|bakrene]], [[Bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]]. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so gradili cesto med današnjo Leno in Allerjem. Aller je bil prvič omenjen leta 857 v listini prestolnice v Oviedu. Prve cerkve v občini so bile zgrajene na koncu 9. stoletja in v 10. stoletju. V 11. stoletju je bilo ustanovljenih več bolnišnic v občini s pomočjo plemkinje, ki se je imenovala Olimpija, ki je v ta namen darovala več nepremičnin. V času kralja [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X.]] se je preoblikoval Aller v mesto, kjer je bila pomembna gospodarska panoga [[živinoreja]]. Na koncu 19. stoletja so izgradili železniško omrežje, ki je povezovalo doline rek Caudal in Lena. Premogništvo je v veliki meri pospešilo gospodarstvo občine. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je bil Aller do konca na strani republikancev, kljub temu ni imelo nobene retorzije zaradi te vloge v [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]], saj je bilo allersko premogništvo pomembno za špansko gospodarstvo. Zaradi premogništva se je prebivalstvo deloma premestilo iz zgornjih, planinskih delov v doline. To je danes povzročalo neugoden položaj, saj je allersko premogništvo začelo propadati po 1967. Planinski del občine lahko izkorišča možnosti turizma zaradi ugodnega položaja, medtem ko dolinski del komaj ima možnosti za nove gospodarske in bivanjske smeri. == Geografija == Občina se geografsko deli na Zgornji, Srednji in Dolnji Aller. Podnebje je zmerno. Okoliške gore zaščitijo pokrajino pred močnimi, hladnimi nižiniskimi vetrovi. Na klancih se nahajajo gosti gozdovi. Na zgornjih delih so večinoma bukve, medtem ko na nižjih delih kostanji rastejo. [[Kostanj]] je ena osnovnih sestavin lokalne gastronomske posebnosti, ki se imenuje ''xabalín con castañes'' (divja svinjina s kostanjem). Je več lepih sotesk v okolici, najpomembnejši sta Hoces del Pino (asturijsko ''Foces del Pinu'') in soteska reke Aller. Druge pokrajinske znamenitosti so planinski pašniki, ki jih imenujejo ljudje ''braña'' ali ''braniza''. Na severni meji občine se nahaja prelaz Svetega Izidorja ({{lang-es|Puerto de San Isidro}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Puertu de San Isidru''). == Kultura == Vsako leto na dan [[Sveti Martin|Svetega Martina]] imajo dobrodelni festival, ki se imenuje v španščini in asturijščini ''Fiesta de Los Humanitarios''. Dogodek izvira iz 1905, ko ga je prvič pobudila dobrodelna organizacija Svetega Martina, ki je poskusila podpirati gospodarje v občinah Aller in Lena. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last= |first= |author-link= |year=1991 |title=Directorio de la minería española |location=Madrid |publisher=Instituto Tecnológico Geominero de España |cobiss= |isbn=978-84-7840-066-9 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Aller, Asturias|Aller}} * {{navedi novice| url=https://www.turismoasturias.es/-/blogs/las-10-mejores-cosas-que-ver-y-hacer-en-aller |title=Las 10 cosas más interesantes que ver y hacer en Aller |work=Turismo Asturias |date= |accessdate=31.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] rtn4xjbv0p36uyz1y2x65tju81g5biz 14 603432 6683241 2026-05-31T09:57:28Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Possibly empty category}} {{Maintenance category|hidden=true}} [[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Elektrarna]]« 6683241 wikitext text/x-wiki {{Possibly empty category}} {{Maintenance category|hidden=true}} [[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Elektrarna]] j57gt0xz31f0j8ts6ii8afua0simc9p 14 603433 6683243 2026-05-31T10:00:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{container category}} [[Kategorija:Sledilne kategorije|Elektrarna]]« 6683243 wikitext text/x-wiki {{container category}} [[Kategorija:Sledilne kategorije|Elektrarna]] 0zo4g1ip49smlnq4cv0byl5ow535rv4 14 603434 6683249 2026-05-31T10:27:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Possibly empty category}} {{Maintenance category|hidden=true}} {{Polluted category}} {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Elektrarna]]« 6683249 wikitext text/x-wiki {{Possibly empty category}} {{Maintenance category|hidden=true}} {{Polluted category}} {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Elektrarna]] qbmyuwha411drmq6072vpwopldi8iro 828 603435 6683256 2026-05-31T10:58:42Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Module rating |beta}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{High-use}} {{Lua|Module:WikitextParser}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Maplink/styles-multi.css}} On English Wikipedia, this module is called by {{tlx|Maplink}}. See that template's documentation for usage instructions. == Usage == ;Standard usage: :Just use {{tl|Maplink}}, which passes its parameters to this...« 6683256 wikitext text/x-wiki {{Module rating |beta}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{High-use}} {{Lua|Module:WikitextParser}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Maplink/styles-multi.css}} On English Wikipedia, this module is called by {{tlx|Maplink}}. See that template's documentation for usage instructions. == Usage == ;Standard usage: :Just use {{tl|Maplink}}, which passes its parameters to this module's {{mono|main}} function as default. ::If a page has a rendering time by Lua of between 5 seconds and 10 seconds using {{tl|Maplink}} the use of the direct module call by syntax like: <code><nowiki>{{#tag:mapframe|[raw GeoJSON]|frameless=[1 for frame]|align=[left/right/center]|text=[caption]|width=[in px]|height=[in px]|latitude=[decimal degrees]|longitude=[decimal degrees]|zoom=[zoom factor]}}</nowiki></code> saves Lua over-head. An example of this substitution is at https://en.wikipedia.org/w/index.php?diff=970846012. Such code minimises the chances of hitting the ten second Lua timeout if the back-end servers are busy. ;From another module: :# Import this module, e.g. <code><nowiki>local mf = require('Module:Mapframe')</nowiki></code> :# Pass a table of parameter names/values to the {{mono|_main}} function. See {{tl|Maplink}} documentation for parameter names and descriptions. E.g. <code><nowiki>local mapframe = mf._main(parameters)</nowiki></code> :# Preprocess {{mono|_main}}'s output before returning it, e.g. <code><nowiki>return frame:preprocess(mapframe)</nowiki></code> == Set up on another wiki == # '''Create template and module:''' #* Import this module and its template to that wiki (or copy the code over, giving attribution in the edit summary). Optionally, give them a name that makes sense in that wiki's language #* On Wikidata, add them to the items {{wde|Q52554979}} and {{wde|Q27882107}} # '''Localise the module''' #* Edit the top bits of the module, between the comments <code>-- ##### Localisation (L10n) settings #####</code> and <code>-- #### End of L10n settings ####</code>, replacing values between <code>"</code> <code>"</code> symbols with local values (when necessary) # '''Add documentation''' #* to the template (e.g. by translating [[Template:Maplink/doc]], adjusting as necessary per any localisations made in the previous step) #* to the module (please transfer/translate these instructions so that wikimedians who read your wiki but not the English Wikipedia can also set up the module and template on another wiki). <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik | | <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> }}</includeonly> prmenhscu407un1ttrt3ws3q6hqdfzi